Uredništvo m upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štifilh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, Četrtletno 3 K Cene iriseralom: efiostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. mttmntrrn'rit- š Današnji številki smo priložili položnice vsem onim p. n. naročnikom, ki doslej še niso plačali naročnine. — Upravništvo. Cenjene dopisnike prosimo, naj nam redno pošiljajo kratka poročila o vseh dogodkih v svojih krajih. — Uredništvo. Koroška je naša. Naši zaupniki, so imeli nalogo, da popišejo vse ljudi — moške in ženske — ki bodo pri'plebiscitu imeli pravico glasovati. Nadalje so morali naši zaupniki poizvedeti, kdo od teh ljudi je: 1. zanesljivo naš, 2. naš nasprotnik in 3. omahljivec, ki se še ni odločil niti za Jugoslavijo niti za Avstrijo. Vršilo se je torej nekako tajno ljudsko glasovanje. Ker ljudstvo za to ni nič vedelo, se je gotovo vršilo brez vsakega pritiska od zgoraj. In kakšen je uspeh tega glasovanja? Nekaj čez 8) '•'■■'., je zanesljivo naših ljudi, ki jih noben hudič ne pripravi do tega, da bi glasovali za Nemško Avstrijo. Naših nasprotnikov, torej izdajalcev domovine, je kakih 13 "A, omahljivcev pa, ki se še obotavljajo, pa nekaj čez 5 '/<>. Odkritosrčno povemo, da nismo pričakovali tako sijajne zmage. Koroško ljudstvo sicer ni neumno, to mora vsakdo priznati. A pomisliti moramo, kako je bilo to ljudstvo vzgojeno in kako ga dan in noč zapeljujejo od Avstrije plačani agitatorji. !n navzlic temu tak uspeh! Vsa čast vrlemu koroškemu ljudstvu! Uspeh glasovanja j*e zelo ugodno vplival ne le na omahljivce, ampak tudi na one ljudi, ki so bili doslej naši zagrizeni nasprotniki. Drug za drugim uvidevajo, da se morajo vdati, kakor so se vdali Mariborčani, Celjani in drugi, ter obračajo Avstriji hrbet. Da bomo, ako pride res kdaj do ljudskega glasovanja, imeli vsaj 95 % večine, o tem zdaj prav nič ne dvomimo. Wilson je rekel, da Celovec ne more živeti brez Cone A. In govoril je resnico. Zato pa ni dvoma, da se bosta tudi Celovec in cona B odločila za Jugoslavijo. In v tem prepričanju kličemo že danes: Živel jugoslovanski Celovec 1 Širite povsod „Korošca"! a Nekaj za naše „zajce Kakor znano, je mirovna-kon- | ferenca velik del Madžarske prepustila Jugoslaviji. Madžarom sicer to ni bilo prav, a kaj so hoteli? Morali so se vdati! Pač pa je tudi na Madžarskem nekaj tepcev, ki bi radi delali politiko na svojo roko, kakor pri nas Angerer, Šumi in drugi celovški trapi. In ti madžarski „junaki" so pred kratkim napadli naše straže v Prekmurju. Seveda so jih naši vojaki takoj pognali čez demarkacijsko črto. A s tem | naša vlada še ni bila zadovoljna, ampak je zahtevala, da nas morajo prositi odpuščanja. In res je madžarska ; vlada poslala k našemu vojnemu mi- j nistru Hadžiču v Beograd višjega an- j gleškega častnika, da poravna to zadevo. Ogrska vlada je pripravljena, da plača večjo odškodnino našim ranjencem. Vrhutega bodo morali madžarski oddelki, ki so izvršili napad, z razvitimi zastavami defilirati mimo našega vojaštva ter mu izkazati čast. Potem šele dobe Madžari od nas zaprošenih živil. Kako bi šele naša vlada nastopila, če bi se folksverovci predrznih, še kdaj napasti naše kraje! To naj čez božične praznike premišljujejo tisti naši dvonožni zajci, katerim ne gre v glavo, da nas Avstrija ne le ne more, ampak tudi ne sme napasti, ker antanta tega ne dovoli!! Za denar gre vse. Vse, čisto vse, kar smo od leta 1914 pa do danes od naših sosedov Nemcev slišali in doživeli, je bila laž, laž in zopet laž. Z