PP1H0PSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVEN S K O PRIMORJE Leto 2. štev. 214 - Cena 3.- lire TRST, sobota 9. februarja, 1946 Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806,93807,93808. Rokoplal to ne vračajo V najusodnejših dneh slovenskega naroda je bila Prešernova 'preroška beseda vodilo; krepila je voljo in vero v zmago nad okupatorji. V težkih dneh osvobodilne vojne so bile Prešernove besede navdih v borbi za narodno svobodo, za politične, gospodarske in socialne pravice. PREŠERE NAŠ VODNIK Zdravljica Pri jati ji! odrodile, 40 trte vince nam sladkč, W nam olivlja Sile, *rci razjasni in oko, vtopi ) vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu, najpred veselo Zdravljico, bratje! Smo zopet’ Kog našo nam deželo, °g Sivi ves slovenski svet, Krate vse, tor nas je * sloveče matere! 'F sovražnike ’z oblakov •odu naj našega trešči grom; Prost, ko je bil očakov, toprej naj bo Slovencev dom, hoj zdrobe vjih roke 41 spone, ki jim še teži! Edinost, sreča, sprava vam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, naj si v roke sežejo, to oblast * 2 njo čast, Pred, spet naša bosta last! Žive nai vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnani to Kog Sivi vas Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, *° je krvi dekle; voj sinov zarod nov ** bo strah sovražnikov! Mladeniči! zdaj se pije rovljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije *°ton naj vam ne v smrti strup; ?er zdaj vas tokor nas srčno branit’ kliče čas! naj vsi narodi, hrepene dočakat’ dan, to, koder sonpe hodi, Prepir iz svčta bo pregnan, to rojak Prost bo vsak, to vrag, le sosed bo mejak! Ka zadnje še, prijati ji, ozarce zase vzdignimo, hi smo zato se zbrat’H, dobro v srcu mislimo; ddkaj dni Vaj živi v*ak, kar nas dobrih je ljudi! frfl&eren v partizanskem tiska feiu*8* 0Bvobo Pisal; Se nikoli ni sloven-• jy^raaj~od proslavljal obletnice >'*thnowSa rojstva v tako usod-ilto..r®Adobju, kakor letos. In že '•a^.nana ni nesmrtna Fireberno-BJov?6*601 govorila tako iz srca 1* sgJ’*’1* narod črpa svoj program inf8a ®ebe> to svojega narodne* •vobJ1Ud*k(«a trpljenja, ki ga Je blij, 110 dogajanje do kraja lzo-**Jei j*’'0, kl Ba Je pa čudovito *tne* ^režornov genij, genij pri-_“*a slovenskega duha, hjtou ernu J® posvečena tudi bčnjj. Zupančičeva pesnitev »Tja Ha0^1.nak'1* Pot*. To Je poelal Zu-bton, . Partizanom pod psevdonl-£ to. Anton Pesnih ha etl°'1 ^ Prešernove počastitve **®lot Predvsem dva dogodka: prarfj^a »Zdravljice* ln odlok SNOS-a o proglasitvi bik ,.0vcga dne za kulturni praz-'llti °Vcn*kega naroda. Od tej prilog ”* Partizanska tehnika »Trl-® Gorenjskem Izdala Izredno S* y opremljeno izdajo »Zdravljt-Veija Ve^“arvnem tisku. Ta knjiga , najlepžl partizanski tisk. divlz jeiavevct odmevi*, glasilo 31. kl 86 J® bdriia tudi na ifitj. f*k°m, so posvetili ob koncu W*ta številko stoletnici Pro-iehniu* ‘Zdravljice*, enako tudi ^rh orez®n» na Primorskem. vfe» .Partizanskega »Prešern oslo-?* tek *memo tako reči, pa pome. S nUar Je bil z odlo- P da^edaed8tva SNOS-a progla-Prešernove smrti za kul-kov Prazni Poleg številnih član-Partizanskih listih je ob tej °*tl nastal tudi linorez rji pjr Miheliča, ki Je po mnenju ^^'driča najvemejša upodo-~1erna in zadnjega obdobja H>J®ea življenja. Z oznako »Na tjv". 18tC» Je izšla tudi brošu-^ haJj^ren - glasnik naše borbe ^ »vobode*. Pred letom dni sem prisostvoval prvi proslavi narodnega praznika, ki ga je proglasil SNOB v čast Prešerna. — U. brigada je bila postro-jena na snegu v velikem kvadratu tam pri Petrovi vasi. Slavili smo Prešerna. Govoril je partizan, kmečki fant, pel je zbor partizanov, delavskih in kmečkih fantov, deklamirali so partizani. Istočasno so drvela visoko nad našim strojem ogromna krdela bombnikov. Izza Roga se je slišalo bobnenje bomb. tam izza Kolpe posamezni udarci topov. Proslava je trajala potdrugo uro in je vse navzoče izredno prevzela. Vsi smo čutili, da se hitro bližajo dnevi, o katerih je toliko sanjaril Prešeren, dnevi, ko bo narod ena svoji eemlji-svoj gospod». ■W Videl je val novejja casa Mene je prevzela proslava Se posebej, prav zato, ker zo bili vsi sodelujoči sami preprosti ljudje. Začutil sem, da se je narod Sele tedaj povsem zavedel, kaj mu Prešeren pomeni. Da, poznal ga je narod tudi poprej in marsikatera Prešernova pesem je že davno ponarodela, toda vsa silnost njegovega genija se mu je razodela Sele sedaj, ko so se uresničile njegove prerokbe. Silnost njegovega genija je bila tudi v tem, da je znal gledati daleč, daleč naprej, da je sam našel čisto pravo pot takrat, ko je ni našel pri nas skoraj nihče in da je sklepal in ravnal prav, ko je njegova okolica Bleitvtissa in Koseskega menila, da ne ravna prav, da ravnajo prav le oni s svojim onemoglim kompromisarskim poletom. Prešeren je razumel, oni niso razumeli, razgibanost in dinamiko časa, Preieren je videl s svoje Uroke perspektive silni val novega časa, ki je drvel po Evropi in so ga skušali vsepovsod zajeti. Preieren je vedel, kje 'bi morala biti prava pot inteligence, če bi hotela uspešno organizirati in voditi narod, pa ga niso postulati — tako je Sla inteligenca zase, narod zase le večjemu suženjstvu nasproti in ne prva ne drugi se nista znašla v revolucionarnem letu 1818, ko se je veliki peveo le bližal svoji telesni smrti. Le truma mladih študentov je zaslutila tedaj veličino Prešernovega duha, velika večina pa je stavila Koseskega daleč, daleč nad našega pesnika tudi v umetniškem oziru. Sele Stritar je razbil lažno umetnilko slavo Koseskega in pokušal pravo veličino Prešerna, a v političnem smislu sta koseskizem in bleitveissovstvo v eni ali drugi obliki vladala vse do velike narodove vstaje, ki ste Jo doživeli, ko je Osvobodilna fronta, pa čeprav je bilo to Se mnogim neljubo, pokazala edino pravo, čeprav težko pot, po kateri mora narod, če si hoče priboriti polteno in svobodno mesto med drugimi narodi. Le posamezniki, najbolj pa Levstik in Cankar, so že prej to pot spoznali v bolj ali manj pravi obliki. Pred Prešernom jo je zaslutil Vodnik in Cojzov krog, poprej pa je bila par sto let tema, težka in žalostna tema, le