Leto LXXII it 149 PoStnlna plačana » gotovini — Ute PostgebShr bar bezahlt Preis - Cena C 1 Ur«xluUt»» , aprna, Ljubljen*, Kopitar)*«« 1 faletoa «001-4004. Uatatai «aro6nlu* t Bi, h tn» lanistva M Ul, • Oek. r»4 UutL U»n» 10.660 ta aaroAaUu la !< *>< u uutnti. • UkUu6no tutopctrt (• »glM* ti I talil« Ui lno«em»tTai OP1 a /L UI lana. B • k • p t « o v •• vralam«. SCOVENEC IULU 1444 NEDELJA 51 Fracht- und Transportschiffe sow/e zahlreiche Kriegsschiffe versenkt Gegenangriff beiderseits des Odon gevvinnt an Boden — Kampic in Italien mit unverminderter Heitigkeit abschnitt und im Rnum siidlich Siena vveiter vorzudringen. Die Kamp-fe danem hicr uiit unveriiiiiiderter Heftipkeit an. In der Adria versenkte BordTlak eincs deutschen Dampfers ein feindli-ches Schnellboot. DNB Ans dem Fiihrerhauptquartior, 1. Juli. Das Oberkommaudo der Wehr-inacht gibt bekannt: A u K ilor Nordvvestspitze der Ilalb-insel Cherbourg sctzten unsere 8rhwurhen Krnile, nul engem Kamen zu-sammeugedrhngt, ihrcn erbiltcrten Wi-dersland gegen die feindlirhe Cbermarht fort. Ris zuletzl kantpfeml. fiigten sie dem Gegner nnrh schvvere Verlnsle zu. tisllich der Orne fiihrte dor Feind mebrerc erfolglose Vorsliisse. Im Ein-hruchsraum siidwesllich Ca en wurde der Gegner in die Verleidigung ge-drnngt und besrhriinkte sich auf iirllirlie Aufklarungsvorstiisse, die vor unseren Ahricgelungsfranten zusanimcnhrachen. Lnser (iegenangrill von Siidvvesten her gewann beiderseits des O d o n Irolz ziihen \Viderstandei und slarken feind-lichen Artillcrieteuers, besonders von Sce her, langsam vveitor Boden. Nordostlich Saint L o Iraten nord nmcrikaiiisrhe Truppen, von starker Artillerio, 1'anzcrn und Luftangriffen unterstiitzt, zmn AngriH an. Sie vvurden im zusaniinengefasslen Abvvelirfeuer unler boben lilutigen Verlusten abge-vvicscn. 19 leindlicbe 1'anzer vvurden verniclitel. Die Luflvvaffc unlersliilzte mit star-ki-n Srblarlilfliegerkriillen die Kiiniple des Ileeres im normnnniscben Landekopf. Clier dem Landekop! und den bese tzten Westgehieteu »ur-den 25 feindlirhe Flugzeuge, darunler 15 viermolorige Bomber, zum Abstnri gebracht. Leutnant Schenk, Ziigfiihrer in einein 1'anzcrreginient. schoss am 27. Juni siid-vvestlich Caen 12 feindlirhe l'anzer ali. In den Kiimpfrn um Cherbourg hal siih ein Flakregiinenl uulcr Fiihrung von Oberst Ilermann hervorrageud be-wnhrt. Heeres-Kiistenhatterien erziellen meh-rere Treffer auf feindlirhen Lamlungs-booten vor der Orne-Miindung und zvvangcn einen Zerstiirer zum Abdrehen. In der Bretagne wurde ein feind-lirlier Sabolagelrupp im Ivampf nieder-geinarht. Srhweres Vergcltungsfeuer liegt anf London. Auf dem Westfliigcl der italieni-schen Front griff der Gegner von der Kiiste bis zum Trasimeni-schen See mit zusammengefassten Infnnterie- und Panzcrkraften vveiter an. In iiusserst verlur.treichen Kiimpfcn ge-lang es dem Feind, im Kttsten- lm Mittelabsehnitt der Ostfront stehen unsere Truppen vveiter in schvve-rem Abvvehrkampf. In der Stadt Sslnzk sind StMssenkSmpfe im Gauge. Aurh im Raum von Ossipovvitschi und bei Borissovv finden starkere, von Pnnzeim unterstiitzte Angriffe der Sovvjets statt. Am Oberlnuf der Bere-sina sovvie vvestlich nnd siidvvesrilich Po I oz k vvurden die feindlirhen Angriffe in harten Kiimpfrn aufgefangen. In die Abvvehrkiimpfe griffen deut-sebe Schlachtfliegergeschvvader mit gu-ter \Virkung ein. Sie fiigten dem Feinde schvvere blutige und Materialverlnste zu. Sicherungsfahrzeuge der Kriegs-mnrine versenkten im Finnischen Meerbusen bei der lusel Narvi drei angreifende sovvjetische Schnellboote und braehten Gcfangene ein. Ein stnrker nordamerikaniseher Boaiberverband vvarf gestern verstreut Bomben im ungarischen Raum. Deutsche und ungnrische Jager schos-sen 13 feindlirhe Flugzeuge, daruntcr 12 viermotorige Bomber, ali. Einzclne britische Flugzeuge vvarfen in der vergangenen Nnclit Bomben im rheiniscli-vvestfalischen Gebiet. Im Kampf gegen die feindliehe In-vasionsflotte und den Nashschub iiber See versenkten Luftwaffe, Kriegsmari-ne, Heeres- und Marinekiistenbntterien im Monat Juni 51 Fracht- und Transportschiffe mit 312,600 BRT. 56 vveitere Schiffe mit 328,000 BRT sovvie zahlreiche kleinere Transportfahrzeuge und Landungsboote vvurden zum Teil schvver hcschiidigt. An feindiichen Kriegsschif-fen vvurden zvvei schvvere und drei leich-le Kreuzer, 22 Zerstiirer, 15 Schnellboote, ein Unterseeboot, drei Landungsboote und ein Bcvvacher versenkt. Mehrere Sehlachtschiffe, daruntcr ein Schiff der »Nelson«-Klasse, 21 Kreuzer, 22 Zerstiirer, 26 Landungsspezialschiffe nnd 12 Schnellboote vvurden dnreh Bomben-, Torpedo- nnd Artillerietref-fer schvver brschadigt. Mit der Vernich-tung eines Teiles dieser Schiffe kann gereehnet vverden. Die feindlichen Schiffsverluste erhiihen sich noch durch Minen treffer. 51 tovornih ter prevoznih ladij ter številne vojne ladje potopljene Protinapad na obeh straneh Odona je pridobil na ozemlju — V Italiji boji z nezmanjšano silovitostjo Fiihrerjev glavni stan, 1. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na severnozapndnem dplu polotoka Cherbourg so nadaljevale naše šibke sile, stisnjene na ozek prostor, z ogorčenim odporom proti'sovražnikovi premoči. Boreč se do konca so prizadejale nasprotniku še težke izgube. Vzhodno od O r n e je izvedel sovražnik več brezuspešnih sunkov. Na vdor-nem področju jugozapadno od Caena smo prisilili nasprotnika v obrambo. Sovražnik se je omejil le na krajevne izvidniške sunke, ki so se zrušili pred našimi zapornimi postojankami. Z našim protinapadom iz jugozapada smo pridobili na obeh straneh Odona, nadaljnje ozemlje vkljub žilavemu od-i poru in močnemu sovražnikovemu topniškemu ognju posebno z morske strani. Severnovzhodno od Saint Lo-ja so pričele ameriške čete z napadom, podprtim z močnim topništvom, oklepniki ter letalskimi nnpadi. Bile so z osredotočenim obrambnim ognjem z visokimi krvavimi izgubami odbite. Uničenih je bilo 19 sovražnikovih oklepnikov. Letalstvo je podpipalo z močnimi bojnoletalskimi silami boje vojske na Normandskem predmostju. Nad predmostjem in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je bjlo sestreljenih 25 sovražnikovih letal, med njimi 15 štirimotornih bombnikov. Poročnik Schenk, četni vodja nekega oklepniškega polka, je uničil 27. junija jugozapadno od Caena 12 sovražnikovih oklepnikov. V bojih za Cherbourg se je odlično izkazal nek protiletalski polk pod vodstvom polkovnika Hermanna. Obalne baterije vojske so z večimi zadetki zadele sovražnikove izkrce-valne čolne pred izlivom reke Orne ter prisilile nek rušilec k umiku. V Bretagni je bil v boju uničen . nek sovražnikov sabotažni oddelek. i S težkim molilnim ognjem obstreljujemo L o n d o u. Na zapndnem krilu italijanskega bojiščn je nadalje napadel sovražnik od obale do Trasim«nskega jezera s strašnimi pehotnimi in oklep-niskimi silami. V izredno izgub polnih bojih se je posrečilo sovražniku y obalnem odseku in na področju južno od S i e n e prodreti dalje naprej. Tu se nadaljujejo boji z nezmanjšano silovitostjo. Na Jadranskem morju je potopilo protiletalsko topništvo nekega _ nemškega parnika sovražnikov hitri bojni čoln. Na srednjem odseku vzhodnega bojiS?a so naše čete nadalje v težkem obrambnem boju. V mestu Ssluzk se vodijo poulični boji. Tudi na področju Osi-povičev in pri Borisovu so v teku močni z oklepniki podprti napadi Sovjetnv. Na gornjem teku Bcrezine ter zapadno in jugozapadno od Polocka so bili r težkih bojih prestreieni sovražnikovi napadi. Oddelki nemških bojnih letal so j, dobrim učinkom posegli v obrambne boje. Prizadejali so sovražniku težko krvave in mat«rialne izgube. Zaščitne ladjo vojne mornarice so potopile v Finskem zalivu pri otoku Narvi 3 napadajoče sovjetske hitre bojne čolne ter privedle ujetnike. Močan ameriški bombniški oddelek je odvrgel včeraj raztreseno bombe na m a-džarsko področje. Nemški in madžarski lovci so sestrelili 13 sovražnikovih letal med njimi 12 štirimotornih bombnikov. Posamezna britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na rensko-westfalsko področje. V boju proti sovražnikovi invazijski mornarici ter prekomorski preskrbovalni mornarici je potopilo letalstvo, vojna mornarica, obalne baterije vojske in mornarice v mesecu juniju 51 tovornih in prevoznih ladij z 312.600 brt. Nadaljnjih 56 ladij z 32a000 lirt ter številne manjše prevozne in iz-krcevalne ladje so bile deloma težko poškodovano. (»dvojnih I a d i j so bile potopljene tri lahke in dve težki križar-ki, 22 rušileer, 15 hitrih bojnih čolnov, 1 podmornica, 3 izkrcevalni žolni ter ena stražnja ladja. Z bombnimi, torpednimi ali topniškimi zadetki je bilo poškodovanih več bojnih ladij, med njimi ladja razreda »Nelson«, 21 križark, 22 rušilcev, 26 posebnih izkrcevalnih ladij ter 12 hitrih bojnih čolnov. Računati je « uničenjem dela teh ladij. Sovražnikove izgube se višajo zaradi minskih zadetkov. Carigrad. Vlada je sklenila, da bo odpustila vse uradnike zunanjega in vojnega ministrstva, ki so poročeni z ženami iz inozemstva. Hudi boji za Caen in v Normandiji Berlin, 30. junija. Kot dopolnilo k vojnemu poročilu je izjavil zastopnik vrhovnega poveljstva nemške vojske, da je vzhodno bojišče prav za prav še v gibanju. Sovjetske napadalne osti .so sicer zasedle nekaj predelov, ki jih omenja vojno poročilo, za njimi pa stoje še vedno močni nemški ter tudi sovjetski oddelki. Pri tem ne moremo govoriti o nekem bojnem polju, temve? o bojnem področju, ki je 450 km doljio in 200 km globoko in v katerem se ogorčeno borijo večji in manj- ši oddelki. Združena bojna črta bo vidna šele v teku enega tedna. V Normandiji 60 v teku ogorčeni in žilavi boji za Caen. Tu se je razvila velikanska bilka oklepnikov, v katero so vrgli Britanci vse razpoložljive oddelke in ki jih poleg tega podpira še neka ameriška oklepna divizija. Tudi Nemci so vrgli v boj nove okl^pniške oddelke. Na področju tako imenovanega »ognjenega zvona« se bije ta čas največja dosedanja okli*p-niška bitka na invazijskem bojišču, v ka- Orožje »V 1« za London senzacija Stockholm, 1. julija. Dnevnik »Fol- I kets Dagbladet« poroča: Neki potnik, ki ' je pred nekaj dnevi dospel iz Londona v Lizbono je izjavil, da je novo tajno nemško orožje za Anglijo senzacija. Na vožnji iz Londona do letališča v Bristolu je naštel nič manj kot 19 ogromnih požarov. Soglasno so zatrjevali vsi potniki — angleški diplomati in častniki in potniki nevtralnih držav —, da je orožje »V 1« zelo resna zadeva. Tudi angleški list «News Chronicle« je izjavil, da je to orožje vzelo angleškim vojaškim krogom sapo. Bukarešta, 1. julija. Dr. Radulescu piše v uvodnem članku »Porunca Vremii« naslednje: Dejstvo novega nemškega orožja mora biti zares katastrofalno, če je bilo vkljub vladnemu molku in cenzuri predmet interpelacije v angleški spodnji zbornici. Novo nemško orožje je bržkone močna obremenitev angleških živcev, kajti Angleži so še pred dvema tednoma mislili, da je uvedba novih orožij berlinski propagandni trik. Stockholm, '<0. junija. Agencija Reu-ter prinaša daljše poroč'lo časopisa »Time and Tide< o učinku »V 1«. fasopis izjavlja, da gre pri tem za psihološki način vodenja vojne v praktični obliki. Leteča bomba izvaja svoj učinek. Učinkuje globlje kot 6inrt ali uničevanje. Amsterdam Kakor javlja britanska poročevalska služba, so tudi v petek preletele »leteče bombe« Kanal, potem ko je bil skoraj ves dan izveden napad brez prestanka. Carigrad. Zahtevek nekega poslanca v spodnji zbornici, da bi se obrnili do papeža zaradi humanizacije zračne vojne, je dal jasno spoznati, da je orožje »V 1« izzvalo ogromno dejstvo, večje, kakor so sprva Angleži priznali. Ženeva, 1. julija. V Angliji bivajoči novozelandski ministrski predsednik Fra-ser, ki je o*lal v l-ondonu po imperialni konferenci, je izjavil o novem nemškem orožju: »To orožje je v svojem revolucionarnem načelu čudovito in vznemirjajoče.c Japonci zavzeli ameriško letalsko oporišče Tokio. Po nekem japonskem poročilu z bojišča so opazili v bližini otokov Sai-pana, Tiniana, Rota in Guama razne sovražnikove vojne ladje in ostale pomorske edinice. Pri letalskem napadu japonskih mornariških letalcev na več sovražnikovih bojnih ladij v jutru dne 20. junija je bilo, kot pravi vojno poročilo, verjetno doseženih več dobrih zadetkov, podrobnosti pa zaenkrat Se niso znane. Pri neki drugI bitki, ki je trajala od 27. junija ponoči do sledečega jutra, je japonsko letalstvo poškodovalo, oziroma zažgalo 3 sovražnikove prevozne ladje. Rezultatov bombardiranja spremljevalnih vojnih ladij ni bilo še mogoče točno ugotoviti, vendar smatrajo tudi v tem primeru, da je imel sovražnik pomembno škodo in izgube. Ženeva, DNB. Newyorški dopisnik londonskega lista >Ne\vs Chronicle« opisuje na sledeč način razpoloženje javnosti ob priliki pomorskih bitk v srednjem Pacifiku: »Nikakega smisla nima zatrjevati, da je izzval rezultat pomorske bitke pri Marianih v ameriški javnosti zelo močan občutek razočaranja. Javnosti so prej vsa poročila govorila, da je treba pričakovati nekaj dejansko velikanskega in da se bo sedaj vršil poslednji boj, ki naj japonsko mornarico »dokončno uničit. Mnogi krogi v Združenih državah Bedaj obtožujejo visoke uradnike ameriškega pomorskega poveljstva in vojnega ministrstva, ker so bili zopet preoptimistič-ni v svojih napovedih in so s tem v Združenih državah izzvali nade, ki se sploh niso mogle izpolniti, zlasti splošno upanje, da bo šlo tokrat za dokončno usodo velikega japonskega brodovja bojnih ladij.