lažjo in zavijanjem • resnice so začeli vojno in tudi še danes na Koroškem ne delajo drugače. Kdor čita nemške hujskajoče liste, si ne more predstavljati človeka, ki bi bil zmožen tolike hudobije, kakor pisači in raz-širjevalci teh letakov in listov. Posrečilo pa se nam je dognati, zakaj se najdejo med nami takšni lumpje. Dognali smo, da so od Nemške Avstrije plačani, in v eni prihodnjih številk bomo začeli objavljati imena teh zapeljivcev; obenem bomo tudi povedali, koliko dobivajo od Avstrije za svoje lumparije. Ali je samo pri nas draginja? Gospa K. je dobila te dni od svojega brata, ki živi na Ogrskem, pismo, v katerem toži, kako neznosna draginja da je na Madžarskem. Par čevljev stane tam 600 K, navadnamoška obleka 1800—2500 K in še več, 1 kg svinjske masti 1C0—12) K, 1 kg govejega mesa 4) do 42 K — in to na Ogrskem, kjer je toliko živine! Omenjeni gospod tudi toži, kakšen nered da je še vedno na Ogrskem:-obupano ljudstvo je sito večnih bojev in si želi miru, miru za vsako ceno. Pri nas je pa še vedno nekaj ljudi, katerim ni prav, da vladata pri nas mir in red, in hujskajo ljudstvo zoper Jugoslavijo, samo da bi na Koroškem še enkrat prišlo do prelivanja krvi. Obupne razmere v nemški Koroški. V coni B, kjer gospodarijo Nemci, se godi Slovencem in Nemcem slabo. Orožniki popisujejo živino od hleva do hleva. Niti svinj ne smejo kmetje doma zaklati. Kolje se le v Beljaku, a kmetje dobe le določene porcije mesa in slanine (špeha) nazaj. Celo od kruha morajo plačevati davke po -100 do 600 kron, a še ne vedo, ali je to za celo leto ali le za par mesecev. Gospodarske novice. Jugoslavija dobi vojno odškodnino. Kakor znano, je bil v zadnjem času naš regent Aleksander v Parizu. Posrečilo se mu je pregovoriti antanto, da je priznala tudi naši državi vojno odškodnino. Na ta račun bo antanta posodila naši državi 3000 milijonov frankov, kar bo zelo povzdignilo vrednost našega denarja. Za 49 naših kron — 100 avstrijskih. Ljuljanske banke izplačujejo za 49 naših kron 100 avstrijskih. Radi bi vedeli, kaj porečejo k temu tisti Korošci, ki so se dali zapeljati od brezvestnih avstrijskih agitatorjev, da niso o pravem času zamenjali nemškega denarja za našega! Vrednost naše krone se dviga. Pred kolekovanjem so nekatere banke zahtevale za 100 dinarjev do 470 K; zdaj pa se dobi 100 dinarjev ! že za 370 do 375 K. i Nove tovarne. V Karlovcu nameravajo (mislijo) i ustanoviti tovarno (fabriko) za sukno, L Stran 2. „KOROŠEC dne 23. decembra 1919. Stev. 40. v Primorju za opeko, na Kranjskem pa za emajlirano posodo. Proti navijalcem cen in verižnikom. Tudi na Hrvaškem so začeli z železno metlo nastopati proti ljudem, ki delajo draginjo. Vlada je izdala ostre odredbe. Dne 12. t. m. so vladne komisije izvršile preizkave po trgovinah. Takoj prvi dan so zaprli 22 trgovin in obsodili trgovce v zapor od 5 do meseca dni in na denarno globo od 5 do 20.000 K. Boj proti draginji. Naše ministrstvo za prehrano je izdelalo posebno odredbo zoper draginjo. Ta odredba pride te dni pred ministrski svet, da jo odobri. Cene usnju in kožam. Deželna vlada je določila siedeče cene: za podplate 44 do 84 K, za rjavo zgornje usnje 76 do 84 K, za telečje zgornje usnje 117 do i 25 K za kilogram. Cene za telečje in goveje kože so najvišje i8 K za kg, konjske po i00 do 150 K, svinjske kože 8 do i2 K. Nemški kapital v rokih antante. Francoski in amerikanski kapitalisti so kupili vse delnice (akcije) družbe „Alpine Montangesellschaft" Ta družba je imela na Štajerskem za 200 milijonov kron