tu in tam preblisnjctta od medlih lučk samotnih kresnic. Silna tragičnost Prešernovega livije nja je bila prav v tem, da Je bil tako sam. 8 svojo malo barko je plaval po Sirnem, strašno zamegle-nem oceanu. Na barki so biK le Cop. Smole in nekaj drugih pogumnih mornarjev. Ljubljana^ je bila progreznjena na dnu. Nemčur-stvo Je vladalo v njej. Intetigonca je govorila v espodobnl» družbi nemško, slovenščina je veljala za barbarski jezik služkinj. Mnogi, ki so se temu upirali, so zopet zajadrali na napačno pot in skušali ustvariti nek skupni jugoslovanski jezik, iKrščino, da bi bila potem borba e nemStvom lažja, in s tem postavili v nevarnost vse samobitne in samosvoje dobrine, ki jih je v tolikem bogastvu Se skrival narod v sebi. Preieren se je tej misli uprl in je spoznal isto, kar je toliko let pozneje pokazalo napredno članstvo kot edino pravilno, to je, da treba skrbno čuvati in gojiti vse samobitne, pozitivne vrednoto vsakega naroda, tudi najmanjšega naroda, kajti le na ta način je mogoče narodovo življenje dvigati do neslutenih viiin. Prešeren je pokazal vso sposobnost domačega jezika, s katerim je mogoče ustvarjati najpopolnejie umetnine vseh oblik: sonete, romamce, gazele itd. Nekateri so menili, da so te oblike laM le kuitumo razgibanih Jezikov, n. pr. francoščine in italijanščine, da pa uboga slovenščina tega nikakor ne zmore. Prešeren je ustvaril tolika umetnine, da jih je bilo mogoče postaviti v vrsto najlepših umetnin tudi velikih naro dov. Kako silna moč je v njih, je videti v tem, da niso danes, sto let pozneje, prav nič izgubile na svoji umetniški moči, da so prav tako žive kot tisti dan, ko so se rodile, da prav tako silno, kot takrat, gra-Vijo v srce in da je naš estetski čut ves prežet z njihovo lepoto. Tudi danes ni mogoče najti le ene slabotne kitice med njegovimi pesmimi. Malo je pesnikov preteklega stoletja, o katerih bi bilo mogoče trditi kaj takega. Prav gotovo je Cop, mož, velike učenosti, Prešernov prijatelj, dosti pripomogel, da se Je Preler- nov genij toliko izkristaliziral. Cop je bil zelo razgledan v tedanji svetovni literaturi in je sam prepo-zovp.1 mnogo sveta. Bam je malo pisal, a njegova zasluga je bila prav v tem, da je vodil mladega Prešerna po pravi poti. Zato bomo razumeli silno PreSemovo bolečino, ko so valovi Bave uničili življenje velikega učenjaka. Ko so pripeljali njegovo truplo v Ljubljano, se je vrgel Prešern na kolena predenj, ga objel in strašno zajokal. Potem Je smrt ugrabila Bmoleta, drugega pogumnega mornarja, in Prešeren je ostal na svoji barki sam, prav tedaj, ko so začeli divjati na oceanu viharji, v času, ko bi bila vsaka krepka roka toliko potrebna. Julija - hčerka ujejovega ljudstva Prešernovo življenje ja bilo polno gorja in notranje bolečine. Ni bila samo velika samotnost, v kateri se je nahajal, vzrok za njegovo gorje. Našel je Uk, ideal, Primčevo Julijo. Vanjo je iz sebe projeciral vso svojo lepoto, vse svoje lepe misli in doživetja, pa je zmotno menil potem, da je vse tisto lepo in žfivo bistvo njene duševnosti. Umetnina se je porajala za umetnino, druga je prekašala drugo po lepoti, polne gorja in samoodpovedi so te umetnine, toda njegova Julija ni bila kot Dantejeva Beatrioe, ki se je Se pred Divino comedio dvignila v nebo in ostala tako prečist Uk, njegova Julija ni razumela njega, ki jo je rešil za dolga stoletja pozabljenja in ji Se danes zavidajo slovenska dekleta. Tej Juliji se Se sanjalo ni, da bodo te pesmi postale znane po vseh deželah med Trstom, Prago, Beogradom in Moskvo. MeSčamsko dete Ljubljane se je srdito na Prešerna in se poročilo plemičem nemškega imena. Mi pa ne občudujemo tiste realne Ju-hje, mi občudujemo tisto Julijo, ki je zrasla v Prešernovi duši kot čarobna, čudovito lepa roža, ki nikoli ne mora usahniti, kajti njene korenine so se razrasle prav v srcu velikega pesnika. Korenine so razdejale to srce, ki je polagoma onemoglo in umrlo, a roža Je ostala večno živa. Prav ob njej se je Prešeren zavedal strašne osamelosti, v kateri je tičal narod, tiste strašne za/pulčenosti. Bebi ni mogel pomagati je hotel ljudstvu, kajti tisto Julijo, ki se ni zavedala same sebe, je smatral za hčerko svojega ljudstva. Ko je pripeval lastni bolečini, je pripeval usodi naroda, in ko je skušal tolažiti lastno bolečino, je tolažil bolečino naroda, dvignil je desnioo in vsem navkljub drzno pokazal narodu pravo pot. V to pot je trdno verjel bi to svojo vero trdno izpovedal. Bil je človek treznega, realnega pogleda. Zato ni verjel ozkosrčnim, meglenim panslavistom. Verjel je v novo človeStvo bodočnosti, ko bo prepir pognan s sveta, ko si bodo narodi ne kot vragi, ampak kot sosedje med seboj. Zato Preieren ni samo nai, ampak je tast vsega bodočega človeštva ko bo to ndSlo pravo pot. MAGAJNA BOGOMIR PrlpaflnostTrsta k republiki Jugoslaviji jumcl ulrdiiev svetovuego miru „Front national" o tržaškem vprašanju Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza: V uvodnem članku časopisa tFront National» pod naslovom eTrst — pljuča Srednje Evrope* pile M. Ternet sledeče: »Vsi, ki so vsaj malo študirali balkanska vprašanja, vedo, da Jugoslavija brez Trsta ne bi bila Jugoslavija, ampak okrnjena dežela, ki bi ji zlasti grozila nevarnost, da bi se zadušila. Veliko pristanilče Julijske Krajine je element, ki je življenjskega pomena za gospodarstvo važnega dela domovine velikega vojskovodje Josipa Broza, ki ga svet sedaj pozna pod imenom Tito, kakor tudi življenjskega pomena za druge narode Brednj. Evrope. Kdo bi danes lahko trd.i — ugotavlja list — da naj njed Dalijo in Jugoslavijo ostane umit na meja, ki je bila uatvurjona leta 19X0 v Rapalu ter fotrjtna leta 19X1 v Kirnuf Dejanska etnična meja se precej razlikuje od črte, ki so Jo določile preživele pogodbe. Tudi sami Angleži so o tem prepričani. Znano Je, da sta vsa Istra ln planinsko področje, lei meji na Furlansko ravnino, v glavnem slovenska in hrvatska. Celo Številke iz uradnih statistik starih oblasti dokazujejo čisto slovenski značaj prebivalstva teh krajev». List dodaja, da je b i celo Cesa-re Battisti, simbol tržaškega ire- dentizma za Italijane, prisiljen priznati