« Šanghaj, 1. julija. V Kwotl!nu, glavni prestolnici pokrajine Kvangsi, vlada velika nervoznost zaradi japonskih operacij v Hunanu, javlja agencija Central Press iz Cungkinga. IJogatojše prebivalstvo zapušča v velikem številu mesto in beži na deželo. Banke so zaiprle. Zanimivo je ugotoviti, da je prišlo med severoameriSkimi vojaki in kitajskimi dijaki do dejanskih spopadov. Cungkinške oblasti skušajo z vsemi sredstvi omejiti množični beg iz K\veilina. Tokio, 1. julija. Po osvojitvi letališča Hengijang na Kitajskem je padec mesta istega imena le še vprašanje kratkega časa, tako je izjavil govornik vlade Oko-zaki v petek inozemskim dopisnikom. Tokio. Kakor poročajo iz nekega oporišč« v srednjem Pacifiku, so napadli japonski letalski oddelki v vodovju Mari-anov sovražnikove križarke ter s torpedom zadeli neko težko križarko. Strahovalni napad na Slavonski in Bosanski Brod Zagreb, 30. junija. Strahovalni napadi Angloameriikancev na Brod na Savi ter Bosanski Brod dne 27. junija 60 povzročili po dosedanjih ugotovitvah nad 200 smrtnih žrtev ter prav toliko ranjencev. Približno 2i.50 hiš je bilo deloma uničenih, deloma ležko poškodovanih. Razen velikih razstrelilnih bomb so uporabljali strahovalni lelalci tudi manjše bombe, ki so jih metali na mimoidoče. Najbolj so trpeli stanovanjski predeli ubožnejšega prebivalstva ter tri bolnišnice, od katerih je bila ena sama zadeta z 48 bombami. V nekem delavskem naselju 6ta povsem uničeni dve cesti, kljub temu da ni bilo tam nobenih vojaških naprav. Kot nadaljnji dokaz njihovega človekoljubja so odvrgli;Anglosaksonski letalci tudi s strelivom napolnjena polnilna peresa, igrače ter škatlice za loščilo za čevlje, številne bombe so bile teniipirane za kasnejši čas. Sovražni letalci nad Madžarsko Budimpešta, 30. junija. Kakor poroča uradno poročilo, so priletela včeraj v večernih urah sovražna letala s severne ter istočasno tudi z južne strani nad madžarsko področje. Poleti so imeli motilen značaj. Sovražna letala so potem v istih smereh zapustila madžarski prostor. O bombardiranju n.i nobenih poročil. Danes v zgodnjih dopoldanskih urah jo pniletolo mnogo sovražnih letal nad madžarski prostor. V večih mestih v državi je bilo dano znamenje za alarm. V glavnem mestu >e trajal alarm tri ure, kmalu nato pa ponovni alarm zopet dvajset minut Doslej še ni nobenih uradnih poročil o bombardiranju. O bombardiranju Szolnoka v eredo poročajo, da je padlo v središče mesta, kjer ni nobenih vojaških naprav, 18 bomb. Razrušenih je bilo 30 stanovanjskih hiš. Bilo je 5 mrtvih ter 11 ranjenih. Kmetje beže pred Titovimi tolovaji Beograd, 1. julija. Iz izpovedb ujetih tolovajev moramo razvideti, da 60 prepovedale drhali kmečkemu prebivalstvu, ki ^ Ka »osvobojenem ozemlju«, zapustiti svoja posestva. Ker so začeli kmetje v veliki množici zapuščali svoje domove, ki so jih tolovaji izropali, so zagrozili bolj ševiški komisarji, da bodo kmete postre-lili in požgali domačije, da bi si tako zagotovili ne le žetev, temveč tudi moško prebivalstvo, ki naj izpopolni zelo razredčene tolovajske vrste. Edenova izjava o papeževem ^ posredovanju Berlin, 30. junija. K izjavi, ki jo je podal Eden v spodnji zbornici, da nima namena podvzeti korake pri Vatikanu, da bi namreč papež posredoval za bolj človekoljubni način vojskovanja, izjavljajo v nemških vladnih krogih, da ni z nemške strani k temu ničesar pripomniti. Stvar spodnje zbornice je, da se po uspešni uporabi »V 1« peča z vprašanjem o bolj človekoljubnem načinu vojevanja. Zanimivo pa je dejstvo, da čuti spodnja zbornica ravno sedaj potrebo doseči posredovanje papeža. Zastopnik zunanjega ministra je izjavil, da so Nemci vedno svarili Angleže, odkar so ti pričeli s strahovalnirni metodami v zračni vojni in jih tudi sistematično nadaljevali. Danes, po tolikem trpljenju, ki je prišlo nad civilno prebivalstvo Nemčije in zasedenih ozemelj, se ne more Nemčija več ozirati na človekoljubje. V ostalem pa so dosedanji maščevalni ukrepi šele začetek in za Anglijo bodo nastopili še mnogo slabši časi. I Jo tega spoznanja je prišel naj-brž,e tudi že Eden, zaradi česar tudi smatra, da še ni nastopil primeren čas za papeževo posredovanje. Carigrad, 1. julija. Bivši trgovski minister Behžet Uz je bil izročen izrednemu sodišču, ker je bil obtožen, da je v Smirni delal črnoborzijanske kupčije v svojih hišah. Kodanj, 20. junija. V četrtek dopoldne so objavili, da so našli dansko plavalko na dolge proge Jenny Kammers-gaardovo, ki se je bila izgubila v torek, ko je plavala v Oeresundu. V vodi je bila 43 ur. teri sodelujejo tudi daljnostrelni ladijski lopovi. Zavezniki 60 poskušali na obeh 6traneh Caena — enkrat s področja Til-l.vja in drugič z vzhodnega krila predmestja ob Orni — obiti mesto ter jugovzhodno od njega združiti ta dva napadalna oddelka. Do sedaj se nahajajo še vedno tik ob robu zapornega ognja, ki ga izstreljujejo iz 38 in 40 centimeterekih ladijskih topov. Pri tem je treba premisliti, tako izjavljajo v Berlinu, da ima velika vojna ladja približno tako udarno moč kot moderna trdnjava. Granate velikih topov imajo zelo močan učinek, zato igrajo tudi vojne ladje pri bojih na izkrcevalnem odseku in na obrežnem področju zelo veliko vlogo. Ti topovi streljajo v daljavo približno 40 km, vendar v daljavi preko 40 kili ne streljajo več natančno. Zalo so se ludi nemške čete, da bi varčevale z moštvom, umaknile tik do roba te zaporne črte, ki jo imenujejo »ognjeni zvont. Boji za Caen pa se razvijajo sedaj žo izven ladijskega topništva. Proti edinieam britansko vojne mornarico u|>orabljajo Nemci torpedne in hitre bojne čolne. Doslej Nemci že niso uporabljali podmornic, ker so zavezniki takoj ob prifetku invazije položili obširne zapore za podmornice in ker je razen tega morje ob obrežju preplitvo K temu je pripomnil zastopnik nemškega vrhovnega poveljstva, da zadnji čas prav malo govore o nemških podmornicah, da bo pa prav kmalu o njih zelo mnogo slišati. Ženeva. V glavnem stanu Eisenho-werja je bilo objavljeno, kakor javlja dnevnik »Dailv Telegraph«. da so Nemci temeljilo uničili vse pristaniške naprave v Cherbourgu. Paril, 1. julija. V četrtek dopoldno so vodili transport angloameriških vojnih ujelnikov skozi pariške ulice, pri čemer je prišlo do spontanih zaveznikom sovražnih manifestacij med francoskim prebivalstvom, ki je klicalo: »Morilci«, >dol z Anglijo« in »zločinci«. Slockholm, 1. julija. Stimson je izjavil v Četrtek: Nemci so se borili v Cherbourgu ogorčeno, iz Česar moremo sklepati, da bodo liodoči boji zelo resni in da ni na mestu prevelik optimizem. ■■■»■■■■■■■■■■■■■■■BBHCIB Kapačni računi AnglosMka propaganda je razglašala po vsem svetu, da bo letošnji junij poln odločilnih in hitrih dogodkov. Stalin j« dosegel, da sta Anglija in Amerika mo« rali kreniti na pohod proti Evropi, t južni in srednji Italiji se uveljavlja bolj« ševizem in židovsko bogataštvo, na vzhodu pa sc je sprožil sovjetski valjarf vse to je bilo vojaško in politično preračunano zato, da bi ogromni potoki krvi vendarle zakrili in zasenčili trhlost diplomatske zgradbe, ki veže zaveznike v borbi proti Evropi. Če pogledamo nekoliko na vsa področja razplamtelih bojev, tedaj vidimo, da so bili na vseh odsekih računi zavezniških propagandistov napačni. V Normandiji se vojskuje nemški vojak s tolikšno odločnostjo in s tako izvrstnim orožjem, da so Anglosasi v treb tednih bojev dosegli komaj tisto, kar so si obetali za prve tri dni invazije. Na južnem evropskem bojišču je spodletel zaveznikom načrt, kako prehiteti in obkoliti levo krilo nemške vojske. Tudi tu j« izostal i vojaški i politični uspeh. So-vjttski valjar se je začel prožiti v dveh smereh in sicer proti Finski in na srednjem odseku vzhodnega bojišča. Vojska mr.Inga finskega naroda ni klonila, na vi'.'b ostalih odsekih vzhodnega bojišča pa Je organizacija in oprema nemške vojske tako solidna, da je nemška diplomacija mogla v teh dneh z Ribben« tropovim obiskom v Helsinkih presene« titi ves svet s potezo, ki je okrepila vo» jaško zavezništvo med Finsko in Nem-čiio, Evropi pa vnovič dokazala, da j« edirto Nemčija sposobna organizirati obrambo Evrope proti boljševizmu in židovskemu bogataštvu. Vsi računi nasprotnikov nemškega vojaškega vodstva nikdar ne morejo presenetiti in primer povečanega sodelovanja med Finsko in Nemčijo dokazuje, kolikšne so rezerve, ki jih ob vsaki nujni priliki lahko uporabi vodstvo nemškega naroda. Vse to nam jasno dokazuje, da je popolnoma gotovo Vo dejstvo, da nemškega vodstva nikdo z ničemer ne more presenetiti. Hladnokrvnost in točnost, ki prevevata vse ukrepe nemškega vodstva, ustvarjata vsem narodom združene Evrope globoko zavest varnosti in pod-črtavata na vseh področjih vero v lepšo in srečnejšo bodočnost Evrope. Ravno dogodki, ki so si sledili v juniju tega leta, so lahko vsakomur izredno jasno ponazorili, da ima Nemčija tr«:-io usodo Evrope v svojih rokah. Vse svo;e ukrepe pa izvaja nemška vlada s svojo oboroženo silo, ki je ravno v tem m»--ecn na vseh odsekih pokazala, kolikšna je njena moralna veličina in kolikšen ja ogromni potencial nemškega orožja, ki v rokah nemškega vojaka tako požrtvovalno ščiti Evropo. Na eni strani so tedaj dogodki dokazali, da so se anglosaški, z židovskim boljševizmom zvezani, vojskovodji zelo zmotili v svojih računih proti Evropi, nemško vodstvo pa ima slej ko prej vso veliko igro v svojih rokah z vso ogromno zakladnico dragocenih izkušenj In novih možnosti. Na teh predpostavkah pa se tako tudi varno in mirno nadaljuie deio za lepše in popolnejše sožitje Ev» rope. Stran g »SLOVENEC«, nedelja, 2. julija 1944 Štev. 149 Govor dr. Branka ASujeviča Prinašamo v celoti govor, ki ga ja hotel spregovoriti g. dr. Branko Alujevič na velikem protikomunističnem zborovanju na Kongresnem trgu dne 29. junija. Kakor znano, je bil g. dr. Alujevič zadržan radi nenadne in nujne operacije, zato objavljamo njegov govor v današnji številki. Gospod prczident, spoštovani zboro-valcil Stopam pred vas kot predstavnik največje delavske ustanove v naši pokrajini, Pokrajinske delavske zvezo, da v imenu delovnega ljudstva, delavcev in nameščencev, poudarim solidarnost z Ootalinii 6tanovi v boju za ohranitev slovenskega človeka, slovenske zemlje in vsega slovenskega naroda. Sedanjo dobo označuje razdvojenost duhov. Nasprotniki pa ne zavzemajo vedno in povsod povsem doslednega stališča. Iščejo začasno ali trajnejše kompromise. Eni se hočejo zavarovati pred presenečenji ter na ta način tudi laije braniti. Drugim pa je to primerna taktika, da z večjo gotovostjo uveljavijo 6voje težnje. Zaradi tega trpijo posamezniki in celi narodi. Slovenski narod občuti Se danes nasledke take nejasnosti, ki je celo predpostavljala, da obstoji možnost združitve komunističnih občestvenili nazorov z narodno opredelitvijo. V prvem času, po aprilu liMl. leta, so mnogi mislili, da bi bilo koristno in priporočljivo vsaj taktično sodelovanje, zlasti z vidika popolnoma naravnih osvobodilnih stremljenj. Pozneje se je izkazalo, da je kompromis nemogoč, ker gre za nasprotna nazora, ki morata HKvteebojno trčiti, ko se približa čas politične ter socialne in gospodarske dejavnosti namesto začetnega negativizma. Naloge za bodočnoat so prav tiste, ki pokažejo, da je razlika med njima jasna in nepremostljiva. Zato se danes obzorje močno jasni. Po tolikih razočaranjih ln neutemeljenem, pretiranem optimizmu zmaguje razsodnost, ki pa ne pomeni odpovedi v narodnem smislu, temveč prav nasprotno: gre po zakonito označeni, na mednarodnem pravnem redu zasnovani poti, ki vodi brez žrtev do lepše in zadovolji vej še bodočnosti. Na ta način naj bi bilo ohranjeno ljudstvo kot celota ter vse narodno premoženje, naravne odlike in tvarne dobrine, da bi potem narod z vsemi svojimi sestavnimi deli užival plodove pravične nacionalne in meddržavne ureditve. Slovenski narod naj bi ne postal predmet škod-1 j i \ ili mednarodnih stremljenj, temveč naj bi izšel iz to vojne kot naravno neprizadet in pri polni moči, da izvrši 6voje poslanstvo v skladu s kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi koristmi. S tega vidika je presojati sedanjo protikoinunistično opredelitev in zadevno delo, ki je po hvalevredni zamisli prezi-denta gospoda generala Rupnika zajelo veliko večino prebivalcev te pokrajine in ki pridobiva vedno več pristašev tudi v ostalih krajih, kjer prebivajo Slovenci. Vse to je smatrati za posledico prepričanja, da je Slovencem namenjena boljša u=oda v lastnih, narodnih mejah ob pravičnem in enakovrednem sodelovanju z drugimi narodi, narekovanem po kulturnih in eocialno-gospodarskih nujnostih. Posebno utemeljitev pa najde v vojnih razmerah, ki zahtevajo od vsakega naroda, t. j. tudi slovenskega, čim pametnejšo Vsi prevdarni Ljubljančani | so že sneli iz dvojnih oken vsa notranja okna in jih lepo zložena spravili tako, da je najbolj verjetno, da bodo tudi v primeru letalskega napada na mesto ostala cela. Ali ste tudi vi to že storili? Ali se zavedate, da boste lahko ob vse šipe v oknih, če ne boste pravočasno sneli notranjih oken? »i«af9aaaaaBaaaeaeBB>aBaBBaaa Tečaj za popravno Izpile. Z julijem začnemo pripravljati dijoko(injo) za popravne Izpite. Poučujejo profesorji. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16: InStrukctje — Novi tre 5. Zobni ambulatorlj Denllstlčne Šole, Vegova 8, posluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8 do 12. Cene nizke. Opozorilo. Da bo oddib na vrtu ali v naravi Se bolj prijeten, (1 pomagamo i lepo godbo. Nove ploSče i modernimi Hagerji ln gramofone pa Izposoja proti mali odškodnini tvrdka lEveresU v PreSernovl ollci 44. zadržanje, da bi bile žrtve manjSc in življenje znosnejše. To je obenem glavno opravičilo za naže postopanje in bi vsako nasprotno pojmovanje kompromitiralo vise, kar je na njem utemeljenega in v narodnem smislu svetega. Nihče ne more rešiti naroda, če se sam ne znajde! Kar bodo drugi storili koristnega za Slovence, bo le priznanje njegovega lastnega dela in veljave I Zato je nujno, da se ves narod združi in da v slogi med stanovi reši vsa socialna, gospodarska in kulturna vprašanja, da s tem ustvari predjjogoje za lejišo nacionalno bodočnost. Da dosežemo ta cilj, moramo biti dosledni in previdni. Vsako pretiravanje bi bilo škodljivo! Potrebno je predvsem, da skušamo zadovoljiti upravičene potrebe sedanjosti in pripravimo načrte za bodočnost. V tem oziru, to je glede na sedanjost, ne moremo storiti vsega sami. Ozirati se moramo na splošne razmere in računati z dejstvi I Kot glavno pravilo naj velja načelo pravne doslednosti in zakonitosti v upravi ter celotnem našem udejstvovanju, da si tako zavarujemo položaj v svetu, ki nain gre po obstoječem pravnem redu. Glede na bodočnost pa si lahko želimo, da bi bila čim lepša. V tem prav-ru moramo imeti pred očmi težnjo posameznih stanov, zlasti delovnega ljudstva. Slovenski delavec odklanja komunistični nauk o popolni gospodarski in socialni enakosti, obsoja pa prav tako kapitalistični gospodarski in socialni so-stav. Prvemu očita pomanjkanje bvo-bodne iniciative posameznikov, drugemu pa prisvojitev ustvarjenih vrednot po pravilih prisvojevanja tujega dela in njegovega dobička. Delavstvo v ogromni večini priznava, da je neenak iioložaj posameznika v družbi nujnost, ker je neenaka tudi uporaba lastne sile in sile svoje okolice. Zahteva le, da so osnovni življenjski predpogoji vsem zagotovljeni in da se za enakovredno delo prizna enaka odmena. Zato so ne zadovoljuje s tem, kar je imel pred vojno. Hoče, da bi država z večjo silo in smotrnostjo posegla v urejanje socialnih in gospodarskih vprašanj, predpisala najmanjši obvezni zaslužek v skladu z utemeljenimi življenjskimi potrebami, omejila pretirane zaslužke, uporabila viške v korist splošnosti in omogočila pravilno ter sorazmerno ocenitev deleža posameznikov pri vsenarodnem gospodarskem dogajanju. Dosedanje delo dokazuje, da je slovenski narod na pravi poti in da je njegova vedno večja strnjenost pri pozitivnem udejstvovanju porok za samoohranitev v sedanjih prehodnih razmerah ter pravilna podlaga za bodočo opredelitev. Zato je hvaležen tistim, ki so bili dovolj odločni, da so prevzeli njegovo vodstvo v teh Izjemnih, težkih časih in dosegli priznanje ter upoštevanje njegovih pravic. Pri tem postavlja na prvo mesto nesebično delo prezidenta gospoda generala Kupnika, ki je s svojim odločnim nastopom preprečil še večje trpljenje. Današnje zborovanje je viden dokaz te hvaležnosti in s tem zaupanja v bodočnost. Pomen pogodbe med Nemčijo in Finsko Berlin, 1. julija. Nemško sobotno jutranje časopisje posveča uvodne članke dogovorom Kibbentropa s finsko vlado ter govori o nemški vojaški pomoči, ki odseva velik političen vpliv te nemško-iinske pogodbe. Dnevnik »Vdlkischer Beobachter« podčrtava, da je pripisovati pogovorom v Helsinkih ved pomena, kakor le vojaško silo in potiebe. V te) uri, tako piše list, je dala Finska razumeti boljševizmu, da je ta vojna, ki jo vodi finski narod v obrambo svojega življenja povezala Finsko z Evropo, proti kateri se zaletavata boljševizem in njegovi zavezniki. Največje breme napada nosi Nemčija in čimbolj trda bo ta vojna, tembolj odločna^ bo borba za biti ali nebiti in Finska je zavzela v celokupnem vojnem vodstvu tisto mesto, ki ji z ozirom na položaj pripada List pripominja dalje, da je Finska sedaj svojo odločitev, ki jo je že pred prifietkora vojne sklenila, sedaj še bolj trdno potrdila. To je mogla storiti, ker je obnašanje Nemčije v borbi proti boljševizmu popolnoma brez kompromisa ter ie Nemčija zaveda zgodovinske odgovornosti, ki jo prinaša ta borba. Časopis »Deutsche Allgcmeine Zei-tung« kaže na to, da so Angleži in Ame-rikanci menili, da ni možno sodelovanje med obema državama, ker je Nemčija avtoritarna, Finska pa demokratična država. Pozabili so, da ne vodita niti Ncmčiia niti Finska vojne za to, da bi si pridobili nova ozemlja, oporišča in dobičke ampak sta morali seči po orožju, da si pridobita narodni obstoj in varnost za bodoče življenje. V tem oziru pa vlada v resnici idealno soglasje in naravno je, da bodo življenjske koristi Nemčije in Finske v odločilnem trenutku pomembno vplivale na ves potek bojev. Storkhobn. Tudi stockholmsko Jutranje časopisje prinaša v petek dolga poročila njihovih poročevalcev iz Helsinkov. V listu »Dagens Nyheter< poroča poročevalec Ilamrin, ki se je ravnokar vrnil iz Helsinkov med drugim: Vsi so zelo začudeni da vlada v Helsinkih takšen mir. Nikjer ni bilo opaziti kakšnih znakov, ki bi knzali na politične nemire. Omembe vredno je, da v političnih krogih v Helsinkih ne premotrivajo pesimistično nadaljnjega razvoja na bojiščih. Finsko vojno poročilo Helsinki, 1. julija. Na Karelijski ožini je bilo težišče sovražnikovega napada še nadalje na področju med Suomonveden-pohjaju in Karisalmijem. Pri Tali-Ihan-tali je podvzel sovražnik, ki so ga podpirali topništvo, borbena letala in oklep-niške brigade, napade na naše položaje. V ogorčenih bojih so bili odvrnjeni poizkusi proboja; sovražnik je doživel težko izgube. V zadnjih 24 urah je bilo na tem področju uničenih 57 sovražnikovih oklepnikov, od teh jih Je uničilo letalstvo 23. Severno od Hcinjokija v. smeri fkroti bojni črti Aeyraeppaeao-Ju in Vu-oksenu jo izvedel sovražnik brezuspešne napade s slabšimi silami! Na Aunaški ožini je bil posebno močan sovražnikov pritisk v smeri Vitele-Raja in na morskem področju severno od te črte. Naše čete so odbile na več Boji na italijanskem bojišču Berlin. Mednarodni poročevalski urad dodatno poroča o položaju na italijanskem bojišču: V naslednjih dneh Je računati g ponovno močno poživitvijo večjih bojev na obeh straneh Trasimenskega jezera ter pri Perugiji, posebno še, ker so nemške izvidnice ugotovile zbiranje močnih sovražnikovih napadalnih oddelkov. Berlin, 30. jun. Na italijanskem bojišču je s sovražnim pritiskom rasla tudi trdota odpora. Nasprotnik je na obalnem področju, jugozahodno in južno od Sie-ne ter na zahodni obali Trasimenskega jezera uporabil zopet številne oklepnike ter je podpiral svoje napade z zelo silovitim topniškim ognjem in z močnimi letalskimi oddelki. Izredno težki so bili boji pri Brenni, pa tudi južno in jugovzhodno od Siene niso sovražni napadi imeli nikakega uspeha. Posebno dobra je bila obramba nemških padalcev in grenadirjev zahodno od Trasimenskega jezera. Tik severno od malega jezera Chiusi je napadel sovražnik v zgodnjih jutranjih urah zaporedoma v več valovih po zelo težki topniški predpripravi. Težišče napada je bilo na odseku Lopi la Villa, kjer je 25 oklepni* kov podpiralo prvi napadalni val. V hudih in na obeh straneh zelo ogorčenih borbah so nemške čete skupno s topništvom preprečile vse prebijalne poskuse. Uničile so 12, večinoma težkih oklepnikov, očistile nekatera prehodno nastala vdorna mesta in privedle številne ujetnike. Nadaljnje potinapade so izvršili nemški grenadirji vzhodno od Perugie na odseku pri Pigionu, kjer so zmanjšali neko sovražnikovo vdorno mesto. Berlin, 29. junjja. Severno od Grosse-ta je sunila prva četa nekega oklepniške-ga oddelka pod vodstvom poročnika Meierja v napad sovražnika, ki ga je podpiralo 80 oklepnikov. V kratkem, oslrem boju je uničila osem oklepnikov in dva protioklepnišika topova. Višji narednik je nato s svojo oklepniško posadko zajel deset sovražnih oklepnikov. S strojnicami na poljske delavce Benetke, 1. Julija. Kmete, ki so bili v dolini reke Pad na poljskih delih, so v zadnjih dneh obstreljevali ameriški letalci s strojnicami. Po dosedanjih podatkih so ubili v enem dnevu 62 oseb, med temi je 21 ženš in dve deklici pod desetimi leti. mestih v ogorčenih bližinskih bojih sovražnika nazaj ter mu prizadejale hudo izgubo. V neki gozdni bilki včeraj je bila uničena neka sovražna divizija, ki je hotela izvesti neko obkolitveno gibanje. Pri tem ie izgubila več sto vojakov. V smeri Maaselkae je podvzel sovražnik krajevne napade posebno na področju Juustjaervi. Finske in lahke nemške pomorske sile so se zapletle v pretekli noči v vzhodnem delu Finskega zaliva v bitko s sovražnikovimi torpednimi motornimi čolni, pri čemer 60 potopile tri sovražnikove edinice. Finsika in nemške zračne letalsko sile so bombardirale sovražno zbiranje oklepnikov in kolono čet severozahodno od Talija. Finski in nemški lovci in kopenska obramba .so sestrelili 50 sovražnikovih letal, od teh 14 ua Aunuški ožini. Diplomatski stiki med Finsko in Združ. državami prekinjeni Helsinki, 1. julija. Državni informacijski urad je izdal včeraj tole novico: Zastopnik severnoameriškega poslaništva na Finskem je sporočil v petek ob 18. uri finskemu zunanjemu ministru, da je vlada Združenih držav sklonila, da prekine svoje diplomatske zveze s Finsko ter da je naprosila švicarsko vlado, da prevzame severnoameriške koristi na Finskem. Prebivalci finske vasi utonili Helsinki, 1. julija. Na obali finskega jezera Suwantojae.vi pri Rokkali je našla neka patrulja ostanke begunske kolone, ki je poizkušala pobegniti boljše-viSUtmu strahovanju. Med drugim so potegnili vojaki iz vode več trupel in na podlagi dokumento" mrtvih so mogli ugotoviti, da so to Kc.relijci iz vasi Jo-kisuu pri Viipuriju Pri nadaljnjem iskanju so naleteli vojaki na dva težko ranjena Finca, katerima je uspelo, da sta se rešila iz vode na suho. Eden od teh je kmalu umrl, drugI pa se je kmalu opomogel ter pripovedoval: »Imenujem se Evcrt tukkarinen ter sem bil kovač v vasi Jokisuu. Pripravili smo se za beg, ter bi se tudi pravočasno rešili, če nas ne bi zadržal sovjetski letalski napad, ko smo bili na cesti, ki je med obema jezeroma Ko smo hoteli nadaljevati z begom, nas je dohitela četa boljševiških jezdecev V zadnjem trenutku smo poskušati pobegniti. Jezdeci so obkolili vso kolono ter nas prisilili, da smo zapustili vozila. Nato so streljali proti konjem, tako da so ti pobegnili z vozovi. Videli smo, kako so se vsi potopili v jezeru. Boljševiški jezdeci so nas pa prisilili z udarci korobačev in puškinih kopit, da smo tekli poleg njih. Mnogi izmed nas so se zrušili zaradi napora in pomendrali so jih drveči konji. Tudi jaz sem bil med temi, »oda imel sem srečo, da me niso pomandrala konjska kopita. Vkljub sunku z nežem v hrbet mi je vendar uspelo, da sem dosegel cestni jarek. Odtod sem opazoval nadaljnjo usodo svojih rojakov. Boljševiki so zapodili može in žene * ceste v jezero. Ker so se nesrečniki branili, da bi skočili v vodo, so streljali boljševiki na nje s strojnimi pištolami. Ko so morilci odšli, sem se počasi splazil naprej.