rudnikov. Tobačna izdelki v Avstriji. Tudi v Avstriji so sedaj neznansko povišali cene tobačnim izdelkom. Po časopisju in na shodih se strašno napada tobačna režija in poudarja se, da je najhujše to, da se pod imenom „tobak" ljudem sploh tobak ne prodaja. Cigare, cigarete in vse druge vrste tobaka izdelujejo avstrijske tobačne tovarne večinoma le iz drevesnega listja in iz hmelja. Zlasti tobak, ki ga pošiljajo na kmete, pravijo, da bi se ga smelo rabiti le za gnojilo. Ljudje pa hočejo tobak, ne pa listja. Ker tobak v Avstriji ne raste, bodo gospodje Nemci bržčas še precej let kadili in čikali namesto tobaka listje. Kdo je kriv draginje. Draginje so krivi tudi tihotapci (šmuglarji), ki kupujejo po deželi živila in jih spravljajo čez demarka-cijske črto v l^emško Avstrijo. Čudno je, na kak način pridejo ti ljudje do potnih listov. Res je sicer, da lažejo o bolezni, o smrtnih slučajih itd., ali naše oblasti bi že lahko poznale te njihove „knife"! Tihotapcemintatovompretismrt! Vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe (ukaze) proti tatvinam na železnici in tihotapljenju ob mejah. Za krivce ho uvedena smrtna kazen, ki jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Obmejne straže budo zelo pomnožili. Hrvatski kmetje proti draginji. Med hrvatskim kmeUrim prebivalstvom se je začelo živalmo gibanje proti draginji obleke in drugih življenskih potrebščin. Dopisi Železna Kapia. Tu so trosili nem-škutarji letake in časopise, v katerih je kar mrgolelo laži. Ti pa znajo! Dobra štiri leta so nas farbaii in imeli za norca, ker resnice sploh ne znajo govorili. Se sedaj ne morejo mirovati. Le to rečemo: „Vse zastonj, nemškutarčki, vse vam nič ne pomaga, vašega gospodovania je konec". Za kratek čas še spravite koga iz ravnotežja, a se ta kmalu zave in spozna vaš namen. Le tako dalje, pa bo vaše plačilo zelo veliko. Resnico govoriti vas pa mi naučimo, da boste vsaj malo podobni ljudem." Železna Kapia. Otroški vrtec je priredil za svojo mladino Miklavžev večer. Udeležili so se ga skoraj vsi stariši mladine in tudi mnogo drugega ljudstva. Prav lepo je bilo videti te otročičke, ko so tako lepo odgovarjali Miklavžu. Pa tudi peli so lepo. Mnogo truda je imela z otroki gdč. Haderlapova. Zasluži vse priznanje! Otroški vrtec obiskuje že 40 otrok, dasi jih je ob začetku obiskovalo le 10. Tudi stariši nemškega mišljenja pošiljajo svoje otro-čiče v vrtec. Tako je prav! Zganite se vsi roditelji in v vrtec 7. mladino! Mladina je bila tudi obdarovana s pecivom in sadjem, nekateri pa so dobili tudi čeveljčke. Vsem darovateljem najsrčnejša hvala! tiorenče pri Rudi. Dne 7. decembra se je vršila šolska veselica v Go-rentah. Z lepim igranjem se je mladina vsem priljubila. Splošno navdušenje je vzbudil rovor Nežike Pi'stolnik in de kiamaeija Pavla Urneka. Cast in hvala g. učitelju Čebulu, ki se je trudil z učenjem. Hodiše. Bridka izguba je zadela družino Falačnigovo. 10. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku Franca Ailiolzer p. d. FalanČniga iz Šmiklavža. Z njim je izgubila občina dolgoletnega odbornika, izobraževalno društvo „Zvezda" pa je izgubilo v njimi enega svojih najboljših članov. Čeravno v visoki starosti, je bil vedno navdušen za izobraževalno delo. Da je bil rajni vzor moža, spoštovan po ceii župniji, nam priča njegov pogreb, kajti od blizu in daleč so prišli ljudje, da ga spremijo na zadnji poli. Dragi Franc! Čeravno si se ločil od nas, vendar tvoj duh živi med nami! Hočemo nadaljevali tvoje delo za narod in domovino! Na svidenje nad