slovenski značaj Istre in vseh predelov vzhodno od Boče, ter nadaljuje: eVprašanje nastaja samo za stari slovanski občini Gorico in Trst, kh sta postali Gorizia in Trieste, kjer živi veliko število Italijanov, ki so prišli iz Julijske Benečije bx središča I talite*. List upošteva nauk preteklosti in postavlja vprašanje: sKaj je postal Trst po letu 19181 Promet tržaškega pristanišča je pod strašnimi pogoji upadel, Trst je prenehal igrati vlogo balkanskega pristaniiča. Ne igra pa tudi nobene vloge kot italijansko pristanilče. Žito jugovzhodne Evrope, ki je bilo odvmjeno s Sredozemskega morja, je odhajalo v smeri Avstrije, zlasti pa Nemčije*. V zvezi s vpraSanjem manjšin Ust poudarja demokratični značaj ustax>e demokratične federativne Jugoslavije ter pravi: eNova ustava osvobojene Jugoslavije upošteva priključitev spornih ozemelj k Jugoslaviji ter določa položaj narodnostnih manjšin. Po zaslugi te u-stave imajo man j fine vsa jamstva za svobodo. General Alexander je kljub svojim naporom na tem bojilču počasneje napredoval kakor Narodno osvobodilna vojskfi Jugoslavije. Čeprav je Trst zaseden po zavetni- Zadnji argument reakcije Vprašanje državne pripadnosti Julijske krajine se bliža svojemu usodnemu zaključku. K rešitvi tega vprašanja, h kateri je naše ljudstvo prispevalo vse, kar je imelo najboljšega, najdragocenejšega in najplemenitejšega, je italijanska reakcionarna klika prispevala le pogrete ostanke klavrnega italijanskega imperializma Ker jim primanjkuje oziroma nedostaja stvarnih argumentov, ki bi jih mogla črpati iz te zemlje, se v svojem obupu oprljemlje najbolj zastarelih trikov diploma-tične igre. ' Iskalni reakcionarni tisk ne zamudi nobene prilike, kjer bi lahko izlival svoje sovraštvo narodi, ki so tudi italijanskemu narodu s svojo borbo pokazali pot k napredku in svobodi. Kaz-no je, da jim tega ne bo nikoli odpustila. Vsa ta njena kampanja pa je na drugi strani znak njene nemoči, dobro se zaveda, da je njeno delo mlačva prazne slame. Zato mora seči po drugih argumentih, zadnjem argumentu: po načrtni organizaciji incidentov. Po verodostojnih informacijah pošilja italijanska reak, cija iz Italije v Julijsko krajino, posebno pa v Trst oborožene skupine z namero, da bi mogla vprizarjati oborožene provokacije ob priliki prihoda zavezniške komisije, ki mora na terenu zbrati podatke o jugoslovansko-italijanski etnični meji. V zvezi s temi skupinami se organizira tudi kalna reakcija. Za prihod komisije ima v Trstu na razpolago četnike, ustaše, reakcionarne poljske vojake, istrske fašistične begunce od Trsta do Vidma in dalje, ki so pripravljeni povzročati incidente po naročilu, po možnosti tudi v coni B. Namen je prozoren. Reakcija se nahaja v slepi ulici, brez stvarnih argumentov. Treba je najti način, da se onemogoči našemu ljudstvu miren in do. stojen izraz njegove volje in prepričati svet, da je rešitev našega vprašanja mogoča le s tujo intervencijo. V Italiji je reakcija v svoje namene našla izhod: oborožene monarhofaši-stične tolpe in reakcionarna po ljska vojska, ki sodelujejo v na padih na italijanske napredne organizacije. Isti preizkušeni sistem je treba sedaj razširiti tudi na področje Julijske krajine, kjer ji je ljudska volja prekrižala račune. Zanimivo je, da imajo pri tem poizkusu svoje prste vmes tudi nekateri reakcionarni ministri sedanje italijanske vlade. Vsi resnični demokratje bi morali končno spoznati, kam vodijo vsa ta dejstva. Pred nami je resna nevarnost povratka fašizma. Vsem antifašistom Julijske krajine in Italije nalaga položaj dolžnost, da se strnejo v skupno borbo proti reakcionarnim provokatorjem, ker vsa nameravana akcija ni naperjena le proti Julijski krajini ln Trstu, temveč v prvi vrsti proti Italiji sami. Nujno je, pristopiti nemudoma k razorožitvi vseh oborože nih reakcionarnih formkcij, prav posebno polske vojske, ki je v Italiji. Poljska vojska je znana po svojem protisovjetskem nastrojenju, in predstavlja stalno nevarnost za mir v Evropi in na svetu. To dejstvo je jasno tudi delu angleških la buristov, ki so zahtevali razorožitev te reakcionarne vojske. Razorožitev te vojske je prvi Kvaren vpliv zasedbe Indonezije Obrazložitev stališča ukrajinske delegacije neobhodni pogoj za napredek italijanske demokracije. Drugič: izročiti je treba vse vojne zločince, ki so v Italiji in Julijski krajini našli svoje na, primernejše zavetišče; izročiti jih je treba državam, kjer ljud London, 8. Tass, — Na zasedanju Varnostnega sveta, ki je razpravljalo o ukrajinski noti glede položaja v Indoneziji, je ukrajinski delegat Manullski obrazložil etallače svoje vlade. Ponovil Je, da po mnenju njegove vlade položaj v Indoneziji predstavlja nevarnost za svetovni mir ln nato nadaljeval: Agencija Reuter je poročala, da se japonski oddelki, tanki ln artilerija udeležujejo ob strani indijskih čet boja proti indijskemu prebivalstvu. To poročilo je povzeto po uradnem vojnem poročilu, ki ga je objavilo britansko poveljstvo v Bataviji. Dne 3. decembra so poročali, da je prialo do spopadov med indonezijsko policijo ln japonskimi enotami v osrednjem delu otoka; Japonci so imeli nalog podpirati holandske kolonialne čete v njihovem prodiranju proti pristanišču Ducoq. Vojaške operacije so po obsegu vsak dan rasle. Tako je pisal list «Daily Telegraph* dne 11. decembra 1945: »Danes so letala britanskega kraljevskega letalstva za represalijo izvršila enega izmed najtežjih napadov, kar jih pozna Java. Najprej so napadla letala «Mosqui-tos»; porušenih je bilo 11 hiš in kolib v neki vasi. Letala »Thunder-bolt* so vrgla 260 kg bombe v okoliškem področju in Izvršila nato napadov, da bi dokončala razdejanje vasi s svojimi topovi. Bombniki «Mosquitos» so uničili važen del te vasi.* Tako je poročilo z dne 11. decembra. Dne 23. decembra je list »Ob-server* pisal: »Včeraj je prišlo do srditega boja v sektorju severno od Banvienga, kjer so se britanske čete posluževale artilerijo, letal »Mo. squitos» in »Thunderbolt*, ki so metala bombe po 250 kg. Poročajo, da eo te vojaške operacije povzročile veliko Škodo.