« Obstreljevanje otoka Narvi Berlin, 1. julija. Pred nekaj dnevi so se v naraščajočem mraku približale lahke nemško-finske pomorske sile sovjetskemu otoku Narvi, ki Je v Finskem zalivu. Sovražne baterije Je presenetil nemško-finski topniški ogenj in eno uro so obstreljevale nemške baterije sovjetsko oporišče. Sovjeli so odgovorili z ognjem, toda že po kratkem Času so morale sovjetske baterije ustaviti ogenj. Gosti visoki črni oblaki so ležali nad otokom in neprestano so sledile eksplozije druga drugi. Neka sovjetska zaščitna ladja, kakor tudi hitri bojni čolni so poizkušali odbiti nemško-finski oddelek od otoka. Bili pa so odhiti, pri čemer ie zaščitna ladja bila zelo prizadeta. Po razdejanju otoških naprav so se nemško-finski čolni umaknili. Anglija sa bsji nmlrcv v Pslssttai Izmiz, 1. julija. Povečanje britanskih čet v Palestini razlagajo v tamkajšnjih oficielnih krogih s potrebo zadušiti nemire, ki so izbruhnili zaradi poostritve židovsko-arabskega konflikta. Kakor je bilo ugotovljeno, so posebno povečali oklepniške edinice. Stalni najKidi na petrolejske vode v Siriji, Transjorduniji in Palestini, dalje stalni nemiri in sabotaže v Siriji ivotrjujcio te navedbe. Šele pred kratkim je bil s silo zatrt nemir v kopališču Saradža pri Damasku, pri čemer je bilo ubitih sedem oscib, devet pa ranjenih. Kakor nadalje izvemo, je biln britanska vojaška uprava prisiljena, da je zaprosilo, da dobi severnoameriške čete iz Severne Afrike* To je naredila ■■ascaa^nMKaaBanaBaaosaaa Degrelle govori Berlin. OdIikovar.ee z viteškim križcem SS-Sturmbannf(ihrer Leon Degrelle je govoril na nekem zborovanju valon-skih delavcev, ki delajo v berlinskih tvornicah za orožje. Potres v zahodni Anatoliji Carigrad, 1. julija. Potresni sunki v Gedizu v zapadni Anatoliji trajajo še nadalje. Minaret slavne gediške mošeje se je zrušil. Tudi v Carigradu so čutili potresne sunke. Kratka poročila Ženeva, 1. julija. V Kalkutti so pričeli šoferji izvoščkov s stavko, ker je nek pijan ameriški vojak usmrtil nekega šoferja. Poveljnik severnoameriških čet brigadni general Gilbert Cheves je moral objaviti izjavo, v kateri globoko obžaluje neprijeten dogodek in poroča, da je bil dotični vojak aretiran in obsojen na smrt. Ženeva, 1. julija. Tako zvana Bono-mijeva vlada poizkuša sedaj, tako javlja dnevnik »Daily Sketchc, pregovoriti britansko vlado, da bi dovolila imenovati posebnega poslanika v Londonu. Vendar pa, tako misli »Daily Sketch«, tej prošnji ne bo ugodeno. Ženeva, 1. julija. Kakor poročajo iz Kalkutte, je bilo ugotovljeno na zborovanju pomožnega komiteja slepcev za Indijo, da živi v Indiji 3 milijone slepcev. Dalje je bila izrečena tožba, da morajo v Indiji slepci beračiti, medtem ko so povsod drugod osnovali za slepce azile in izobraževalne šole. gotovo iz političnih razlogov, da bi razdelila odgovornost v poostrenem položaju 7.n zatiranje arabskega gibanja v Levanti tudi na Združene države. Arabci na vidijo v tem britansko slabost, na drugi strani pa to kropi židovsko politiko, ki se nanaša vedno bolj na dobrotnike iz Združenih držav. Židje vidijo v Združenih državah glavno oporo za svoje cionistične želje in terjatve. Izmir. >Jewish Agency« Moze« Scliortock je izjavil na nekem zborovanju v nmfiteatru v Ilaifi, da ni resnični cilj cionistične politike le izpo-slovanje dovoljenja za vseljevanje Židov v Palestino, ampak tudi ustanovitev židovske države, ki bi naj obsegala vso Palestino. Vkljub angleški »Beli knjigi« pa prihaja dnevuo mnogo Židov v Palestino. V Tlaifo je pred1 kratkim prišlo 571 Židov iz Italije in Židov iz pokrajine Jemen. — Angleški bogataši bodo morali Židom tudi plačati, plačati pa na škodo Arabcev. Zahvala. Zahvaljujem se g. pritnariju dr. Bajcu in asistentu g. dr. Malu za nujno operacijo, izvršeno dne 29. junija 1944. — Zahvaljujem se tudi upravi šlajmarjevega doma in čč. sestram za skrbno nego in oskrbo. Dr. Alujevič. Važno za trafikante Vpisnike za vpisovanje odjemalcev je troba dvigniti v ponedeljek, dne 3. julija 1944 ob 8 v Glavni zalogi. — Združenje trafikantov. Zaplemba premoženja komunistov Z odlokom Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani (Službeni list št. 49, z dne 1. julija 1944.) je bila zaplenjena imovina sledečim komunistom: dr. Lovšetu Samn, železniškemu uradniku, nazadnje stanujočemu v Ljubljani, Cimpermanova ulica štev. Soncu Frnncn, strojevodju, nazadnje stamujočemu v Ljubljani, Brankova ul. št. 5, in njegovi ženi Sonc Mariji, gosj>odinji, nazadnje stanujoči v Ljubljani, Brankova ulica štev. 5< ..... . i . ... p)enar, topovi in kri... Brieyska kotlina je bila torej zelo važen dobavni vir tako za gospodarske kakor za vojaške potrebe železa. Kakor so pozneje poročali mnogi levičarski listi, je pred svetovno vojno bil sklenjen med francoskimi in nemškimi veleindustrialci cfogovor, tla v primeru vojne med tema dvema državama kotline Briey ne sme bombardirati niti eden niti drugi od nasprotnikov. Nemci se tega dogovora niso držali in so 1. 1914, takoj ko je izbruhnila vojna, zmetali na brieyske tovarne velike množine granat, tako da so morali delo v rudnikih ustaviti. Francozi pa so se dogovora strogo držali in niso bombardirali brieyskih rudnikov, čeprav jih je zasedla nemška vojska. Ali je francosko glavno vojaško poveljstvo namenoma prezrlo važnost brievskih rudnikov, od katerih bi bili Nemci lahko imeli veliko koristi? To se mi zdi verjetno, kajti Fer-nand Engerand, mož, o katerem ne morem reči, da ne bi bil pošten, je v zbornici dne 24. januarja 1919 omenil, da je poslal po nekem uglednem članu akademije glavnemu vojaškemu stanu spomenico. Ernest Flandin pa je v isti seji pojasnil, da je že 23. decem- bra poročal v glavni stan v Souillyju, naj bi II. armada bombardirala po Nemcih zasedeno kotlino. Tej svoji izjavi je dodal tudi točen načrt o legi poglavitnih rudnikov, ki so bili takrat se v polnem obratu. C) tej izjavi poroča Engand sledeče: »Čez nekaj dni sem izvedel, da je nek majhen oddelek II. armade izvršil napad na Bricysko kotlino. Toda prepričan sem, da napada ni bilo. šel sem v glavni stan, da poizvem, zakaj se napad ni izvršil. Poveljnik glavnega stana pa mi je pojasnit, da je prejel general Guillnumat, poveljnik II. armade, nalog, naj napade ustavi, in sicer iz dveh razlogov: t. ker Brieyska kotlina ne spada pod okrožje II. armade in 2. ker si vrhovno vojaško poveljstvo pridržuje pravico, da sme le ono dajati povelja za bombne napade.« Na seji istega dne (24. jam. 1919) je Engand točno pojasnil, da je Comite des Forges izposloval pri glavnem vojaškem stanu, da naj bi rudnikov v Brieyju ne bombardirali, štiri leta so potem Nemci lahko črpali železo iz teli rudnikov in prav to železo jim je pripomoglo, da so se lahko vojskovali in da bi bili skoraj zmagali, , Meseca marca 1917 poroča zaupno nek nemški general kanclerju Betli-mann-llohvegu: »Na našo srečo Francozi ne nameravajo porušiti brieyskih rudnikov, kajti zaradi pomanjkanja železa bi utegnila naša vojna slabo končati.« V francoski zbornici pa je bivši predsednik Viviami 1. 1919 opozoril na sledeče: »Nemške železarske zadruge »o izjavile, da če bi bila brieyska kotlina v naši posesti, oziroma, či bi jo bilo porušilo naše topništvo, bi bilo vojne konec že po šestih mesecih.« »lemps« pa ni bil toga mnenja, kajti meseca marca 1916 je zagotavljal: »Naši sovražniki ne morejo dobiti niti enega kilograma železa iz briey-skih rudnikov. To lahko matematično doknžemo.« _ V celi vrsti gospodarskih člankov si je republikanski večernik resno prizadeval, da bi dokazal nesmisel. Članki so bih podpirani z imenom: Maks IIo-schiller. Kmalu potem je bil Hoschil-ler imenovan za vodjo dopisnega in propagandnega urada družbe Comite des Forges. Schrieidefja in de Wcndela pa je kaj mnlo brigalo, da Nemci istočasno izkoriščajo dragocene zaklade briey-skih rudnikov. Poglavitno je bilo to, da njihovi lastni rudniki ln njihove železarno niso porušene in dejstvo, da bi vojna čim dalje trajala. XII. Tek se veča med jedjo. Zaradi Comit6jn des Forges je torej vojna 1. 1914—1918 trajala štiri leta, med tem ko bi se bila lahko končala v šestih mesecih. Sehneiderju je dala svetovna vojna 4 milijarde in pil likvidacijo lorenskih rudnikov ir . . I v,« popustlji sil li,kvi( delavnic, čos da ne inorejo delati ir£) proizvajati toliko kakor pred vojno^' Alphtind jim je ustregel in je hitro opravil likvidacijo. Francoska državi pa je zaradi te naglice izgubila sedfiil milijard frankov. V zgodovini je bili to največja plenitev. ki jo ie izvedli komisija mesetarjeV in špckulonlov 4 obliki sekvestro. J Ste*. 1*9 »SLOVENEC«, nedelja, 2. julija 1944 ^Irno a Boji in zmage domobrancev na Notranjskem 0 uspešnih akcijah, ki so Jih v zadnjem času izvedli domobranci na Notranjskem, smo prejeli sledeče poročilo: Zasnovali so tolovaji megalomanski načrt: uničiti vse postojanke slovenskega domobranstva od Locatca do Borovnice in Vrhnike, a na Vrhniki narediti po-kolj. Zato so 12. /unija napadli celo železniško progo oziroma z motilniini akcijami na Rakeku in Igu. Napadli so kar 9 3 brigadami. Gubčevo, ki velja med tolovajskimi -kot najboljša, Tomšičevo in 15. brigado ter t Notranjskim odredom. Račun brez krčmarja Seve, račun brez krčmarja. Niso po-nislili, da je domobranski meč hlisko-■it. Vse, kar so premogli, so vrgli na nali Štampetov most, misleč, da bodo ares kaj naškodili prometni cesti Ljub-jana—Trst. Bombardirali eo most in po-adko celo z artilerijo in minometalci, ačunajoč, da bo vse drobno in mrtvo. In ezultat: par porušenih bunkerjev, in z eliko muko sesut samo eden obok motu. Iz obupa so pcžgali par lesenih hi-ic ob progi do Verda in nekaj telegraf-kih drogov, a na par mestih razstrelili račnice v širini 20 cem. Zares sijajna omoč velike OF mali SSSR. Domobranski meč je udaril In domobranski meč je udaril izne-ada ter trdo. Z oklopnim vlakom je rihrumela dobro organizirana pomoč, >r zgrabila bataljon 15. brigade pri 'erdu za vrat Dobrih 20 minut in ba-iljon, ki je imel nalogo, da pohrusta 'erd in 6e obrne k Vrhniki, jo je po-ihal nazaj k Vinem vrhu. Med potjo je jjal svoje mrtve levo in desno. Zaradi obro merjene mine je med drugimi bležal 300 metrov nad postajo tudi eden adoljevski prisklednik. Energičen udar oklopnih vlakov k lampetovemu mostu je takoj razčistil po-ižaj: strojnice so zasedle važne taktične >čke, posadka je takoj popravila škodo i je bila nared. Cisto na uho povedano "arski komandi, med posadko ki je ju-iško vzdržala ves ogenj, ni mrtvih niti vinjenih. In še nekaj: tolovaji niso imeli iti toliko časa, da bi si ogledali malo sjašniro znotraj, kajti prihrumeli so že -.lopni vlaki in šlo je po hribu navzdol! iti najmanj ni zanimivo kdo |e vodil rlopne vlake, enostavno slovenski do-obranci. Comunisti odvažajo ranjence Patrole, ki so bile poslane 13. junija vse smeri, so ugotovile, da ta tolovaj-a sila z zgoraj omenjenim napoleonov-im načrtom že breznačrtno bezi na jug s 6eboj vozi ranjence. Vozi jih na vo-vih, a mrtve puščajo, ker nimajo časa. >goče bi koga zanimalo koliko voz je ) skozi katero vas in koliko jih ie 10 na vozu? Prosim: skozi Otavire 19 .i s 7 na onem vozu. a skozi Kožljek 4 zovi s po 8 ranjencev na enem vozu. Geslo: Beži, dokler je čas Junaki teme so kaj hitro izpreme- 11 svoj načrt ropanja nekaterih osvobo-Ive željnih VrhniČanov ter se preusme-t na jug. Geslo: beži dokler je čas. ilažili so se s tem, češ saj se ne mojo peljati naprej, ko čez most ne vozi »k. In zopet so se zmotili, ker niso funali na poveljniško spretnost in or-nizacijsko sposobnost slov. domobranca. To so ob tej priliki občutili tudi 1 ponovnem napadu na Stampetovem >stu 14. junija ob 3. uri, ko 60 ponov- napadli most, pa eo jih topovi in tež- strojnice podučile, da je to pretrdo, sti njihov »juriš, hura« izza kamenja ni j'tieplašjl niti osamelega nočnega stra-ijrrja, ki je flegmatično stal in hladno-mvno kadil dalje svojo Zeta, a poveljujočemu višjemu častniku javil: »Napadajo od tam, mislijo da bo danes boljše, pa ne bo nič.