zvezdami! Velikovec. „Freie Stimmen" poročajo v štev. 283 z dne 14. decembra t. L, da je bii velikovški okrajni glavar dne 4. t. m. pri nekem zborovanju v Grabštaivju ter mu pčitajo, da je tam rekel, da\v pasu A sploh ne bo glasovanja. Kakor se nam poroča, vladni tajnik g. Kaki, vodja glavarstva v Velikovcu, takrat sploh ni bil v Grabštanju, ter je vsebina poročila v „Freie Stimmen" izmišljotina ter, kakor v tem listu navadno, nesramno obrekovanje. Poročevalec v „Freie Stimmen" je čisto navaden lump, bržkone ravno isti, ki večkrat piše v< nemške- listo in ki se bo v kratkem morak pred našim sodiščem zagovarjati zaradi hudodelstva. Vobre. Koncem preteklega meseca je vedno kak nemčur farbal naše ljudstvo, da pridejo kmalu zopet folks-verovci k nam. Tako so tudi ti lačni lumpje napovedali, da pridejo na po-seiski semenj (jarmark) v Velikovec. Radovednost nas je že zgodaj zjutraj gnala v Velikovec. In kaj smo zagledali? Ves glavni trg je bil poln vojaštva, ki je bilo prav dobro oblečeno in oboroženo. Godba zaigra in četa in za četo bilo je kakih 2000 mož — koraka mimo svojega komandanta g. generala Maistra. Zraven mene je sta! neki mož iz Hudega Loga; mož se je nasmehnil ter mi rekel: „To vendar niso tisti sestradani in razcapani lačenbergerji, ki so obljubili, da pridejo danes v Velikovec!" Gotovo ne! Bili so Primorci, Kranjci in mladi Srbi, katerih očetje in bratje so prelivali svojo kri, da so nas rešili iz • kremljev avstrijskega orla. — Iz lažkega ujetništva se je vrnil naš Tavžičev Gusteli, visokošolec Ha-bermut. Ves je srečen, da so se uresničile sanje, ki jih je sanjal še pred vojno o Jugoslaviji. Vi pa, kar vas je še zaslepljencev, spametujte se in delajte pokoro za svoje grehe, ker ste hoteli prodati ne le sebe, ampak tudi svoje otroke Nemški Avstriji! Ali se Vam ne smilijo otroci v Avstriji, ali ne slišite, kako jočejo nedolžni otroci na Dunaju, v Gradcu, Celovcu in po drugih mestih, ker nimajo kaj jesti? Spametujte se, preneha naj staro sovraštvo med nami, kakor je tudi Jugoslavija odpustila grehe Nemški Avstriji in ji hoče pomagati z živežem. Bodimo si dobri sosedje, prijatelji, saj hoče tudi naš» mati Jugosla vija živeti v prijateljstvu s svojo sosedo Avstrijo! Kdor pa tega noče, ta naj nas zapusti! Pobere naj se v avstrijski pekel, kjer je jok in škripanje z zobmi! Kotmara vas. Dne 14. t. m. smo ustanovili tukaj izobraževalno društvo „Gorjanci". Na sv. Treh kraljev, bodo „Gorjanci", že priredili igro „V Ljubljano jo dajmo". Mešan zbor bo pel več krasnih pesmi. Upamo, da bo vse zadovoljno. -- Krade se pri nas kakor povsod ob meji lačenbergerjev.' Mislimo, da opravlja to delo cela „banda", ker jih v eni noči opazijo kar na 5. — 7. krajih. G. župniku Arnušu so zaklali brejo svinjo; pozneje so še trikrat poskusili vlomiti. Žihpolje. Pri nas se še vedno najdejo ,,golibri", ki častijo nemški de-. nar in govorijo proti kolekovanju našega denarja. Ni pomagati: kregajo se s pametjo. Upamo pa, da bodo utihnili, ko bodo imeli prazne mošnje. Kožentavra. Gospod Mulej, ali ste imeli 15. veliko gostov? „Zec" je lačen in naše klobase so dobre! Okregajte ga, naj natančneje pove, kdaj bo ta 15., ker bi drugače lahko čakali do sodnjega dne. Sicer pa sami veste, da na to žival ni dosti dati, in sicer že za to ne, ker spi z odprtimi očmi. Glejte, da se tudi vi ne nalezetc te navade! Podgrad pod Radišami. Čudeži se godijo! Pri nas je nekdo, ki prinaša iz Celovca Špeli (katerega je toliko na Hurah!) Prav ima, medaljo zasluži! Naj Celovčani še bolj