* Radio Nerw York je 20. novembra zagotavljal, da znaša dosedanje število ubitih Indonezijcev 30 do 40 tisoč. Po porazu Japonske ln zaključku vojne Je nastal v Indoneziji položaj, ki ga je list »Times* že dne 2. decembra 1945. označil kot »skoraj vojna* (dobesedno), ki se pa dejansko prav nič ne razločuje od vojne. Samo ob sebi umevno je, da so tl dogodki morali vzbuditi pozornost vseh Javnih krogov ne le onstran Oceana, temveč tudi v Evropi sami ln v Angliji. Dejstvo je, da so Angleži, potem ko so dobili vojno, Japoncem dovolili — in to nekaj tednov po sovražnikovi kapitulaciji — ne le o- hranlti njihov nekdanji vzvišen položaj, temveč celo terorizirati krajevno prebivalstvo s pomočjo tan. kov in oklepnih avtomobilov in prevzeti vlogo braniteljev in čuvarjev javnega reda na račun britanskih zmagovalcev. Ker se je ustvaril tak položaj, je nadaljeval Manuilski, se Je v številnih deželah pričelo opažati gibanje, naperjeno proti takemu stanju. Tako se Je na primer, po informacijah ameriškega radia, vršila oktobra 1945. v Sidney-u v Avstraliji, organizirana manifestacija v znak protesta proti stališču britanskih čet glede na prebivalstvo Indonezije in za obrambo osnovnih človeških pravic. Major Stassen, e-na izmed najvidnejših osebnosti v ZDA ki se je udeležil konference v San Franciscu kot delegat ZDA je objavil v listu «New York Times* z dne 11. decembra 1945. članek, v katerem pravi, da dogodki v Indoneziji vznemirjajo in razburjajo svetovno in britansko javno mnenje zaradi delovanja britanskih, zlasti pa japonskih čet, proti narodnemu gibanju v Indoneziji. Tako je na primer poslanec Soren- son na zasedanju britanske spodnje zbornice z dne 17. oktobra dejal, da se več članov britanskega parlamenta čuti vznemirjene spričo dejstva, da sodelujemo z Japonci pri uporabi sile proti indonezijskemu prebivalstvu. Na seji 11. decembra so intervenirali tudi poslanec Dreiberg in drugi. Manuilski Je dejal, da ne bi smeh dovoliti britanskim četam operirati proti narodnemu gibanju indonezijskega ljudstva in uporabljati v ta namen japonskih čet. Ukrajinska delegacija noče vztrajati na u-miku britanskih čet iz Indonezije. Zdi se ji pa nedopustno, da britanske četo zatirajo indonezijsko ljudsko gibanje. Izraža svojo vznemirjenost vpričo dejstva, da britanske oblasti dovoljujejo, da se japonske oborožene sile udeležujejo teh operacij. Ukrajinski delegaciji se zdi potrebno, opozoriti Varnostni svet na položaj v Indoneziji in ga zaprositi, naj potrebno ukrene, da se ta položaj konča. Ukrajinska delegacija je mnenja, da bi bilo najprimernejše ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi preiskala položaj na mestu ln vzpostavila mir.* Češkoslovaška delegacija opozarja na obnovo prometnega omrežja London, 8. Ass. Press, — Ena izmed najnujnejših nalog, ki stoji pred gospodarskim ln socialnim svetom ZN, je obnova evropskega transportnega omrežja, od cesar je odvisna vsa poživitev evropske trgovine. Tako je izjavil sinoči predstavnik češkoslovaške delegacije na zasedanju sveta. »Češkoslovaška Je v središču celine, je v vozlišču tega omrežja*, je dejal. »Eden Izmed glavnih namenov, za katerim bi morali Iti neumorni napori ZN, Je popravilo strahotnega razdiranja, ki ga je povzročilo nemško zatiranje v Evropi in vzpostavitev takih pogojev gosppdarskega življenja, kot bi bili potrebni za nov prospeh narodov.* Spomenico, ki jo je predlagala češkoslovaška delegacija svetu pravi: »Sedaj, ko Je gospodarski socialni svet pričel s svojim delovanjem, je češkoslovaška vlada prepričana, da Je treba temeljito razpravljati o ogromnih prevoznih težavah v srednji Evropi.* Memorandum povzema potrebe češkoslovaške republike v sledečih šestih točkah: 1) Vsa prevozna sredstva in vozila češkoslovaškega izvora Je treba vrniti Češkoslovaški. 2) Vso uporabne prometne zveza preko zasedenih ozemelj, kakor tudi tiste, ki gredo skozi druge sosednje država je treba prepustiti za prevoz blaga iz Češkoslovaške ln v Češkoslovaško. 3) Češkoslovaški Je treba dovoliti uporabo vseh morskih pristanišč, ki so potrebna za njen izvoz im uvoz. 4) Češkoslovaški je treba omogočiti prevoz na vseh vodnih potah, ki Jo vezejo ali približujejo morju. 5) Češkoslovaški plovni park Je treba razširiti s povrnitvijo njenih lastnih ladij in z dodelitvijo ladij na račun reparacj. 6) Češkoslovaški je treba omogočiti vzpostavitev mednarodnih civilnih letalskih zvez z dovoljenjem za prelet vojaških zasedbenih področij. Ceskoslovaskt predstavnik Je dejal, da so prevozne težave dovolile prevoz samo 50% tako nujno potrebnih UNRRA-lnih dobav za Češkoslovaško. HITLER PO NAPADU NA SZ: ...imam pravico uničiti na milijone ljudi nižje rase Sovjetska obtožnica v NUrnbergu NUmberg. 8. VZN. — Pičel mesec po vdoru v Sovjetsko zvezo Je Hitler izjavil: »Ce lahko pokljam cvet nemškega naroda v vojni pe- Za nemško ofenzivo proti Moskvi so nacisti ustanovili moskovsko posebno poveljstvo, ki Je, kot menijo, imela nalogo, izvršiti mno- štva. stvo pozna njihovo zločinsko preteklost. Tretjič: pristopiti je treba k temeljitemu in doslednemu čl- Sčenju vseh ostankov fažizmA ne glede na 8. september. kih, vendar ne pozablja svojih osvoboditeljev. Pogledi italijanskih demokratov Treta, kakor tudi pogledi. Slovencev v zaledju so odločno usmerjeni proti Jugoslaviji, to Je proti napredku 4» preporodu*. eFront National* zaključuje: ♦Prepričani smo, da bodo Združeni narodi v kratkem pozdravili osnovanje sedme federativne republike Jugoslavije. 8 tem bi Združeni narodi prlspevah k utrditvi svetovnega miru*. kel, ne da bi občutil boli na drago- žične pokolje mestnega prebival-ceno prelito nemško kri, imam brez nadaljnjega pravico, uničiti na milijone ljudi nižje rase, ki se množijo kot muhe*. Te Hitlerjeve besede je danes citiral glavni sovjetski tož telj, general Roman Andrejevič Rudenko ob pričetku svojega govora proti 21 največjim vojnim zločincem. V svojem ostrem govoru proti nemškemu terorizmu je Rudenko v nabito polni dvorani izjavil, da je končno priznanih mnogo umo-tov, mučenj in zločinskega ravnanja z vojnimi ujetniki. Ujetnike so mučili z žarečim železom, iztikali Jim oči in rezali ude. Med drugimi grozodejstvi so tetovirali ujetnike s posebnimi spoznavnimi znaki. Nek nemški ukaz se je glasil takole: »Napeto kožo je treba zarezati z žarečo palčico, namočeno v tušu.