« Zapele so strojnice, za-'ohneli topovi, pa je bilo kmalu konec. Toda z volovsko vprego se ne da bežati Čisto verjetno je, da je tolovajski vohun gledal ali pa dober potuhnjen prijatelj javil visoki komandi OF kako je izgledalo smotrno prestopanje in prekr-v< 'vanje domobranskih enot, kajti ko so prišle do Rakeka in od tam pod svo-j; mi poveljniki višjih enot maj. Lehma-nom in Bajcem so brez borbe zavzeli Cerknico, Gradišče, Slivnico, Martinjak in Grahovo. Slari izkušeni višji častnik iz štaba pa je žo začel pripravljati fortifi-kacijski zaklon četam vzhodno od Cerknice. Kakšen je bil ta zaklon, naj pove OF komanda sama, ozir. da ne bo postala rdeča pri svoji laži. naj to povedo njena dela: niti enkrat ga ni napadla, razen če vriskanje iz varnih hiš daljnega Martinjaka ne pomeni velenajiada. Banditski strateški umik, pa ne teče tako kakor bi trebalo. enostavno ne gre, pa ne gre. Le kako bi. ko se rekviriraio volovski vozovi ubogemu kmečkemu ljudstvu, pa vol ne gre tako hitro kot konj. Zatorej ostane edino, da se enote vržejo v žrelo borbe pa naj velja kar hoče. Saj nekaj stolnij prisilno ali pa na goljufijo mobiliziranih ubogih Primorcev ali Kra-ševcev ne pomeni za KPS nič, ali pa še manj kot nič. »General« Jaka in njegovi »uspehi« Pravijo, da je banditski vojski ko-mandiral ex konjeniški polkovnik, sedanji tovariš generalleutnant Jaka Avšič. V Cerknici je baje imel celo miting. Kdor po/na tega »vodjo«, je vsaka beseda o njegovi taktični in komandni vrednosti odveč, kajti tukaj je »položil« svoj generalski izpit, ko ni spoznal nili ene poteze domobranskega vodstva. Tako je n. pr. modri potez zapustitve K. 1114 razumel Jaka kol svoj »uspeh«. Takoj je lo na vsa usta povedal vsem Cerkničanom. Seve, dalje od Cerknice ni šel, ni »izkoristil svoj uspeh«. Zakaj? Ker enostavno ni mogel. Kako lo? Ker ga domobranci pač niso pustili, ker je to bil njihov načrt. Tudi uspeh sledečega dne je pripisoval Jaka svojemu konjeniškemu Pega-zu. Vendar se mu je čudno zdelo, ko so mu domobranci tipali obisti preko D. Jezera in Oloki k Gor. Jezeru. Tislo trapasto vriskanje izza Cerkniških hiš so pa gladko pregnali sijajni borci motoriziranih lopov in pa minometi, ki so junake notranjskega odreda preganjali iz hiše v hišo po Cerknici. Tisto vriskanje se je kaj kmalu spremenilo v ječanje in vzdihovanje ranjencev. Pionirji - cvet domobranstva Sledečo noč jih je prijela za vrat domobranska pehota m jih gladko vrgla ven, ne samo iz Cerknice, ampak tudi s Slivnice in Martinjaka, Dol. vasi in Dol. Jezera. Na novo zaminirana cesta je bila domobranskim pionirjem igrača. Ti naši pionirji so pravi cvet domobranstva. Bistri, okretni, poslušni, vedno na nogah, so s svojim šefom delati prave čudeže strokovnega dela in požrtvovanja. Kdo je bil boljši, je res težko reči, bila je huda konkurenca med domobransko pehoto, domobranskimi pionirji in domobranskimi kolesarji. Kot rože eo 6e razcvetale eksplozije za eksplozijo na cesti v zasmeh tolovajskim amaterjem-minerjem. Kako to? No, angleško raastrelivo so dajali v lesene škatlic^, češ, tako ga priprave domobranskih pionirjev ne bodo našle. Kako naivni, Čisto konjeniški. Pionirji so našli prav vse mine. Za koliko časa so nas zadržali? Nič. In zopet so zadrdrale strojnice... V tem je postalo tovarišu generalleut-nantu Jaki vtoče. Začel je vlačiti iz svojih skrivališč ter noč in dan hiteti k jugovzhodu, smer Čabar. Le zakaj, ko sta Gub-čeva brigada in Notranjski odred imela samo uspehe in uspehe. Saj so vendar trdili, da na Vel. Bloke, Lož in Stari trg ne bo nikdar stopila domobranska noga. Le zakaj strateška koncentracija sil nazaj, ali po domače: zakaj odstopanje in beg? To bo Jaka objasnil na mitingu v Cabru, ali pa Ante Novak. In zopet so zadrdrale domobranske lahke ter težke strojnice n* višinah Golega, Radljeka in Lisca. In zopet 6o sejali tolovaji nepoznane mrtve, kolikor jih od višjih glav niso odnesli. Koga 60 pa odnesli? Evo: poveljnika 2. bataljona Gubčeve brigade; poveljnika Notranjskega odreda; obveščevalca Notranjskega odreda; poveljnika 2. čete Notranjskega odreda. Komunisti bežijo na vse strani In da bo potegavščina konjeniškega stratega popolna, so domobranske enote še enkrat zavlekle tega genija v taktično vrečo, naslonivši se na utrjeni položaj, katerega še poduhati niso smeli nepremagljivi junaki Notranjskega tolovajskega odreda. In zopet so jim terenski obveščevalci z Rakeka narobe povedali, kajti naslednjega dne 60 zaropotali domobranski topovi, začel se je obkoljevalni manever, pritiskale 60 enote, ob 0 uri zjutraj dne 25. junija je bil strt prav zadnji odpor teh veleslavnih brigad, ki so doživele, da jih SI. dom. poišče v njihovih brlogih in utrdbah ter jih vrže ven. Sedaj je zelo Večna beseda našemu času Dokler bo trajalo to žalostno razdejanje duš, je zastonj vsak trud, da bi se družba preuredila. A zoper to razdejanje ni drugega uspešnega pomočka, kakor da se ljudje odkrito in iskreno vrnejo k evangeljskeinu nauku, namreč k zapovedim tistega, ki edini ima besede večnegn življenju, to je besede, ki ne bodo prešle, ko bosta nebo in zemlja prešla. Zakaj vsi, ki so v socialnih stva- uiruuuil itt j1u vij.c »cii. ocuaj je | --------— — — - slo v glavo tovarišu Jaki, da taktike prav (( reh res veščaki, si živo žele, du bi se za prav le ne zna. Naenkrat se namreč oglasijo strojnice izza hrbla. a s strani pritisne Ljubljanski domobranski odred. Vse junaške tolovajske zasede okoli Križne gore, Lipsenja in Stražišča jo kar junaško popihajo nazaj, oj le nazaj. Vsi naprej pripravljeni položaji naj se bore sami, ml gremo. Prekopavanje ceste okoli G. Jezera ne zadržuje domobranski moto-ciklistični oddelek Rajonski odbor Cerknica ter štirje iz VDV jo brišejo iz Gor. Jezera v gozdove Stražišča, samo da jib domobranci ne dobe. In potem ploha ku-rirk in kurirjev, ki pride k Cerknici, da povedo, kaj bo Razne Julke in Micke padejo po vrsti v roke domobranskim zasedam, rdeče kot mak in nervozne prepoznavajo druga za drugo. Veliki domobranski uspehi Stari trg in Loi sta zasedena od Slovenskih domobrancev. »Junakovt-lolova-jev ni in ni. Zapuščeno orožje vseh vret, strelivo, nahrbtniki, kolesa, telef. centrale in žica, bombe, prenočišče, literatura, to ti je zgovoren dokument uspeha. Čigavega? Še en dokument. Koliko naStetih mrtvih je ostalo na bojiščih: tolovajev 145. Domobranec nobeden, ker smo jih odnesli a seboj. Bilo jib je 12. In ranjenih: tolovajev 174. Domobrancev: 4 težje in 31 lahko. Se eno vprašanje. Koliko mrtvih 60 odnesli nepremagljivi tolovaji Gubčeve in Cankarjeve brigado ter Notranjskega odreda s seboj, naj pove komandant Jaka. Koliko ranjencev so peljali od Studeua k Ložu, to prepuščamo tudi Jaki. Če pa preračunamo skupaj izgube :n k temu dodamo brez skrbi vsaj še 150 mrtvih in ranjenih, potem prepuščamo drugim, da zamislijo, kako izgledajo sedaj te nepremagljive enote. In domobranske enote eo prikorakale na Bloško planoto, v prelepi Stari trg. Lož in Pudob kljub svečanemu zatrdilu, da jih ne bo nikoli. Sedaj pa nastopa nova doba, doba udarcev domobranskih udarnih bataljonov, kateri bodo štrli banditski zalegi glavo. Toliko nervozno zaželeni bataljoni so po skrbni pripravi stopili na plan. Poveljniki brigad in tolovajski general Jaka, kam naj vae gremo še poiskatP Ali vam ni dosti ene kočevske medalje, sedaj ste dobili še drugo, prinašamo vam še tretjo? gospodarsko življenje docela uravnalo po pravi pameti in tako spravilo 7x>pet v pravi red. Tudi Mi si želimo takšen red in se resno zanj prizadevumo, toda tu red bo docela nedostaten in nepopoln, če se vsa raznotera človeška dejavnost prijateljsko ne združi, da posnema in, kolikor je duno človeškim močem, tudi doseže čudovito enoto božjih načrtov. Popoln imenujemo tisti red, ki ga glasno in vneto oznanja Cerkev in ki ga zahteva tudi prava pamet. Ta red je v tem, da se vse naravnava na Bogu kot 110 prvi in zadnji smoter vse ustvarjene dejavnosti in se pod Bogom vse ustvarjene dobrine smatrajo zgolj za sredstva, ki noj jih človek toliko rabi, kolikor vodijo k zadnjemu smotru. Naj se ne misli, tla bi bile po tem pridobitve obrti manj vredne ali manj v soglasju s človeškim dostojanstvom! Ne, marveč vprav v njih se učimo spoznavati in spoštovati jusno Stvurnikovo voljo, ki je postuvil človeka na zemljo, tla bi jo obdeloval in jo raznolično upotrebljavul za različne svoje potrebe. Tudi ni zabranjeno njim. ki proizvajajo dobrine, svojo imovino prav in pravično množiti. Saj je prav, da tisti, ki služi skupnosti in jo bogati, iz pomnoženih dobrin skupnosti tudi sum po svojih razmerah bogati. Le, da vsega tega išče v pokorščini do božjih zakonov in ne da bi kršil pravice drugih, in da vse uporablja v skladu z vero in pravo pametjo. Če bi se povsod in vselej tako ravnali, bi se ne le proizvajanje in pridobivanje, temveč tudi raba bogastva, ki je sedaj dostikrat tako v nasprotju s pravim redom, skoraj naravnala v meje pravičnosti in pravične razdelitve. Tako bi se umazani sebičnosti, ki je sramota iti veliki greli naše dobe, postuvil nasproti, resnično iu v dejanju, zakon krščanske zmernosti, tuko mil in tako močan obenem, ki veleva, da človek išče najprej božjega kraljestvn in njegovo pravice, dobro vedoč, da mu bo božja darežljivost in trdna obljuba navrgla tudi časnih dobrin, kolikor jih bo potreboval. (Qu. a. 130.) Komunisti pobirajo »zelenaški davek« Zaradi neprestanih komunističnih ropanj in plenjenj so ljudje ne 6amo brez živeža, ampak jim je zmanjkalo tudi kla-je za živino, ker so jim komunisti pokradli tudi to. Zaradi primanj kovanj a mrve so si pomagali živinorejci tako, da eo pokosili deteljo, še preden je dozorela. Ko so jo na pol suho spravili v kozolce, so prišli takoj komunisti in eo jo pokradli iz kozolcev. Po Suhi krajini so komunisti napravili popis posevkov žitaric. Ugotovili eo, kako velike njive so posejane in koliko bo pridelka. Zraven pa so takoj določili, koliko bo moral dati vsakdo od svojega pridelka njim že ob žetvi. (Mogoče je to novi ključ za davke, ki so ga komunistični odposlanci 30. aprila iskali skupaj z dr. Ma-rušičem.) Ljudi je ta rop zelo prizadel, saj eo tako spet brez mrve, ki jo za živino nujno potrebujejo. Toda zdaj eo se že nekam navadili ropanja komunističnih tolp in jih ta zelenaški davek ni preveč začudil. Večja je njihova bojazen zato, ker vedo, da to ni bil zadnii rop, ampak mu bodo sledili še mnogi in bodo komunisti p Cenili ne le mrvo za živino, ampak tudi živino in živež za ljudi. Stanko Brezar, Brkotov tovariš, je umrl Ista krogla, ki je ubila Zupančiča Alojza — Brkota, je smrtno ranila tudi Stanka Brezar-ja. Več tednov se je pri polni zavesti boril s smrtjo in sedaj umrl. Na bojnem pohodu se je srečal s tolovajskimi tolpami. Nastal je bojni metež, ki ni pnzanesel niti krstnemu kamnu, kjer je prejel sveti krst, kjer je jiostal član katoliške Cerkve. Krik groze je odmeval tam od Sv. Ane, ko so v trumah cepali brezbožni krvniki slovenskega ,pa roda jn se topili v lastni krvi. Zver v človeški podobi je brez pameti rjula in se zaletavala v neprodirni zid sklesanih prsi čuvarjev svetinj slovenskega naroda. In v tem zidu je bil Stanko Brezar s pokojnini Brkotom temeljni steber. Kjer je bil pokojni Brko, tam je bil tudi Stanko. Bil mu je desnica, bil mu je zvest drug tudi v najtežjih trenutkih. Oba sta bila najodličnejša borca za križ častni in svobodo zlalo. Dvoje mladih življenj, polnih zlalih upov, je drlo nasproti sovražnim silam, ne meneč se za svoje lastno življenje. Kosila je neizprosna smrt pred njima kakor žanjica na polju. Strah in trepet sta bila, kjer sta se prikazala: borca za krvaveči, trpeči, za žalostni slovenski narod. Usoda? Ne. Najvišjemu sla bila potrebna, zato ju je poklical k Sebi. Nikak slučaj ni bil, da sla z eno in isto kroglo morala darovati za narod svoje mlado življenje; Brko takoj, nepozabni nam Stanko pa po nekaj tednih, ko je moral prestati še zadnjo postajo križevega pota. Čeprav je bil vseskozi pri polni zavesti, je bilo odločeno, da pojde drugovat svojemu zvestemu soborcu. Dva in dvajset pomladi mu je poteklo sredi meseca maja. Ko je sredi noči v bolnišnici trpeč vdano šepetal božji Materi in prosil zase, da mu povrne ljubo zdravje, da povrne krvavečemu slovenskemu narodu zopet oni mir, za katerim tako hrepeni, mu je iz brega Krke žvr-golel slavček in ga hotel uspavati, da bi mu olajšal vsaj za nekaj časa bolečine. Ni bilo spanja, bil je le privid. Gle- dal Je nnzaj v svoja otroška, fantovska lela. Tain sredi pisanega polja globodol-skega so mu potekali najlepši dnevi. Daleč je bila not k fari, vendar pa ni nikoli zamudil cerkvenega opravila, bil je zvest materinemu izročilu in naročilu svojih dušnih pastirjev. Zvest Bogu, zvest svojemu narodu se ni strašil slabega vremena ne dolge poti, rad je pohitel v Mirno peč, da se je tudi na prosvetnem polju udejstvoval. Kako v lepem spominu ga imajo vsi mirnopeški farani, zlasti drušlveniki, ki jih je z zdravim humorjem marsikatero nedeljo popoldne na tamošnjem prosvetnem odru zabaval. Pa se je iz privida zopet porajala trpka sedanjost, zopet je kljuvala rana, zopet so je vzbudila bolečina in tedaj j« privrela iz mladih prsi globoka prošnja* ki Je za nas križan bil. Da, na tistem po. Iju, koder je tolikokrat hitel v pozni noči1 proti svojemu domu ves prežet mladega življenja, je moral zadobiti po to< likih bojih težko rano, ki ji ni bilo loka. Vsa doba, odkar se je boril za svoj narod z zločinskim komunizmom — za puško je prijel takoj, ko se jo vrnil ii internacije — je bila plodonosna. To znamo ceniti njegovi soborci, to cenijo njegovi poveljniki. Stanko! Kjer je prenehalo Tvoje veliko delo v velikem času, od tam bomo nadaljevali zvesti svojemu narodu, zvesti svojim načelom, zvesti Najvišjemu boj do zadnjega zdihljaja, da bo križani in bičani slovenski narod dočakal velike čase, on fase, ki jih je naš preroški vla-dika Jeglič prerokoval, da bo satan strt, za kar nam Bog pomagajl Zvišanje plač v Bolgariji. Bolgarska vlada je sklenila zvišali plače javnih