stradajo! Torej le tako dalje! Če pa špeha ne bo, naj pa nosi vodo iz Drave — ali pa narobe! Stev. 40. „KOROŠEC", dne 23. decembra 1019. Stran 3. Žvabek. Preteklo sredo smo pokopali deželno-sod. svetnika g. Krištofa iz Železne Kaple. Pri nas je bi! doma, zato so ga prepeljali semkaj, da bo pod domačo grudo čakal vstajenja. Umrli je bil ves čas svojega življenja zaveden Slovenec in ni tega nikdar prikrival. Na grobu se je od rajnega poslavljal g. župnik Uranšek ler ga stavil vsem navzočim za vžgled. V najtežjih časih ni omagal v svojem prepričanju. Kot plačilo za to mu je Bog naklonil zadnji počitek tam, kjer je zagledal iuč sveta. Zavedni Krištof o vi družini naše najiskre-nejše sožalje! i«-?*»! • mir in ■ i Dnevne novice. Vesele božične praznike vsem eitateljern našega lista! Zaradi božičnih praznikov izide prihodnja številka „Korošca" sele v torek/ 30. t. m. Orožniška ekspozitura Led je ; začela izvrševati svojo službo dne 14. r m. Božična voščila naših vrlih vojakov. Fantje Goričani pri I. četi 2.bataljona a 4.pešpolka (iz zasedenega ozemlja) želimo vsem slovenskim Korošcem vesele božične praznike in srečno novo leto. Upajmo, da tudi nam nesrečnim Goričanom zašije kmalu soln-ce zlate svobode. Jeranče Slavko/ Je-latiče Guslelj, Mozetič Ivan, Birsa Leopold, Kenda Peter, RupnikFranjo, Belinger Leopold, Valič Franjo, Krivec Vinko in Mlekuž Ivan. . Velikovec. Izkaz daril za božič-nico. Darovali so po 50 K: gdč. Jiiger; po 10 K: gg. Hafner Jož., Marolt Mat. ml., Ravtar Anica, Buli Angela, Jglič Ang., Serno Jakob; po 12 K: g. Škof Blaž; po 6 K; g. Vedenig Marija, po 5 K: gg. Kembeis Luci, Kumer Mat., Serno Ana, Vedenig Ana; po 470 K: g. Vinčnik Valentin; po 4 K: gg. Staut Helena, Riepl Primož, Kummer Simon, Niemiez Eva; po 3 K: gg. Habich Rud., Šumah Mar.; po 2 K: gg. Jernej Jož., Knez Herm., Stuber Mar., Prosen Jož., Kavčič Mar.; po 1 K: gg. Ulbink Fr., Vrummig Val.; g. Orpš 1 kg volne; g. župan iz Šmarjete 150 jabolk, g. Škofič 10 kg jabolk. Gojenke zasebnega žen. učit. Šol. sester v Mariboru nabrale 1600 K in šolskih potrebščin; Cirilova tiskarna v Mariboru 72 svinčnikov in drugih potrebščin. Otroška predstava 17. XII. v St. Rupertu 513 K in 5 srebrnih kron. Železniški promet v Avstriji ustavljen. Zaradi pomanjkanja premoga bo v Avstriji od 20. t. m. do 2«S. t. m. ustavljen ves osobni železniški promet. Politične novice. Lahi pruti ljudskemu glasovanju na Koroškem. Lahi delajo z vsemi rnočmi na to, da bi na Koroškem ne prišlo do ljudskega glasovanja. Boje se namreč, da bi potem Amerika zahtevala tudi ljudsko glasovanje v onih krajih, ki so jih Lahi zasedli. Nam je to pač vseeno: kar je našega, moramo dobiti; če ne z lepa. pa z zgrda ! Nemci silijo iz Nemške Avstrije. Kakor srno že poročali, silijo tirolski in vorarlberški Nemci i/, Avstrije. Te dni pa so listi poročali, da tudi Nemci na Salcburškem nočejo biti pod Nemško Avstrijo. Če pojde tako dalje, bo ostal Avstriji samo Dunaj! g.Tfanfit mee itoTTwnTiWmnwa - faaa^^ast^mt^fea^maa Iz ženske organizacije. Poziv. Ženska organizacija na Koroškem je izredne važnosti za narod in državo. Zato poživljamo vse urade, krajevne odbore, društva in posamezne rodoljube na Koroškem, naj vedno in povsod pospešujejo delovanje „Zveze .