* Rudenko Je navedel izjavo maršala Relchenaua, ki Je dejal: »Na vzhodu ni važen noben zgodovinski ali umetniški zaklad.* Tako so Nemci •uničil! vse rokopise, knjige ln slike v »Jasnejši poljani*, ki so bile last Tolstoja, ter so celo oskrunili njegov grob. Rudenko'Je izjavil, da so Nemci zažgali, oplenili, uničili in oskru nlli na sovjetskem ozemlju 1670 grško pravoslavnih cerkva, 237 katoliških cerkva in 532 sinagog. Uničili so popolnoma ali deloma, oziroma zažgali, 1710 mest in nad 70.000 vasi. Nadalje »o Nemci zažgali ali u-nlčill nad 6,000.000 zgradb, tako da je po njihovi krivdi ostalo 25,000,000 oseb brez strehe. Rudenko je pripomnil, da je živelo v Rigl pred nemško zasedbo približno 80.000 Zidov. Ko je Rdeča armada zasedla Rigo, je bilo tam le še 140 Zidov. langi, sledeč vzgledu Jugoslavije 4n drugih narodov, da ne bomo pozabili častnega in slavnega primera, ki so nam ga dali mnogi nam mrtvi junaki v boju za republikansko, svobodno hi napredno Španijo, ki bo vodila svoj narod po poti miru in mednarodnega sodelominja, ki ga bo vodila k visokim idealom, do katerih ima pravico po desetih rodnemu fašizmu. Preko Vas pozdravljamo svobodne jugoslovanske narode in zlasti njihovo mladino, s katero telimo tudi mi, protifašistična mladina, vzpostaviti najtesnejše bratske stike za blagor obeh narodov.* NarašCaJoia mod sindikalnega gibanja Dunaj, 8. Tass. Januarska številka revije »Oesterreichische Rund- letih hudega terorja proti medna-schau*, ki je pravkar izšla, prinaša članek Leona Jouhaux o vlogi mednarodnega sindikalnega gibanja pri vzpostavitvi miru. Jouhaux piše, da je v primeri z letom 1919, moč strokovnih zvez silno narasla: V letu 1919 je bilo v strokovnih zvezah organiziranih 23 do 25 milijonov oseb, sedaj pa 65 milijonov. Zakaj, se sprašuje pisatelj, vlade ZN doslej še niso slišale glasu svetovne sindikalne federacije. Miru, ki ga delavci vseh dežel iz vsega srca pričakujejo in terjajo, ni mogoče uspešno doseči brez sodelovanja te federacije. Kdo bi si upal itrjevatl, da svetovna federacija strokovnih zvez nima zakonite pravice do izražanja svoje volje? Protest Jugoslovanske vojaike misije Frankfurt, 8 - BBC — Jugoslovanska vojaška misija pri zavezniškem glavnem stanu v Nemčiji je včeraj protestirala, ker se še ni pričelo čiščenje med 26.000 jugoslovanskimi ujetniki, ki so sodaj na ameriškem zasedbenem področju in med katerimi Je veliko število kolaboracionistov. Pred krizo v italijanski vladi? Rim, 8. februarja VZN. — Na včerajšnjem kongresu akcijske stranke so sklenili podati ostavko na svoje mandate v vladi ministri Lussu, La Malfa in Lombardi. To iz razloga, ker se jim zdi, da vlada na tem kongresu znatna zmeda idej in tendenc. KRATKE VESTIj Španska protifašistična mladina marialu Titu Beograd, 8. Tanjug. — Španska antifašistična mladima, ki šivi v departementu Amčge, je poslala maršalu Titu brzojavko, v kateri pravi med drugim: eObetamo, da bomo nadaljevati borbo proti Francu i» njegovi fa- LONDON. Po večmesečnem iskanju Je berlinska policija našla del otrok, ki so jih odvlekli Nemci lz češke vasi Lidice. 13 od teh otrok, v starosti od 4 do 13 let, so nalil v nekem otroškem zavetišču. KOPENHAGEN. Ob priliki eksplozije nemškega streliva v bližini Esbjerga je bilo ubitih 13 nemških vojakov in 1 danski civilist. Do eksplozije Je prlžlo ko so pripravljali uničenje tega streliva. Danski civilisti, ki so bili pri tem zaposleni, so se v znak protesta Odločili stopiti v stavko. Očitajo, da Nemci pri ravnanju s strelivom niso bili dovolj previdni. NEAPELJ. Oborošena tolpa J* poskušala s strojnicami napasti skladišče zdravil, ki Je last UN. ■sat,- PRIMORSKI DNEVNIK — a 9. februarja 194& ALI SMO SE MOTILI? Vojni zločinec obsojen Srečko Baraga na smrt Prinašamo celotno poročilo, objavljano v »Slovenskem poročevalcu* o poteku razprave in obsodbi vojnega zločinca prof. Srečka Barag«: Ljubljana, 7. januarja Pred okrožnim ljudskim sodiščem, ki mu j« predsedoval tov. sodnik Joško Baričevlč, Je bila dopoldne razprava proti pobeglemu vojnemu zločincu, nekdanjemu erednjesolkemu profesorju Srečku Baragi, ki Je sedaj v Trstu svetovalec pri anglo-amerlaki upravi za slovensko Šolstvo, pa tudi ravnatelj slovenske gimnazije v Tratu in asistent za šolstvo zavezniškega častnika v pasu A. Zaradi tega Srečka Barage je bila pred meseci ostra polemika med »Primorskim dnevnikom*, ki je Barago razkrinkal kot vojnega zločinca, kakršnemu nikakor ne pri-tiče tako vaSna in odločilna vloga prosvetnega delavca med zavednim slovenskim življem na Primorskem, in «Galosm zaveznikov*, ki Je Barago vzel v svojo zaičito. Pred našim ljudskim sodiščem je bil Baraga obtožen zločinstev po ČL S. Zknd. Obtožnica, ki jo je zastopal Javni tožilec tov. Repo vi, ga dolži, da je z lažno propagando in vplivom, ki ga Je imel kot profesor, odvračal dijake od narodnoosvobodilnega gibanja in jih silil v domobranstvo. Sodeloval je pri tistem domobranskem informacijskem uradu ki je bil v najtesnejši zvezi z Geatapom to je po podatkih svojih široko razpredenih ova-duških mrež ovajal okupatorju pristaše Osvobodilne fronte in odrejal pokolje njenih aktivistov, ki so jih pod krinko «črne roke* opravljali poeebni domobranski odredi. Po gimnazijah je Baraga organiziral posebno ovadužko mrežo, ki je okupatorju ovadila osvobodilnemu gibanju naklonjene profesorje. Sodeloval je pri ovadbi svojpga rojaka kovača Matevža Hitija iz Grahovega pri Cerknici, vodil je njegovo zasli-Jevanje in po njegovih navodilih to vzpodbujanju so od Hitija • strafenim mučenjem hoteli izsiliti podatke o partizanih in priznanje, da jim je pomagal. Pri tem mučenju je Baragu tudi sam sodeloval. Uvrstil se Je tudi med člankarje zloglasnega »Slovenskega doma», v katerih je opravičeval okupacijo in sodelovanje z okupatorjem in blatil bifltvo domovinske vojne. Spomladi L 1945. pa je javno nastopil v Idriji in je v svojem govoru označil kot barbare tudi angloamerlske zaveznike, kar ga kasneje ni motilo, da se ne bi zatekel v njihovo varstvo ta si pri njih