52                            Griša: Iz starega mesta. — M. Z.: Slovo.
po dogodkih,   katerih   torišče  ali priča je bila, gotovo   zanimiva za zgodovinarja.
Nato navaja imena zgodovinarjev, ki so v"zadnjih treh stoletjih pisali o Kranjski, tako: Joannes Candidus, Ant. Sabellicus, Mau-rolius, Laz. Merian, Buzelin, Megiser, Paladius; omenja tudi rokopisov škofa Hrena in jezuita Bavčarja.
Obširneje  se bavi s Schonlebnom,   Valvasorjem, Thalbergom.
Schonleben je pisal brez kritike, poročal najrajši o čudovitih stvareh.
Kak razloček med Schonlebnom in Valvasorjem! Valvasor je bil vnet rodoljub, izredno marljiv, brezprimerno požrtvovalen; o Slovanih je malo povedal, a izvrstna je njegova topografija, dragocen opis Kranjcev v XVII. stoletju.
Thalberg je le izpisaval Schonlebna in Valvasorja.
(Konec prihodnjič.)
$
Iz starega mesta.
emintja ulice ozke — kam bi obrnil korak? motno drhtijo svetiljke, vabijo dalje me v mrak. ..
Semintja begajo sence bledih, upalih ljudi — senca približa se senci, zgane se, zgrne, spoji . . .
Griša.
Slovo.

^2-^adnji pogled na tvojo podobo, le en poljub še na tvoje srce, zadnjič še danes — potem več nikoli, moja naj misel za te ne ve! Glej me ovenčano, belo nevesto, z resno stopinjo grem pred oltar, zid pa se dviga — naju li loči? Fran, ah, za mano hoditi — nikar!
M. Z.