ženskih društev na Koroškem". Kdor iz kateregakoli vzroka in na kakršenkoli način vedoma in namenoma ovira uspešno delovanje naših ženskih društev, je izdajalec svojega naroda, izdajalec domovine. N a r o d n i svet za K o i o š k o. Ženstvu v Velikovcu in okolici. Na Štefanovo (26. t. m.) se vrši ob 3. uri popoldne v prostorih osnovne (ljudske) šole v Velikovcu ustanovni občni zbor „Ženskega društva za Velikovec in okolico" Na vzporedu je tudi predavanje g. Magerla. „Zveza ženskih društev na Koroškem" je trdno prepričana, da je ženstvo v Velikovcu in okolici toliko zavedno, da se bo polno-številno udeležilo zborovanja. Zveza ženskih društev na Koroškem. Razne novice. Naši državni prazniki. Naše ministrstvo je ukazalo, da se morajo naslednji dnevi obhajati kot. državni prazniki: 1. december kot dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev; dan 12. julija kot Petrov dan, t. j. rojstni dan kralja Petra I., dan 28. junija kot Vidov dan, t. j. spominski dan padlim boriteljem za vero in dom. Te dneve morajo biti zaprte vse šole in mora vse delo počivati. Norvežani proti alkoholu. Tudi na Norveškem so imeli ljudsko glasovanje. Šlo je za vprašanje, ! ali naj vlada prepove prodajanje alkoholnih pijač. Ker se vlada ni upala sama odločiti, je odredila ljudsko glasovanje. 7p".. naroda je glasovalo za to, naj se prepove prodaja alkoholnih pijač. Norveško ljudstvo je torej prvo, ki se je odločilo za treznost. Vinopivci štrajkajo. Ker je vino na Nemškem tako drago, so začeli tam vinopivci štrajkati. Doslej so zaprli že mnogo gostiln, ker ni pivcev. Izvoz kolekovanih bankovcev prepovedan. Naš finančni minister je odredil, cLj je izvoz z znamkami kraljestva SHS markiranih bankovcev iz kraljestva SHS prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti temu, temu bi se bankovci kon-fiscirali na korist, države in obsojen bi' bil kot tihotapec. Verižnik ustreljen. Na Poljskem so milijonarja Žida Brotheima obsodili na smrt in tudi takoj ustrelili, ker je deiai draginjo. Naše prireditve. Dravograd. Narodna čitalnica priredi na Silvestrov večer v prostorih narodne šole veselico z jako zanimivim vzporedom. Kdor se hoče pošteno zabavati, in to brez znatnih stroškov, naj se udeleži te prireditve! Na razpolago bodo tudi jedila in pijače, in sicer po jako nizkih cenah. Cisti dobiček veselice je namenjen javni knjižnici, ki bo v kratkem razpolagala s par sto knjigami v pouk in zabavo našemu prebivalstvu. Društva, ki so v neposredni bližini (Črneče, Labod, Libeliče) in bi hotela isti večer prirediti kako veselico, prosimo, naj jo prirede rajši na Novega leta dan, za kar jim jamčimo, da se bomo iste udeležili in tako šli združeni v boj, da dosežemo svoj skupni cilj. Na svivenje! Jože. Bilčovs. Katoliško izobraževalno društvo priredi dne 26. t. m. ob 14. uri popoldne v gostilni pri Miklavžu igri „Poštna skrivnost ali začarano pismo" in „Rdeči nosovi". Po igri bo tombola. Kdor se hoče nasmejati, naj ne zamudi te prilike! K obilni udeležbi vabi odbor. Zahvala. Podpisani odbor „Sokola" v Pliberku se najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli, da se je mogla na Miklavžev večer obdarovati ubožna deca iz Piiberka in okolice z obleko in jestvinami, ter da je ta prireditev tako dobro uspela. Darovali so: Narodni svet za Koroško 500 K; neimenovana gospa 500 K; uprava grofa -Thurn 400 K; Piiberčani in okolica 952 K. Po 100 K: Anton Krisper, Ljubljana, Podružnica ljubij. kreditne banke Maribor. Po 50 K: Franc Pogačnik in Ivan Jelačin, trgovca v Ljubljani, M. Ropaš, trgovec v Ce!|ii. Po 30 K: Julij Meinl, Ljubljana, R. Strinecki, trgovec Celje. Po 20 K: P. Majdič, Ljubljana; Ajiton Koienc, Celje. Po 15 i<: Dr. Hugo Hrašovec, Celje; Dr. Oton 'rettich, Ljubljana. 