izposloval celo možnost nad vse važnega prosvetnega dela. Triurna razprava je osvetila Barago ne le kot moralno izprijenega človeka, ki se je že v stari jugoslovanski dobi onemogočil kot prosvetni delavec, prikazala ga je tudi kot narodnega izdajalca najnižje vrste. Iz izpovedi zaslišanih prič prof. Ludvika Gabrovška, pomočnika javnega tožilca dr. Ivana Kavča, upravnika ministrstva za prosveto Pavla Kavča, državnega uradnika dr. Huga Skale, vršilca dolžnosti ravnatelja 3. deške gimnazije Leona Detele ln končno neposredne Baragove žrtve, mučenega starčka kovača Matevža Hitija iz Grahovega moremo o Baragi izluščiti naslednjo sliko: Ze v »tari Jugoslaviji Je bil med tovarirfl profesorji zaradi svojega nespodobnega obnašanja do dijakov in dijakinj na mariborski ta ptujski gimnaziji tako na slabem glasu, da Je bil najprej kazensko premeščen. Z režimskimi zvezami pa mu Je uspelo, da je bil znova sprejet v službo. Okupacija ga Je zajela na neki ljubljanski gimnaziji, kjer se je kmalu preko mere prijateljsko spajdai!il z okupatorskimi profesorji, zlasti z nekim prof. Cassano, o katerem Je bilo znano, da izkorlMa svoj položaj okupatorskega profesorja tako, da ja za težke denarje reševal preganjane dijake Iz zaporov. Opazili so, da Baraga pogosto zahaja na policijo, da zasleduje dijake, ki so delali za OF ln da jih tudi z vso strogostjo zaslišuje In izvablja iz njih priznanja, ki so mu potem služila za ovaduštvo. Prof. Leon Dar Zvezi primorskih partizanov ZPP J« prejela sledeče pismo: Dragi tovariši! V odgovor na Vai poziv pošiljajo fcržaifke delavske zadruge, v s vesti si vašega velikega doprinosa, ki ste ga dali z vstajo in požrtvovalnostjo za stvar svobode ln delavskega napredka, ra*« volje ta s sočustvovanjem svoj doprinos. ki ga smatramo ml, delavci za častni doprinos, ki ga vam dolgujemo. Poleg zadrug se pridružuje tudi tvorniški odbor, ki Je vodil zbiranje ter prosvetna ta (portska sekcija: z zadovoljstvom vam pošiljamo tvorniški odbor 1.000 lir, prosvetno bportska sekcija ,0.000 lir, mae-stranze delle Cooperative Opera je: 7.160 lir, skuipeo 18.150 lir. Z bratskimi pozdravi: tvorniSki odbor. ZPP se za darila najlep&e zahva. Huj«. Detela, ki je bil v tistem času hkrati z Barago na Istem zavodu, Je bil sam priča takšnih zasliševanj. Baraga Je po izjavi navedenih prič sodeloval pri sestavi seznama osvobodi'lnemu gibanju naklonjenih profesorjev, ki so jih potem odgnali v internacijo. Desifriranje seznama je pokazalo, da je bilo v njem največ profesorjev iz zavoda, na katerem je poučeval Baraga ta da so bili tl najbolj skrbno označeni. Vse ostale priče pa so tudi skladno izpovedale pretresljivo zgodbo iz »podmornice* na policiji o grahova kem kovaču Matevžu Hitiju, ki jih je že na policiji ta kasneje v Dachauu prosil, naj v primeru, ako ne bi dočakal svobode, povedo, da Je bH vse njegov« nesreče kriv prof. Baraga, ki ga je kot .rojaka nezmotno spoznal pri zasliševanju in nečloveškem mučen nju. Starček kovač Hiti Je Ml na razpravi tudi sam zaslišan. Zaradi posledic strahotnega mučenja, pri katerem je Baraga sam sodeloval ta je tudi druge podžigal k zverinskemu početju, je starček za vse življenje povsem za delo nesposoben ta so ga med zaslišanjem, ko Je sodnik bral njegovo Izpoved o grozodejstvih, ki jih Jo pretrpel, oblile solze ob samem spominu na vse kar je pretrpel. Na podlagi dokazov, ki so v celoti potrdili obtožbo, je bil prof. Srečko Baraga obsojen na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo političnih ta državljanskih pravic ter na zaplembo vsega Imetja. Dovolj jasen argument Namestitev belogardističnih profesorjev na raznih mestih v iolski upravi in v nekaterih šolskih zavodih v ooni A od Zavezniške vojaške uprave je natetelo na naj os tre j. Si odpor »n. grajo primorskega ljudstva. ZVU je preko svojih častnikov dala na vse proteste primorskega ljudstva vedno precej enake odgovore, *da ni dobila kljub poizvedovanju nobenih informacij, ki bi jo mogle uverid o zločinski preteklosti belogardističnih profesorjev ter da gre najbrže za ljudi «iz nam nasprotne skupine* — tkar pa, da itak ni važno, ker da je šola apolitična*. Nikdar nam ni Slo, v zahtevah po likvidaciji vprašanja epu racije belogardističnih profesorjev v comK A, tn nam tudi sedaj ne gre za polemiko v koliko je lahko šola apolitična, ker vemo, da predstavlja politika golo Sivljenje in ker je nemogoče določiti neko točko skozi katero bi potegnil ločnico med šolo in dnevnim dogajanjem. (Evo dokazov — ki so v protislovju z izjavami častnikov ZVU: Neovirana političnost italijanskih šol v coni A, kar dokazujejo šovinistične manifestacije italijanskih študentov in tle formalno* izpraševanje naših učiteljev po nekaterih lastnikih ZVU, ki sprašujejo: kaj mislite o bodoči pripadnosti Trsta in Julijske krajine, ali ste vpisant v SIAU, komunistično partijo, ati mislite, da so vsi Italijani, ki niso za i£a* Hjansko rešitev Trsta /obisti, itd. Pri takem izpraševanju je neka u-dvteljioa odkritosrčno povedala svoje prepričanje, zaradi česar ji je bilo onemogočeno vršenje sluibe). Ne, nam ni šlo in nam tudi sedaj ne gre za tako polemikol Nam je šlo in gre za vse kaj več. Tu gre za upoštevanje načel, ki so jih postavili predstavniki zmagovitih demokratičnlih drhav o kaznovanju vojnih zločincev, tu je Slo (m gre, da za vselej onemogočimo fašistično delovanje, tu je šlo in gre za spoštovanje načel, ki so jih Obiščite v galeriji ..Trleste". Vlale XX. Settcmbre št. 16 v Trstu, umetniško razstavo v prid partizanskih vdov ln sirot Sindikati protestiralo Mestni odbor Enotnih sindikatov Je poslal ZVU sledečo protesrt.no noto: Protestiramo proti meram, ki fih je podvzela ZVU in ki se nana-iajo na bistvene spremembe u »ve-zt s Dopolnilo blagajno in • pove-eanjem dajatev za obvezno socialno zavarovanje. Te mere so povr-ine, in podvzete brez predhodnega sporazuma s posvetovalnim odborom pri socialnem zavarovanju. Zato je Mestni odbor odpoklical iz komiteta svojega zastopnika dr. Corrada Correr-ja, ker smatra, da je nemogoče zadržati v tej ustanovi zastopnika vsled žalitve, ki mu jo je prizadela Zavezniška vojafka uprava. Omenjamo, da je