uslužbencev^ za 50 odstotkov v najnižji skupini, dočim znaša v najvišji skupini zvišanje 30 odslotkov. Vsi uradniki, ki so zaposleni v Soliji, dobe posebno do-klado v znesku 20 odstotkov. Ureditev cestnega prometa v Italiji. Za centralno upravo cestnega prevozništva je ustanovila republikansko-fašistič-na vLada »Ufficio Trasporti Stradali«, ki je podrejen neposredno prometnemu ministrstvu. Novi bankovci po 5000 kun. Hrvatska državna banka je s 30 majem dala v promet bankovce po 5000 kun, dočim je bil dosedaj najvišji znesek, na katerega so se glasili bankovci, 1C00 kun. KULTURNI OBZORNIK Pomembna pravniška knjiga Knjižna založba tiskarne Merkur, d. d. ,v Ljubljani je izdala splošni del dr. Juri ..tempiharjevega zasebnega prava. Marsi-kak pravnik je ob tej priliki morda vzkliknil: Vendar enkrat! Knjiga pa ni pomembna samo za pravnike. Občni državljanski zakonik dobiš na uradni mizi ne samo naprednejših županov ampak tudi podeželskih župnikov. Marsikateri inteligent — ne pravnik je že hvalil kratke, pa vendar jasne in določne opredelitve tega zakonika. Tvarina, ki jo obravnava, je prav za prav pravo kot eksohen, vrhu tega je od rimskega prava dalje obdelovana in negovana kakor nobena druga. Zakonik sam pa ne more zadostovati niti poklicnim pravnikom, kaj šele nepravnikom, ki morajo segati po njem. Zato je kar čudno, da tako dolgo nismo dobili strokovnjaške razlage in obenem učbenika za akademsko mladino. Razložiti se da to, da so pravniki, ki so bili usposobljeni za pisanje takega dela, oklevali do sedaj, ker so preveč pričakovali novega zakonika, da bi ga napisali rajše po izidu novega dela. Tako se je uresničil tudi tukaj nemški reksDas Bessere ist oft des Guten Feind. Da je začelo delo izhajati sedaj, ko gre vojni vihar preko dežel in ko pridigajo eni načelno kulturni molk, drugi pa javkajo, kaj bomo delali za prihodnjost, ko ne vemo, če preživimo sedanjost, je tem bolj hvale vredno, ker to ni samo potrditev naše volje do življenja, ampak ob enem pozitivna izpoved, da nočemo najprej vse dediščin« uničiti in šele potem začeti zidati na novo. Strokovna kritika nove knjige ne sodi v dnevno časopisje, kakor je pravilno povedal že dr. Anton Urbane v Jutru, prav pa je, da na njo tudi dnevniki opozore. Izvedeniška kritika bo priznala pisatelju, da obvlada literaturo o tej tvarini zlasti onih narodov, ki so prevzeli stari avstrijski občni državljanski zakonik, da pozna vso važno literaturo o civilistiki sploh, da ima dober vpogled v našo domačo uporabo zasebnega prava v judikaturi ter najnovejši razvoj tega prava pri nas in da je napisal delo, ki je na moderni ravni. Snov seveda ni slovenska, ampak še stara avstrijska dediščina, iz naše slovenske prakse ji je pa avtor vtisnil toliko domačnosti, kot slovenski pravnik ji je dal tolikšen pečat svoje osebnosti, da je s tem storil več za slovenski značaj knjige, kakor bi bil dosegel, če bi ji bil izobesil narodno trobojnico propagandistič-nega uvoda. Delo je v prvi vrsti učbenik za akademsko mladino, ki je pa seveda ne bo odvezoval od obiska predavani, prišla bo pa prav tudi kot komentar praktič- nim juristom, ki smo bili do sedaj navezani samo na nemške komentarje, ki so mlajšim tovarišem žo težje dostopni. Zgoščeni slog dela vtis, da se je pisatelj kar bal, da bi nam delo preveč ne naraslo, da se ne bi založnica ustrašila prevelikega teksta in da bi knjiga ne bila preveč draga. Kljub temu bo delo tudi za akademike umljivo in ne pretežko. Dasi pa ima delo pretežno praktičen pomen, jo bo tudi čisti teoretik z užitkom bral. Akademsko mladino so vojne razmere odtrgale od predavalnic, pisatelj in založnica vršita velezaslužno delo, da jim pripravljata knjige, k> jim bodo po povratku omogočile aH pa vsai olajšale študij in usposobljenje za praktično iuridično delo, ki se bo zanj kar mudilo. Zato je močno želeti, da založnica z izdajo čim prej nadaljuje. Še par besed o jeziku in slogu! Ostra besedna in slovničarska kritika bo sicer našla različne drobtinice, ki jih bo grajala, ugotoviti bo pa morala, da je dr. Štem-piharjev jezik daleč od zloglasne pokve-čene papirnate pravniške slovenščine, ki se je bohotila po pravniških spisih, zlasti pa po pravniških uradnih spisih in jo je v polpretekli dobi prerasel povrhu še jugoslovenski jezikovni plevel. Njegov jezik je vzel iz prakse vse, kar je zdravega, navlako je pustil ob strani, ni pa ostal šablonski, pisatelj mu je dal marsikako osebno noto. Slog je lagoden in težko snov prijetno oživlja. Tako je delo tudi v tem pogledu zares slovensko, česar o nekaterih sicer v slovenskem jeziku, pa ta- ko s tujim jezikovnim duhom prekvaše-nem, napisanih znanstvenih delih skoraj ne moremo trditi. Seveda s tem ni rečeno, da znanstvena slovenščina v zadnjih časih ni silno napredovala. Z eno besedo: izhajati je začelo lepo delo, potrebno ne samo pravnikom, ampak celi slovenski javnosti. Po zaslugi pisatelja in založnice je cena skrajno nizka, samo 80 lir. Torej socialno upoštevanje prilik, Pravniki smo pač postali gospodarsko šibek sloj, kaj ne bi tega priznavali in lepo je, da je založnica to upoštevala. Dobro srečol Dr. Jakob Mohorič. Nove skladbe Primož Ramovš: Preludij-Pastoral-To-kata za klavir. Na svetlo dala Akademska založba v Ljubljani 1944. Imenovane skladbe nadaljujejo vrsto skladateljevih v nepredolgem časovnem razmahu izišlih skladb. Po zasnovi, po kompozicijskih sredstvih, po izrazu pa tudi po tehnično izvajalski plati kažejo sorodnost s prejšnjimi skladbami. Če bi jih igrali posamezno, bi rekli, da je preludij namenjen bolj začetnikom; za nekaj stopenj višje je dvignjen pastoral; zaradi hitrega tempa zahteva dosti spretnega igralca to-kata. Ce pa delo v smislu suite smatramo za celoto, bo seveda za izvajalca me-rodajna tokata. Po izrazni strani bo našel največ prijateljev gotovo pastoral; preludii predstavlja zaradi svoje dvoglas-nosti (zaradi na istem tonu ponavljanega basa bi lahko rekli: zaradi svoje enoglas-nosti) za nekak glasbeni zametek Tokata bi zajela, izvajana v zares hitrem tempu, poslušalca morda po svojem ritmu; zgolj glasbeno (melodično, harmonično, motivično ali oblikovno) gledana se zdi dosti monotona. Kratek srednji del prinese siccr vanjo bežen kontrast, vendar premalo izrazit. V tem pogledu bi želeli od skladatelja preorientacije. Kot pri vsaki umetnini, tako velja tudi tukaj: dejanska izvedba bo izpričala življenjsko možnost ali nemožnost. Slovenska maša. Na obredno besedilo za mešani zbor zložil in založil Vlado Lempl. Cena 12 lir. Kdor naroči najmanj 20 izvodov pri skladatelju v Št. Jerneju na Dolenjskem ali pri Orlu Silvestru v Ljubljani, Rožna dolina. Cesta XV., št. 19-1, jih dobi po 7 lir. Besedilo je razen Vere poslovenjeno po latinskem obrednem izvirniku. Namesto Vere je privzeto tudi liturgično besedilo »V duhu ponižnosti«. Tako skladba, ki je praviloma porabna seveda samo za tihe maše, izpolni cel čas službe božie Skladatcljskl izraz je zelo posrečen. Ponekod se približuje duSu vzhodne liturgije, močno pa je tudi čutiti vpliv korala. Te vrste slog moremo v naši cerkveni glasbi le pozdraviti. Skladatelj je pokazal pri svojem delu veliko spretnost; zelo malo mest dobimo, kjer skladatelj ni dobil v izvedbi svojemu hotenju primernega izraza; ▼ splošnem pa skladba gladko teče in je bodo cerkveni zbori nrav veseli. M. T. i Stran »SLOVENEC«, nedelja, 2. julija 19« Stev. 149 Temeljite so priprave letalske z ase i So Za najvažnejše javne naprave, ki naj ob letalskem napadu Bluijjo prebivalstvu v varstvo, skrbi ljubljanska mestna občina. Naj navedemo le nekaj primerov, m mestu nam kaj zanimivo popisuje pisatelj Ivan Tavčar. Po dolgih posvetovanjih jo dobila Avstrija nalog, da naj napravi na Laškem red. Zanimivo pri vsem je to, da je z avstrijsko intervencijo soglašal tudi neapeljski kralj, ki je pred odhodom iz prestolnice prisegel, da bo v Ljubljani z vsemi silami branil uslavo. Avstrijska vojska je spomladi 1821. leta upornike naglo razpršila, nakar je kralj Ferdinand ustavo ukinil in obnovil stari red. 1937. leta je za vedno zatisnil oči nadškof Anion Bonavenlura Jeglii. Rojen 1850. leta v Begunjah na Gorenjskem se je šolal v Ljubljani in na Dunaju in bil 1873. leta posvečen v mašnika. Služboval je nekaj časa v Begunjah, odšel nato na znanstveno potovanje, po povralku pa postal poslovodja ljubljanskega semenišča in profesor cerkvene zgodovine in prava. 2e v teh letih je organizatorno in slovstveno deloval. Kot dijak je o počitnicah pridno zbiral narodne pesmi, kasneje pa pisal povesti z nravno tendenco. L. 1882. je odšel kot kanonik v Sarajevo in 06tal tam šestnajst le*, nakar je 1898. leta zasedel ljubljansko škofijsko stolico. Kot ljubljanski Škof si je pridobil za svoj narod ogromnih zaslug. Skrbel je za dober duhovniški naraščaj in v ta namen osnoval gimnazijo v St. Vidu, vneto in energično zagovarjal pravice svojega naroda ter mu v težkih vojnih in povojnih letih kazal smer življenja in delovanja. Veliko se je trudil za nravni in verski dvig Slovencev. Škof Jeglič bo ostal v slovenski zgodovini prvih desetletij dvajsetega stoletja gotovo najpomembnejša osebnost tako v kulturnem kot tudi vereiko-političnem 1 življenju, mož, ki je jasno videl v bodočnost in skušal ohraniti svoj narod na varni poti. Opozorilo delodajalcem Zadnje čase se množe pritožbe, da | skušajo nekatera podjetja pridobiti zase delavce drugih podjetij tako, da jim obljubljajo, ali pa jih tudi pridobe s plačevanjem višjih mezd, kakor so bile dogovorjene z mezdnimi sporazumi, ki so bili sklenjeni na osnovi naredbe Vrhovnega komisarja z dne 4. decembra 1943. V teh mezdnih sporazumih določene mezde je v smislu odločb Vrhovnega komisarja smatrati kot maksimalne in se jih ne sme prekoračiti. Zato je postopanje podjetij, ki skušajo na ta način pridobivati delavce, nedovoljeno in protizakonito. ■■■fliHauaBnanBnBBnn V vezavi je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« NIS PETERSENt »OPAHKARSKA ULICA« Zgodba nam na svojski način popisuje stari Rim, v katerega se je že zajedlo krščanstvo s svojo neizprosno doslednostjo. Marcel, glavni junak, omahuje, kajti ne more se odločiti, da bi prestopil iz svojega poganstva. Zato je njegova smrt na koncu zgodbe še bolj tragična, kajti nt se še odloČil za krščanstvo in vendar je zanj padel. Roman boste brali z zanimanjem. Za današnji dan Koledar Nedelja, 3. malega srpana: 5. poblnkoSt-na: Marijin obisk; Procos in MartiniJaa, mučenoa. Ponedeljek, 3. malega srpana: Leon II., pupet; Trlofon, nsučcnec: Mustiola, sveta iona In mu&enicas EvlogiJ, Skof. Torek, 4. malega srpana: Prokop, opat; Urh, škoft Berta, devica; Sobasttja, mučenica. Dramsko »ledalIH« »Dona Dlana«. Ob 18. Izven. Operno Bledaliife »Madame BuM*rfly«. Ob 17. Izven. Kino Matica »Srček moj!« ob 10.30, 15, 17, in 1». Kino Dnion »Kmečka pravda« ob 10.30, 15, 17 in 19. Kino Slo»a »MoJa hči na Dunaju« ob 15, 17 In 19. Kino Kodeljevo »Marija Staart« ob 14.30, 16.45 ta 19. Lekarniška služba v nedeljo: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba tre 9; mr. Ramor, MlkloSlčeva cesta JO; mr. Murmayer, Bv, Petra cesta 78; t ponedeljek: mr. BuSnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-KlnjnMek, flo^posvetska c. 10; mr. Bohino ded., Rimska e. 81. Zdravniška služba Nedeljsko zdraviliško službo bo opravljal od sobote od 20 »večer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mla Fronta. Ljubljana, Poljanska cesta 15, telefon 32-84. novice Da se to prepreči in da se uvede v mezdah red, je dobila Pokrajinska zveza delodajalcev Od nemškega svetovalca pri Šefu pokrajinske uprave navodila, kaKO naj se nadzorujejo mezde pri posameznih podjetjih, to nadzorstvo bodo izvrševala združenja: industrijcev in obrtnikov, trgovcev, denarnih in zavarovalnih zavodov ter Odsek za obrtništvo. Vse primere, ki so v nesoglasju z zakonitimi predpisi in določili, se morajo javiti Pokrajinski zvezi delodajalcev, ki jih bo javila nato pristojnim oblastvom. V zvezi a temi navodili opozarjamo ponovno na naredbo Vrhovnega komisarja z dne 4. dec. 1943, ki v čl. 7. določa: »Kdor krši določbe te naredbe, se kaznuje po zakonu o disciplini prebivalstva mod vojno z dne 31. oktobra 1942, v kolikor se ne uporabi moja naredim o izvrševanju sodstva na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« z dne 19. oktobra 1048.« Čl. 3 te naredbe predvideva v svoji točki 2. d) naslednjo kazen: »V denarju in s kaznijo nn prostosti, v hujših primerih pa s smrtjo, so kaznuje neupoštevanje ali oviranje oblastvenih ukrepov in odredb, kakor tudi vsaka nasnova k temu.« Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, . * Važno V rnzporedbi protikomun. predavanj za ob rt no-trgovsko stroko je odrejena sprememba. Katero nuj upoštevajo vsi tisti obrati, ki so se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje. Za vse te obrate se bodo od ponedeljka 3. juliia 19+4 dalje vršila predavanja po sledečem redu: Obrati z začetno črko C — ponedeljek — Kino Sloga; s črko C — ponedeljek — Deluvskn zbornim, s črko I — torek — Delavska zbornica, s črko J — torek — Kino Sloga, s črko O — četrtek — Kino Slo«;a, s črkami V, W, Y — sobota — Kino Sloga. — Vedno ob II. uri dopoldne. Za vse ostale ostane razpored predavanj neizpremenjen. Vljudno prosimo vse obiskovalce, da so predpisanega reda točno drže. Propagandni oddelek Pokrajinske uprave v Ljubljani. Objava Sprememba telefonskih številk naročnikom avtomatske centrale v Ljubljani. Poštna direkcija obvešča, da bodo po službeni potrebi spremenjene telefonske številke večjega števila telefonskih naročnikov. Te spremembe se bodo izvršile predvidoma že tekom prve polovice mesca julija t. 1, Ker 2 novo izdajo felet. imenika sedaj ni računati, bo direkcija nove številke po možnosti sproti objavljala v dnevnikih in naj si zato naročniki in drugi interesenti na podlagi teh objav popravijo svoje imenike in zabeležbe. Končno direkcija opozarja telef. naročnike, da bodo nove številke določene po službeni potrebi, in da zalo direkcija ne bi mogla ujioštevati nikakih prošeuj glede izbire številk. Poštna direkcija. Promcnadni koncert fodbe Slovenskega domobranstva v jubljani bo 2. julija 1944 ob 11.15 pred Narodnim domom s sledečim sporedom: 1. »Zepelin«, koračnica; 2. Gounod »Romeo in Julija«, ouvertura; 3. J. Gregorc »Vesela gmajna«, venček slovenskih pesmi; 4. J. Tijardovič »Splitski akvarel«, pesem in dvospev iz operete; 5. Vodopivec-M. Schonherr »Kovačev študent«, potpouri; 6. M. Na-gode »Rožnodolska«, koračnica. — Dirigent kapelnik godbeSD nadporočuik g. Leskovar Florijan. Petrolej za obrtnike Obrtniki, ki prejemajo pri Gospodarskem pokrajinskem svetu bone za petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo meseca julija dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—O 1. julija, P—2 3. julija; slikarji in pleskarji; 4. julija; urarji, torbarji in knjigovezi: 5. julija; mehaniki: 6. julija; kleparji in ključavničarji: 7. julija; elektrotehniki in steklarji: 8. julija. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan, ki je določen za njihovo stroko, Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati. Redna dodelitev bencina za mesec julij se bo izvršila šele naknadno, ko bodo na razpolago potrebne količine. Molje In fantje vaeh ljubljanskih faral Ie meseca » mesec naraščajoči obisk pri nušili duliovalh obnovah je znamenje, da se tudi moški ne sramujemo na zunaj pokarali svoje versko prepričanje In da smo s požrtvovalno udeležbo pri cerkvenih po-hožnostlh pripravljeni pomagati i molitvijo pri rešitvi našega trpečega naroda la trpljenja sedanjih dul In se tako borimo proti vsem sovražnikom naroda In vere. Da bo naša molitev čim kolj močna ln pri Bogu tem bolj uspešna, pridite tudi vi na duhovno obnovo, k4 bo jnirl — v nedeljo — 2. julija ob pol osmih ivečer In v ponedeljek, 3. Julija, ob pol sedmih zjatraj. obakrat v frančiškanski eerkvl. Posebno opozarjamo, da bo lačetfk po-božiiostl v nedeljo ob pol osmih, ne pa oh sedmih — kot doslej. Prav vsi ste Iskreno vabljeni) Nova maša. Danes v nedeljo, dne 2. ju' llja bo daroval na Kakovniku prvo sv. inaSo g. Marijan Vrliovec. Spored: ob pol devetih izročitev nDvotaainega križa, nato pridiga in sv. iri&Sa z darovanjem za novomašaika. Popoldne slovesen blagoslov. Prijatelji, znnnci, tlasU pa salezijausko MtrudnUtro vabljenil V aredo, t. jnllja, bo ob osmih i.1utraj v župnl.iakl cerkvi «v. Cirila in Metoda mi Božlgrndom «iH*a za pok. slovenskega bana dr. Marka Natlačena. Pri nu.-i bo pel poilai pevski zbor. Sv. muša zadnšntca ca pok. dr. Bratluo Zvoukoin, okr. glavarjem, bo v stolnici V ponedeljek ob 8 zjutraj. Ka t Petram MlkuSem, posestnikom lz Tlak pri Hoguteu, bo sv, maša tudušnlea v četrtek, S. t. m., ob pol osmih v stolnici. Itekoiekclja za gospode z akademsko I«. obrazbo bo v srodo, dne S. julija ob 18.15 v Križankah in v četrtek, 8. julija ob pol sedmih zjutraj tstotain. Krlžamtka moška kongregartja Ima da. nes popoldne ob 17 (pellli) ffcdnl mesečni shod v družbeni cerkvi. Pri shodu bo da-rovnnje za Apostolstvo »v. Cirila ln Metoda. Druga vnanja Marijin« kOntregaelja pri uršulinkah v Ljubljani Ima dnaes ob pol 3 shod. Voditelj. Kongregaclja gespodlčen tn kengregaelj« učitelji« pri sv. Jožef« imnta «voj redai shod v ponedeljek, I. julija. Pridite vwl I.avantlne! Imajo danM, v nedeljo, 1. julija, pri Moriji Pomočnici na Rakovniku svojo popoldansko poboinost kakor vsn zadnja lela. Začetek v cerkvi na Rokovniku ob pol petih (16.80) popoldne. ___ Bonbone na karte odrer.ek 35 abc dobite v BON BONI ERI E. Kesmun palača Bata. Maturantlnjo drž. t. učiteljišča Iz leta 1924 vabljene dne 6. julija ob 4 »Pod lipo«. Rimska cesta. Važno ta vsakogar sedaj .In v bodoče Je znanje atrojeplsjal Kovi tečaji — dnevni ln vočorni — pričenjajo 1., 8. ,,!>» 4. julija. — Praktično znanje potrebno v vsakom m-sebnom ali javnem poklicu. — Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Za dljake-lnje In absolvente-lnj« srednjih In strokovnih šol pričenjajo 1, 4. 4n 5. jnllja posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po ieljl ln Izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna motoda, moderna strojepisnim. Tečaji so eno-, dvo. ali trimesečni. — Učni-na zmerna, vpisovanje dnevno. — Specialni tečaji tudi ta stenografijo, knjigovodstvo Itd. — Praktično »nanje, vsakomur koristno. — Informacije, prospekti: Trgovsko tiči-lisče »Chrlstofov očal zavod«, Domobranska IS. NOva knjižica »Poznale škofa?« se dobi v upravi »Knjižlo« na Rakovniku, v Mladinski založbi (Stari trg 80) in v drugih knjigarnah. Oena 1 lira 50 cent. Izšla je nova knjižica »POZNATE SKOPA?« Cena 1 lira $0 cent. Zadnja produkcija šole Glasbene Matice bo jutri, v ponedeljek, ob pol 18 v veliki filharmoničnl dvorani. Ravnatelj Polič bo Izvajal z mladinskim ln šolskim zborom vrsto del iz naše literature, knkor tudi dva zbora la Dvofakovega »Mrtvaškega ženina«. Sopranski solo bo pola gdč. Scnegačnikova, baritonskega pa Smrkolj, oba gojenca ge. Wi9tinghausnovo. Spored je lep, »ato opozarjamo na to zadnjo produkcijo. Podrobni spored je na razpolago v knjigami Glasbene Matice. Dr. Fr. Debevce do preklica ordinlra lo ob torkih, četrtkih ln sobotah od U do V4U. Društvu slepih je darovale 350 lir urad-ntštvo Bolniško blagajne TBPD v Ljubljani v počastitev spomina pokojne gospo Podgoršek Marije. Dobrotnikom se odbor naj. topleje zahvaljuje. Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v -vsakem zasebnem ali javnem poklicu. — Novi eno-, dvo- ln trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 3., 4. in 5.' julija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po Selji obiskovnlcev. Moderna slrojepisnica, desetprstna metoda. — Učnina zrnoma. Vpisovanje dnevno. — Specialni t«, čaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo lttl. — Informacije, prospektu Trgovsko uči-llSče »Clirlstofov nčsi eavodt, Doaiobrau-ska 15. Sedma sklepna Punkcij« Glasbene akademije se bo vršila v torek, I. jnllja t. !., ob 18 v veliki filharmoničnl dvorani. Nastopili bedo nčeacl prof. ft, Trosta, J. Slai-sn, S. Korošca in Ant Ruvnika. S to produkcijo zaključi v tem *oh>\em ietu Glasbena akademija vrsto Javnih nastopov. — Predprodaja sporedov v Matičm knjigami (po 6 in I tire). Prvi maturanti druge drž. glmn. , Ljubljani iz I. 1904 so vabljeni na sestanki; v sredo od 6 do 7 v bife Vesel, Miklošičeva 17. Novi vozni red »Ekspres« je iišel. Dobiva se v knjigarnah iti trafikah p0 oent 2 liri. Narodopisje Slovencev I. dol itšlo v založbi Klas. — Knjigarna Jožo 2užek, prehod nebotičnika. Naročniko vljudno prosi, mo, da knjige dvignejo osebno. Kdrafenje denarnih la zavarevalalh rt-vodov sporoča, da poslujeja denaral eavodt za stronke oh vredah od Vili do VšlJ, ob drugih delavnikih pa od HS do ViU. Zavarovalni zavodi pa poslujejo ta slrnnko eh petkih ob H10 do 14, ob drugih delavnikih l>n od 8 do 14. Javno se zahvaljujem gospoda primariju dr. Pehantju, specialistu za ženske bolezni, ki mi je reSil življenje t zelo tvegano in težko operacijo, ko je bilo tnojc stanje že skoraj brezupno. Zahvaljujem se tudi Šefu g. prof. dr. G u zel j ti in g. asistentu dr. Peršiču za velikodnSno skrb in pomoč. — Bog plačaj zu vsel — Ljnbljana, 1. 7. 1944. ^^^^ Roza Koren. Vodstvo ntfnega zavoda »KorepetltorlJ« sporoma cenj. staršem, da se bo pouk za razredne 1» privatno Izpite pričel dne 10. t. m. Informacije in vpisovanje dnevno od D—12, Mestni trg 17-1. Srednješolce In srednješolke opozarjamo na tukajšnje počitniške tečaj« (InMrukrtJe) vseh predmetov za gimnazije In strokovno »ole, ki prlčno 11 julija. Ločeni od.lolki po predmetih in razredih. Temeljita priprava za naslednji vISji razred, posebni o,Idelkl za popravne Izpite in privatiste. Specialni tečaji matematike, klasičnih ln modernih jezikov. — Učno ure dogovorno. Učnitia zmerna. Vpisovnnjo dnevno. Informacijo: Sprclalne atretovae Instrakclje v središču mesta. Kongresni trg l. Bodoče prvošolce Ike In drngošolcc Ike opozarjamo na nai počltnlfikl specialni ko-repctllorlj »Napredek«, ltl temeljito priprav. Ija učencc-nke Iz vseh predmetov ali posamezno za prvi ln drugi razrod gimnazije. Loč»ni oddolkl. Pričetek 12. julija. Pohitite » vpisom. — Posebni tečaj tudi za sprejemno Izpite. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno; Informacije: Specialne strokovne Instrakclje t središču meata. Kongresni tr* J. Specialni tečaji stenografije (slovenske ali nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine Itd. prlčno IS. julija. Izbira predmetov po ieljl. Obisk navedenih počitniških tečajev se priporoča predvsem dijakom-injam, enako vsem ostalim, ki se želijo 1». popolnitj v toh strokovnih predmetih. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacijo »Trgovski učni zavod« Ljubljana, Kongresni trg 2. Zadnji dan Sternenove razstave je današnja nedelja, ko bo odprta od jutra do večera brez opoldanskega odmora. Opozarjamo našo za pravo umetnoet vneto javnost, nnj še zadnji dan Izkoristi ta ogled razstave, obenem pa sporočamo lastnikom por\-e-tov, naj ne prihajajo sami v Jnkopičov vlljon Po evoje slike, ker jih jim bo Soci 1. na pomoč sama poslala na dom. I. sklepna Javna produkcija glasbeno šolo »Sloge« bo v ponedeljek, 3. julija ob 18 V Šolski glasbeni dvftmnl. Nastopijo gojenci klavirja, gosli, kitare in solopotje. t Obvestila »Prevoda« Oddaja pralnega mila Potrošniki prejmejo Ml g pralnega mila na oba otlrezka za milo osnovne živiteke nakaznice za moseč julij. Dobitnikom knjižne tombole Kdor Se ni dvignil svojega knjižnega in denarnega dobitka pri ljudski knjižni tomboli, naj pohiti, ker po 4. juliju zapadejo vsi nedvigttjeni dobitki v korist Socialne pomoči. Banes je na Rcžnlku velik praznik Naša ljubljena božjepotna rožniška ierkev je oblečena danes v svečano prazniško obleko. Praznik Marijinega obiskanja je Obenem god rožnike Kraljice ln zalo je danes na Rožniku cerkveno proščenje. Spored svečanosti pa bo tale: ob pol 7 orglana rtaša; ob 7 in 8 bo med mašo kratka pridiga. Ob 9 bo slavnostna služba božja s pridigo in slovesno mašo. Pri tem svečanem opravilu bo prepeval Sattnerjev pevski zbor pod vodstvom opernegA dirigenta g. Neftata sledeče skladbe: Premrl: O Marija, ti pomagaj nami — P. Hugolin: Missa se-raphica, — Fonter: Ave Maria,—- Mav: V zakramentu. — Premri: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod. Med mašo bomo pobirali po cerkvi t; šolske vesti milodare za popravilo našega božjepot-nega svetišča. Popoldne ob 5 bo kratka pridiga in slovesne pete litanije Matere božje z ljudskim petjem. Po litanijah bo darovanje za cerke" okrog oltarja. Celo osmino bo vsako jutro ofglana maša z ljudskim petjem ob pol 7. v četrtek pa bo ob pol 7 slovesen Requiem za pokojnega rožniškega ključarja Ludovika Barla (obletnica njegove smrti). — Na praznik in v osmini bo vsako jutro prilika za spoved. Nova knjiga NARODOPISJE SLOVENCEV Založba Klas knjigarna Žužek . Na uršiillnskl gimnaziji so se letos vršili nižji in višji tečajni Izpiti pod predsedstvom prosvetnega inšpektorja g. Al. Žitnika. Višji tečnjnl Izpit jo napravilo 19 osmošolk, kt so nekatero obiskovale to zavod po 12, druge po 8 let in sioeri z odličnim uspehom: Cvek Marija, Hajnrihar Dašen.ika, Kamušič Sonja, MedveSček Sllverija, Zajce Zlatica; s prav dobrim uspehom: Fabiant Amalija, Fablanl Pavla, Kuholj Marija, Lončar Marija, Maruši« Vida, Poljaneo Marija, Sattler Stanislava. Uspešno sta zaključili svoj študij Nagli® Marija in Spiller Marija. Uspeh jo naravnost presenetljivo dober, zato naSe čestitke pridnim ablturljentkam kakor tudi zavodu samomu. Dijaški plavalni tečaj. Športni