1. mestna dekl. mešč. šola v Ljubljani je poslala 114 K: 1. mestna dekl. ljudska šola v Ljubljani je poslala 261 K. i Tvrdka J. Medved v Ljubljani je daro-i vala blaga za obleko. Vsem darovalcem, kakor tudi pospicama Malči Kert in Mtnki Gomolj, ki sla neumorno pobirali darove, kličemo: „Bog povrni!" Za odbor „Sokola" v Pliberku. Kenda 1. r. Pertot 1. r. t. č. tajnik. t. č. starosta. Stran 4. KOROŠEC", dne 23. decembra 1919. Ste v. 40. Razglas, Državno posestvo Kabon, ležeče ob glavni cesti Velikovec—Grebinj, obstoječe iz 41 ha njiv 20 ha travnikov v2 ha vrta in 9 ha pašnikov, z vsem go-spodankinii poslopji, se odda v celoti ali pa ludi po posameznih parcelah za dobo od 2—3 let pod ugodnimi pogoji v najem. V prvi vrsti pridejo posestniki bližnjih vasi v poštev, ki imajo premalo lastne zemlje, pač pa potrebno živino za obdelovanje in gnojenje na razpolago. Vsa daljna pojasnila daje vodstvo državne kmet. šole Velikovec, ki zbira tudi prijave do 1.11. 1920._ Proda m lepega kozla pasme .„Saanenziege" in molzno kozo iste pasme. Pisma prosim nasloviti pod ,,Prodani", poštnoležeče, Galicija (Koroško). Ženitna ponudba. Sem mesar, 36 let star, lepega obnašanja in neomadeževane preteklosti, imam nekaj premoženja in bi se rad poročil z gospodično ali mlado vdovo, če mogoče brez otrok, ki bi imela gostilno ali pa sicer nekaj premoženja. Resne ponudbe, če mogoče s sliko, na uprav-ništvo „Korošca" pod „Sreča". Anton Lečnik, priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. ki zna samostojno sestavljati bilanco, ki je nadalje _ /v besedi in pi- savi popolnoma zmožna slovenščine in nemščine in ki zna stenografijo in strojepisje, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Prednost imajo one, ki so že delovale v pisarnah lesnih trgovin, oziroma kmetijskih obratih. Ponudbe z navedbo plače je pošiljati na graščino v Libeličali.___ ipr* Pozor! Dne 2. t. m. se je izgubil pred davkarijo v Dobrli vasi l/t leta star, črn pes, ki sliši na ime Perun. Kdor ve, kje se zdaj nahaja ta pes, naj blagovoli to sporočiti posestniku Blantarju v Št. Vidu (Podjuna)._ v • m kupuje v vsaki množini A. M i č e j, ščetar, v $ t. K o r o š k o)._ ščetine in najbolje plačuje Vidu (Podjuna- [pST* Primešaj krmi Mastinl "~*—Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobi! najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu m na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaie. Pri živini ___uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron. [Eekarna Trnkóciuy] jj Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. | ti & <•*•■*i s j:' v JE Za izraze sočutja in sožalja ob smrti našega ljubega očeta Franca Aiholcer, p. d. Falačnika, posestnika v S;uiklavžu, dolgoletnega občinskega odbornika, cerkvenega ključarja, odbornika posojilnice in uda izobraževalnega društva „Zvezda" v llodišah, izrekamo s tem naiprisrčnejšo zalivalo. Zahvaljujemo se posebno gosp. župniku di. Valentinu Mortl za lepi, ganjlijivi nagrobni govor, g. organistu Jožefu Torker in pevcem iz Otoka in Hodiš, kakor tudi izobraževalnemu društvu „Zvezda" in vsem, ki so v tako obilnem številu spremljali rajnega na zadnji poti. Rajnega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. Šmiklavž-Hodiše, 12. decembra 1919. Matevž, Marija, in Katarina Aiholzer, otroci. rTXv'': -V WŠ £ •• ..... ti U a «v •M ft s M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, rnecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo lesna trgovska Inlndustrijska dražba K. O. K. v MARIBORU. K * t) m* e >1 P < P r K p H« O4 0 n „NMVodn) v V»UlKOVOt*. - Vp»