ZVU ustvarila ta odbor s točno določeno nalogo sodelovati in posvetovati se o vseh problemih, ki se tičejo socialnega zavarovanja. Gropada V ponedeljek 4. t. m. »mo G ropa jel zaključili »Partizanski teden na slovesen način. Ob devetih zijutraj smo v velikem ktevllu pri. soatvovnli zadusnicl za padle borce. Po govoru tov. župnika je zbor zapel »Vigred* ta »Žrtvam*. Popoldne ob petih smo priredili veselico v šolski dvorani, ki Je bila nabito polna. Uvodno besedo je spregovorila tov. učiteljica Zupanova. Lepo Je orisala boj našega naroda in poudarila potrebo dela za kulturni napredek nase mladine. Nato so se vrstile deklamacije ln. petje mladinskega zbora. Vse to Je posvalno vodila učiteljica tov. Mara. Sledila Je partizanska enodejanka »Bedak*. Tudi ženski zbor AFZ je zapel dve lepi pesmi. Besedilo druge pesmi je napisala neka va-ščanka. Pesem so morale ponoviti. Med presledki Je tov. Stefan Gojča, predsednik krajevnega ■odbora. Igral na klavirju partizanske pesmi. Nazadnje je stopil na oder tov. župnik, ki je v kratkih besedah vzpodbujal vaščana, zlasti pa mladino, k prosvetnemu delu. Uspelo prireditev Je zpključila prost* zabava. pran} tako postaOili predstavniki zmagovitih demokratičnih drhav, da morajo mladino po zmagi demokracije vzgajati napredni, antifašistični vzgojitelji, ne pa fašisti — kaj šele vojni zločinci! To svoje stališče, na katerem so temeljili vsi protesti, so primorsko ljudstvo s podporo svoje ljudske oblasti, primorski prosvetni delavci in ljudski tisk neštetokrat poudarili in pdčrtali. Vendar kljub stotinam protestnih pisem, kljub protestom, posameznih odborov ljudske oblasti, kljub ostremu stališču, katerega so zavzeli naši prosvetni delavci do tega vprašanja, kljub stavki dija-štva, ki je terjalo epuraoijo belogardističnih elementov iz slovenskih Sol v coni A, kljub protestom roditeljskih svetov, in končno kljub ugotovitvam in konkretnim obtol-nicam, ki fih je «Primorski dnevnik* — kot glasilo primorskega ljudstva priobčil — ni ukrenila ZVU ničesar (razen zgoraj navedenih izjav), da bi bili ti elementi odstranjeni. Nasprotno! Neposredno zaradi ugotavljanja dejanskega stanja, glede na dosledno razkrinkavanje in zahtevo vs& ga primorskega ljudstva po takojšnji epuraciji belogardističnih profesorjev, je bilo ukinjeno edino glasilo primorskega ljudstva — »Primorski dnevnik», ki izhaja is časov narodno osvobodilne borbe. Tudi val ogorčenja primorskega ljudstva zaradi tega koraka, stavka delavcev in srednješolcev, za~ hteve roditeljskih svetov, niso napotile ZVU, da M ukrenila prepotrebne korake za rešitev tega vpra-Sanja — te sramote času, v katerem Uvimo. Šolska uprava, In ZVU sta sicer ukrenili nekaj — kar pa je prava ironija zahtevi primorskega ljudstva. Šolska uprava se je tpotrudiia* z izjavo, da ne priznava roditeljskih svetov, na proteste dijakov pa sploh ni dala nobenega odgovora. Te dni so v Gorici — torej prav v času, ko je bila izrečena smrtna obsodba nad vojnim zločincem prof. Srečkom Barago, odpustili iz sluibe osem profesorjev in učiteljev, (čeprav je ZVU mnogokrat poudarila pomanjkanje profesorskih moči), ki so bi\ dosledni antifašistični borci — bodisi v partizanih ali na terenu ali pa so imeli za seboj kalvarijo v ječah ali koncentracijskih taboriščih. Šolski inšpektorat je njihov odpust motiviral z epuraoij-sklmi razlogi — po splošnem ukazu St. 7, čl. 7 in 8. Imena profesorja Srečka Barage m bilo med tsmi »epur iranct* (saj v njih drvibo tudi ne spada), in on Se naprej vrSi svojo službo. Tako daleč smo torej prišli! Treba bo torej potegniti krepko črto med včerajšnjo in rttfišnjo v Solo v coni A! Izrek smrtne obsodbe nad prof. Srečkom Barago je dovolj jasen argument, ki to terja. [nafta pravica za vse Glavni odbor Zveze antifašistu> ne mladine Julijske krajine se je is pred več kot enim mesecem obrnil na xiba zaigrala našo himno. Clanl R. K pa so iprldno nabirali prostovoljne prispevke in nabrali: m R. K. 3000 lir, za partizanski teden 1.000 lir, za vojne sirote pa 1.663 Ur. Tudi fantje, ki so priredili ples, so darovali za partizanski teden 1.600 lir. TRST Slov. narodno gleta'i$če za Trst ln Primorje bo priredilo v proslavo obletnice smrti nažega največjega pesnika Franceta Prešerna jutri 10. t. m. ob 10.30 akademijo v gledališču Nazionale. Sodelovali bodo člani Slovenskega narodnega gledališča, tov. prof. Mirca in Karlo Sancin ter pevski zbor »Glasbene Matice* pod vodstvom tov. prof. Vrabca. Natisnjeni sporedi veljajo kot vstopnice in so v predprodaji v «Sodobni knjigarni* na Korzu in v «8tokovi knjigarni« po 20 lir. » Isti dan popoldne ob 16. uri bo uprizorilo Slovensko narodno gledališče v dvorani «Gircolo Ri-naldi» v via Oaprin, Golarjevo •Vdovo Rošlinko». Vstopnina 40, 20 lir. Na Opčinah pa v Prosvetnem domu ob 17. uri Zupanov «An. dante patetico». Vstopnina 80, 15 lir. Seja roditeljskega sveta preložena Seja roditeljskega sveta srednješolcev. ki bi se motala vriitl v nedeljo 10. t. m. v prostorih Prosvetnega krožka v ftkorklji, je preložena zaradi Prešernove proslav«, ki se bo vritla ob tem času v omenjenih prostorih. Pogreb garibaldinca Zveza primorskih partizanov javlja. da bo v nedeljo 10. t. m. ob 0.30 pogreb garibaldtaca Boni to Gastone, bivšega borca brigade Garibaldi Trleste. Odhod Izpred mrtvaške kapele v ulici Pletžu Preiernova slika Ob priliki proslave smrti slovenskega pesnika Fr. Pre&erna Je lz&la njegova slika, delo akademskega slikarja B. Jakca. Dobite Jo v Sodobni založbi na Korzu, trgovini Stoka ta kolportažl Ljudske založbe via Carducci 6, na kar opozarjamo predvsem razna društva in krožke. Prireditev e. Poziv pekom Vsi peki in prodaj alei peciva se pozivajo na sestanek, ki bo danes ob 15. uri v veliki dvorani Camera di Commercio e Industria. via del-la Borsa 2. Prireditev ZPP Zveza primorskih partizanov priredi v soboto 9. t. m. v prostorih prosvetnega krožka Riitialdi, -via Caprin 7, zabavo s plesom od pol devete do četrte ure zjutraj. Povabila na sedežu, Oorsu 19. Prireditev v Rocolu Jutri 10. februarja priredi prosvetno društvo »Franjo Maru&ič* iz Rocola ob 4. uri popoldne v dvorani pri Iev5ke točke in deklamacije. Odpuščenim državnim v v m javnim namescencem Vsem onim, ki se zanimajo za delovanje Odbora državnih ta javnih odpuščenih namcičencev, za njegov program, naj služi v pojasnilo sledeče: Nam&n omenjenega odbora |s predvsem: Ugotoviti „\evllo državnih samoupravnih ln javnih usluž-benoev, ne glede na narodnost, ki so bili za časa fašističnega režima odpuščeni ali pa prisiljeni zapustiti službo. Sestaviti kolektivne reklamacije po kategorijah uslužbencev (železničarji, učitelji, poštarji Itd.), potem, ko bo odbor razpolagal z osebnimi podatki vsakega takega uslužbenca. Izposlovati od oblasti moralno In gmotno zadoščenje za vse prizadete na področju Julijske krajine. Pod moralnim ta gmotnim zadoščenjem je treba razumeti priznanj* pravice do pokojnine, v katero bi se morala vračunati tudi doba i prisilne brezposelnosti. t S vrha tega odbora je tudi izpo- j slovatl likvidacijo zaostalih pokojnin, v primeru smrti upravičenca v korist žene / oziroma nejtllžjlh svojcev. l'rav tako bo odbor v svojem delokrogu z Intervencijo pri oblasteh skučal Izposlovati, da se popravi kakršne koli krivica, ki jo Jc uslužbenec pretrpel. Uslužbenci, ki Imajo pogoje ln voljo za roaktlviranje, bodo s pomočjo odbora sestavili kolektivno predstavko, da se njihovi želji ugodi ln jih reaktlvir* v službi, vštevaj pri tem v službeno dobo vsa ona leta, ki so jih prebili Izven služhe. Vsem prizadetim priporočamo, naj s« za potrebna pojasnila ta nasvete zglasijo čimprej na sedežu odbora v Trstu, trg Ponterosso Srt. 2. I. nadstropje, pri SIAU med »-12 oziroma med 15-18 ure. S se- boj naj prinesejo vse potrebne dokumente, s katerimi bodo lahko dokazali pravico do svojih zahtev. Tisti, ki fclvajo Izven tržaškega področja se lahko javijo v Gorici, Ljudski dom pri okrožnem odboru SIAU, na Reki v Via Carduocl, blvSa Casa Provinciale pri Mestnem odboru SIAU, v Pulju pri Mestnem odboru SIAU ta v Ajdovščini pri okrožnem odboru SIAU. Zbiranje podatkov se bo zaključilo 15. februarja. Ta rok ne bo podaljšan. Članek o naših železnicah, ki smo ga včeraj objavili v na&em listu, s tem Izpopolnjujemo. voloka, kd mora biti najlepft vseh v bližnji okolici.* Poslovili smo se in odšli proi Gorjanskem. Odbrzeli smo pod sl* volokom a napisom: »Živela Fedf rativna ljudska republika Jugcsl* vija* ta bili kmalu v Komnu, ki* je slavolok napeljan od ene pora’ žene hiše do druge. To Je edW lepa stvar v celi vasi. V vdel*# plo#či na slavoloku pa Je napisan«1 »Htf požganih 165, Interniranih v* očanov 383, padlih partizanov umrlih v internaciji 26, pri pa1**-za n ih je bilo 67 vaščanov„tri je p&^ talci, skupno interniranih 580 Kt zapora 160 let od leta 1921-19iHl To je dovolj sgovoma slika trpOT nja ia irtev naže primorske v** za priključitev k bratom Jugoslo vanom. Nato smo šli preko Pliakovfc* kjer smo brali poleg drugih & pisov: »Besede Edvarda Kardelj v Londonu so naše telje*. Nad ta* napisom stoji velika slika marža1* Tita to napis: »Tujega nočem* svojega ne damo!*. Tamkajšnja & na nam je dejala, da ima P0'*® zaupanja v komisijo, ki mora ug* ditl našim željam, če le no bo sle?* in gluha. V tem se Je pribili*^ druga žena, ki je čula na« raa^ vor in dodala: »Ce ne bo tako, K® Imamo polno pravico terjati, boW® šle v boj tudi me žene,* Potolaži smo jo, da tega ne bo treba. upajmo — je dejala — saj in«1?! zmagati pravica.* Na slavoloku v Krajni vasi sn>o čitali: »Nasa vas, da Titu gl®5*' «Hočemo priključitev k FUKJ»- Isto smo videli tudi v Dutovlj®^ Godnjah, Tomaju, Sv. Kriliu, 5niar‘ jah, Sežani in v vseh vaseh, ne mo na Krasu, temveč po vsej P*’’ morski. Primorsko ljudstvo nestrpno P1’’ čakuje prihod komisije. Pr:čakuJe’ da bo to komisijo popeljalo na &0" bove svojih padlih sinov ta ji pokazalo gozdove, kjer leže #* neznanih krajih ■ tisoči ta ti*®* padlih borcev in bork, da ji bo kazalo sezname tisoče ia tiso* umrlih internirancev, da ji bo V* kazalo kraje, kjer so nekoč njihove domačije, da ji bo P°ve^j lo, da niso smeli govoriti s svoji31* otrooi v svojem jeziku, da niti 1 cerkvi niso smeli moliti in P05^ šati pridig v slovenščini — da vsi doumeli upravičenost zaht9ve' k! je zapisana v srcih primorsk^ ljudstva: »Hočemo priključitev » FLRJ!* Odg. urednik DUŠAN hresoa^ Poizvedbe ANTON KRIŽNIC, rojen 20.J 1907. v Kanalu pri Gorici, stanov . na Opčinah pri Trstu, man j M približno 10. maja 1944. Zadnjih ", ga videli na poti iz St. Petra v nino. Kazal je znake umobolno^. Manjkajo mu srednji zobje. £L r sivo obleko z belimi črtami. . kaj ve o njem, naj Javi na na*1 Dr. Križnic, Opčine št. BI. ^ Kdor bi kaj vedel o FAGAT^J BRANKOTU, ki je bil pri Kosovelovi brigadi, zadnje v«s« * IV. 1944. v Istri pri SpoflnJV V-sniku naj sporoči Faganef' 7 z1 ji, Vrtojba 191 (Gorica). MALI OGLASI to- ZAPESTNA URA, last nekega variSa iz Ajdovščine, je bila ljena na poti Ajdovščina-Gon^ Najditelj naj jo vrne proti nagr“ na «Pr'; morski dnevnik*, Gor1 Ljudski dom. RADIO s 5 rdečimi žarnicami, jJJJ del znamke »La voce del padron zaradi selitve prodam. Trst, Masslmo d'Azeglio 3, I. nad. F#» ^ MODRA GALICA prispela v rn*1* Ji množini. Na prodaj Androna. Eufftmia 2, podaljšek Via deli versita. + Tužnega srca naznanja3® * vsem prijateljem in znac«^:' da je včeraj po dolgi bole*j previdena s svetimi zakraWeJ'_ za umirajoče, preminula v s rosti 74 let, naša dobra J0S1PINA vdov. KRASEViC Pogreb blage pokojnice a* vršil v nedeljo 10. t. m. ob . iz mrtvažnice mestne bolnih*1 J Trst, Buenos Ayres, Flore»cfr dne 9. februarja 1946. Žalujoče družine PRIMOŽIČ (odsotff'; KRESEVIC, PESTO* NIK, CALZA, ERyJ BALDUCI, LOVREC in sorodniki. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo predrago ženo, mamo KAVČIČ IVANO rojeno ZONTA na njeni zadnji poti in počastili njen spomin izrekamo iskreno zahvalo. Idrija, 8. 11. 1946. Žalujoči moi ALOJZ, sin CIRIL in ostalo sorodstvo. Prosvetno druStvo »VIŠAVA" Konkonelj, vab* dne 10. februarja 1946 na kulturno prireditev. Na sporedu vesela igra „T«IJE SNUBCI" deklamncije, pevske točke, gostuje pevsko druStvo sv. Ivana, po predstavi PLES. VINSKI KIS vam nudi KISARNA PLESNIČAR zaloga v TRSTU, via Bismondo 4 * Telet 8916 NA|W*J1S CEN?! NAJNIŽJE CE