r»'erat pokrajinske uprave sporoča, da se b« pričel počitniški tečaj za tekmovalni n»roččaj za dijakinje v torek, 4. julija, za dijake pa v sredo, 5. julijo. Tečajniki naj se zberejo ob 8.45 pred kopališčem »Ilirije«. Sprejeti bodo le oni, ki so oddali prljavnlee. S seboj naj prinesejo kopalno obleko in brisačo. Pouk bo trajal po dvakrat tedensko (za dekleta ob torkih in četrtkih, za fante ob sredah ln potkth) od » do H> na kar bo obvezen odhod 1» kopališča. Ta objava velja samo ta lzurjonejše plavalce, ne pa za to. »talke, ki »a se nrltflnsili kot neplavalci, Začetek novega tečaja it neplavajpe bp ob' javljen poeebej,. t Štev. 140 »SLOVENEC«, nedelja, 2. julija 19U Stran fj Kaj je novega pri naših sosedih? f* Trsta Delo za pomof prizadetim po drugem napadu. V ponedeljek ponoči ie Trst doživel drugi letalski napad, ki ni bil tako silovit kot prvi, vendar pa ni ostalo brez žrtev. Takoj po končanem alarmu so odšli na delo vsi gasilci, mestni čuvarji in drugi, ki so dodeljeni za pomoč ob letalskih nana-dih. Vso noč so bili na delu in odkopavali ruševine, da se morda podnevi ne bi kdo zaduJil. Takoj je bila ustanovljena spet nova kuhinja, v kateri dobiva brezplačno hrano sto prizadetih. Urad za informacije je takoj začel z de/om, da bi napravil seznam mrtvih ali ranjenih odnosno prizadetih. Popoldne ie obiskal nredele, ki so bili poškodovani tržaški prefekt dr. Coceani. Pri drugem letalskem napadu so bile naslednje žrtve: Peter in Amalija Previtellio, Pavla Vecchiet, Ana Perussi, Melita Nardin, Anton Slobec, Pina Caris in moški, ki ga še niso identificirali. Ranjeni so: 65 letni Ivan Hendenik, 30 letni Edvard Della Pietra, 40 letni Viktor Allegretto, 5-letni Sergij Tabaraldo, 71 letni Ivan Michelnzzi, 3f> letni Ivan Cecchini, 44-letna Josipina Svara, 24 letna Pavlina Tavarudo in 53 letni Ivan Magon. Umrli so: Angela Sbernlni, Leopol-dinn Uannetti, Marij Sossi, Anton Vi-•intin, Valerija Prodam. Z Goriškega Kladivo stolpne ure ga je ubilo. O izredni nesreči poročajo iz Vidtna. Na tamošnjem trgu Artegua je ob opoldanskem zvonjenju iz dozdaj neznanih vzrokov odletelo kladivo velike stolpne ure z zvonika in padlo na glavo 12letnemu dečku, ki se je igral s tovariši ob zvoniku. Udarec je dečka tako močno ranil, da je kmalu podlegel poškodbi. Tolmin. V sredo, 28. junija sta se poročila gdč. Marica Boril iz znane in ugledne narodne družine in naš tolminski rojak g. dr. Venceslav Tuta. Iskreno čestitamo! Ajdovščina. 12 letna Barbka Skvnrče-va se je nekaj igrala z majhno ročno granato pa se ji je razpočila ter jo precej ranila po vsem telesu. Z Gorenjskega Javno zborovanje je bilo te dni v Kranju. Govoril je okrožni vodja dr. Pile-gerl v dvorani stranke navzočim zastopnikom stranke, države in oboroženih ail kakor tudi domačemu prebivalstvu o invaziji in povračilu. Nazorno je prikazal nemške protiukrepe, na katerih se bo odpor nasprotnikov razbil. Pomembno predavanje na Bleda je bilo te dni, ko je govoril propagandni Vsakdani« Ljubljana ro kronistovih zapiskih v vrednosti 7.000 lir. — Izpred Srednje tehnične Sole je bilo v torek pred praznikom ukradeno žensko kolo Oppel s tov. številko 61.200. Kolo je črno ples-kano. Nesreče in poSkodbe V Rožni ulici št. 11 stanujoča zaseb-nlra-vdova Marija Kerarjeva si je pri padcu zlomila desno ključnico. — V Gradišču št. 7 stanujoča Marija Sladonja je v petek ob 10 dopoldne doma v sobi padla in si zlomila desno nogo v kolenu. — Na Vrhniki je padel z motorja tn si zlomil levo roko 23-lelni stražnik Feliks Škafar. — Na nekem travniku ob Ižnn-ski cesti se je v petek dopoldne razletela bomba. Drobci so hudo razmesarili 14-letnega poseslnikovega sina Alojzija .Taneiiča, doma iz Iške št. 14. Junij {• bil letos deževen Vsi prejšnji meseci so bili primerno suhi in revni dežja. Junij je sprva kazal, da nam bo prinesel 6ušo, kot jo je n. pr. leta li»38., ko je junija v 0 dneh padlo samo 27.5 mm dežja. Letos pa j« bil junij prav moker, saj je meteorološki zavod zaznamoval v 10 deževnih dneh kar 183 mm deija. Ta množina vode daleko presega junijski mesečni povprečnik, ki je izračunan na osnovi dolgoletnih vremenskih opazovanj na 160 mm. Največ dežja je padlo ob hudi plohi v sredo, 28. t. m., ko se je v nekaj urah zlilo nad mestom do 34.6 mm dežja Takrat |e tu in tam padala tudi toča, ki pa po poljih in vrtovih ni napravila vidne fekode. Nekatere posestne spremembe Kalliek Anton, posestnik na Fužinah Je prodal Ivanu Pramiku, lnslniku strojnega mizarstva v Ljubljani, Zavrti št. 0 več zemljiških parcel, nahajajočlh se v kat. občini Bizovik in sicer 2 njivi v izmeri 1564 kv. m. za 49.000 lir ter več njiv v skupni izmeri 7.717 kv. m za 70.000 lir. — Joras Matko, posestnik v Ljubljani, Mandelčeva ulica štev. 12 je prodal Franu 8oklifu. posestniku in trgovcu v Ljubljani, Breg št. 20 parcelo štev. 373-25 kat. obč Petersko predmestje I. del v izmeri 438 kv. m za 50.000 lir. Kvadratni meter je bil okoli 114 lir. — Kodela Fran, posestnik v Ljubljani, Lepodvorska ulica št. 34 je prodal Franu Tnniju, posestniku na Rudniku št. 81 parcelo št. 2011-99 njiva k. o. Rudnik, v izmeri 6654 kv. m za 33.500 lir. Poneverbe in tatvine V neki večji restavraciji sredi mesta je bila kot blagajničarka nameščena Marija M. S svojimi nepoštenimi manipulacijami je v enem letu vzela iz blagajne in si prilastila nad 105.000 lir. Sprva je jemala manjše, nato pa večje zneske, naposled kar 25 novih tisočakov, katerih serije pa si je k sreči restavrater zaznamoval. Organi kriminalnega oddelka so pri hišni preiskavi na domu blagajnifiar-ke našli še 50.000 lir gotovine ln za okoli 10.000 lir raznega blaga. Blagajničarka je bila izročena sodišču. — Drzni poklicni vlomilec Ivan Adlcšič, ki je_ specialist za vlome v. kletne shrambe in od koder i odnaša razna živila, je zadnji čas vlam-ljal pri raznih boljših strankah in jim odnašal razne dobrin«. Napravil je za 70.000 lir škode. Bil je Izsleden in aretiran. — Mizarski pomočnik Janko je ukradel nekemu javnemu zavodu dve gumijasti cevi ln več ročk bencina, vse vodja Oberdorfer o temi »Sedaj bo udarila Nemčija nazaj«. Govornik je razpravljal kako dokazuje potek invazije ln povračilni ukrepi Nemčije premitljeno vodstvo v tej vojni. Lep uspeh kranjske glasbene iole. Pred nedavnim ustanovljena glasbena Šola v Kranju je bila urejena s podporo vseh pristojnih činitcljev In se je že lepo razvila. Danes ima že 150 učencev. Pred nedavnim je vodstvo glasbene šole povabilo Kranjčane na produkcijo, na kateri so učenci igrali na klavir in se zlasti postavili z igranjem harmonike. Za zaključek je nastopil tudi orkester. S Spodnje Štajerskega Tovarne bučnega olja v Framu pri Mariboru (Bezjak in Kranjc) so se modernizirale. Njih kapaciteta se je močno dvignila. Bučna jedrca dohajajo iz Hrvatske in Madžarske. Olje pa ima obilo odjemalcev v 6evernih krajih. Iz Srbije Sedanji delovni čas v beograjskih uradih in trgovinah. Vladni komisar za mtnto Beograd ter okoliške kraje je z najnovejšo odredbo uredil delovni čas za trgovine, obrtne delavnice, razna ostala gospodarska privatna podjetja in za pisarne. Po njegovi odredbi je v Beogradu delovni čas v vseh podjetjih od šeste do devete zjutraj ter od 15.30 do 20.30 zvečer. Policijska ura v Beogradu. Na predlog vladnega komisarja za Beograd in okoliške okrajo Je pristojna Feldstand-ortkomandantura določila novo jiolicij-6ko uro od 21.30 zvečer do 4 zjutraj. Imenovanje novega vseučiliškega profesorja t Beogradu. V Beogradu je imenovan za izrednega profesorja na tamošnjem vseučilišču dr. Miloš Mlade-novič, prejšnji šef odseka v osrednjem tiskovnem uradu in poznejši glavni urednik beograjskega dnevnika »Novo Vreme«. Vseučiliški profesor dr. Mlad 47 48 4'J 50 51 52 53 54 55 56 57 58 50 Vodoravno: 1. del obraza, 4. postavek, 11. cunia, 15. vrag, 17. dvojica, 18. otočje ob Atlantiku, 20. srbska denarna enota, 21. abesinska pokrajina nad jezerom Tunn, 23. Lupi* novo ime, 24. veznik, 26. vus pri Kamniku, 28. igralna kurtu, 29. dar, 31. žensko ime, 32. drobovje, 35. severnoameriška dr/ava, 37. del obleke, 39. geometrijski lik, 4t. kratica za sledeči, 4?, nastalo, 45. število, 47. dete, 50. finsko jezero, 51. znamka kuvineja nadomestka, 53. zvit (hrvaško), 55. srednji zlog imena našega mesta. 56. opisan, 57. japonski politik, 58. nadležna žuželka (rnnož.), 59. štujersku reka. Navpično: 1. del konjske vprege. 2. vrsta umetnosti, 3. glas (tujka), 4. bel konj, 5. kratica za: to je, 6. glasbeno delo (rnnož.), 7. priimek in ime slovenskega slikarju, 8. borilnim, 9. italijanska nota, 10. osebni zaimek, 12. zver, 13. priimek slovenskega pisatelja, 14. pleme, ki živi na Kamfatki, 16. del tedna, 19. bodica, 21. število, 22. jo. 25. planinska ptica, 26. največja žival, 27. špnnskn reka. 28. špansko mesto v pokrajini Alicante, 29. predlog, 30. vas pri Ljubljani, 33. oslovski glas, 34. začetnici imena in priimka slov. pisatelja, 36. oblika oseb- UddaJnUka akuplna »Jadransko prtmorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni aporrd za 2. julij: T Poročila v nemščini — 7.10 Vesoll ivokl za nedeljsko jutro; vmea 8.30 Poročila v elo-vonščinl — 9 Orgelska glasba, plo*č» — 0-15 Versko predavanje — 9.30 Praznična glasba — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Prenos li Opere v Ljubljani: »Oddaja za Evropo. — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — U Opoldanski koncert — 12.80 Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved »poroda — 12.45 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdravi iz domovine, Igra radijski orko6tor s sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Sljaneo — 16 Koncert za vojake, vmes: ob 17 Poročila v nemščini in alovenščini — 18 Nesmrtna glasba nomških mojstrov — 19 Mali koncert, igrajo: Miran Viher violino, Marijan Lipovšek ktv vir — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 O ljubezni ln smrti, sodelujeta Truda Kollncr ln Marijan Lipov-Sek — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi Marijan Vodaplveo — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Dnevni spored i* 3. Julij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ia slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Mali orkestor vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemš&ini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovonščini — 17.15 Pi»ano polje, daj zidano voljol — 18.45 Lipah Fr.t Ljubljansko sliko — 19 Sramot »Stirjo fantje« — 19.30 Toročlla v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje, prenos — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Glasba velikih mojstrov s plošč — 21.15 Spomini — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. nega zaimka, 37. cerkvena molitev. VI otok v Filipinih, 39. del sobe, 40. doba pred veliko nočjo, 41. vrsta zelenjave, 44. najbolj dragocena tekočina, 46. abe-sinsko jezero, 48. vrtaj! 49. priimek umrlega novomeškega profesorja, 51. piedlog, 52, strupena žuželka, 54. italijanska reka (v italijanščini), 56. vzklik. Rešitev križanke št. 143 Vodoravno: 1. Korica, 6. van, 0. Par-nas, 15. Azana, 16. trnje, 18. Steva, 19. laso, 20. Bratina, 21. Ural. 22. Ira, 23. S. K.. 25. dnovi, 26. pp. 28. vrv, 2tt. fa, 30. Mars, 82. Ana, 83. Peru, 88. ia, 8«. ohol, 37. slamnik, 38. osal, 39. rž, 41. leta, 42. tek. 44. Reza, 45. so, 4fl. nem, 48. m a, 49. Indra, 51. Ia, 52. par, 53. Ilok, 55. plavira, 56. želo, 57. Janez, 59. aleja, 60. Nanos, 61. Ararat, 62. ode, 63. sirena. Navpično: 1. Kalifornija, 2. ozara, 3. rasa, 4. Ino, 5. Ca, 6. vrana, 7. Anion Medved, 8. njiva, 10 as, 11. rtu, 12. nerv, 13. Avari, 14 Salvator Rosa, 16. trd, 17. Emi, 23. salem, 24. krsta. 26. Pekel, 27. proza, 30. mol, 31. sla, 33. pir, 84. USA, 40. lelar. 42. Inalo, 43. krije, 45. salon. 47. Mona. 49. ila, 50. Ara. 52. pene, 54. ker, 56. žnr, 58. za, 60. ni. Prašički za refo GOSPODARSKA ZVEZA bo oddajala mlade prašičke na dvorišču restavracije »LEV« v sredo, dne 28. t m., od 9 dalje. auNananBMMaHuaHn Kupimo STROJE gradbene stroke lučne agregate, električne agregate, pumpe, kompresorjo itd. — Šifro: »Proti najvišjemu plačilu št. 5758« na upravo »Slovenca«. ČRK0VNICA a — a — a — a — a — a — b — b — 1-1-1—i-J-k-k-k — 1-1-m — o — o — o — p — r — r — r — r — š — u — v. Ta .... > . ta , , . . . . ta . . . . . . ta . . .... ta . .....ta Iz 30 črk poleg danih dveh eoelavi * besed, ki poinonijo v drugačnem redu naslednje: slovenski slovničnr (umrl 1844); evropska drZavai gorovje nad Skadrskim jezerom: mesto v Prednji Indiji: mesto na Javil bojišče (1. 1849) v gornji Italiji. Rešitev iz prejšnje številke: Sibenik, ošišati, Priiveo, gradiča, Ko-lašin, etarlši. .HRANILNI'.'^ VpttOIZVON r f: VIOOVUANSK.A CE.5TA.Jt.1B Za vsak večji kraj iščemo nakupovalce in prevzemalce. One, ki berejo oglas, prosimo, da opozori potrebne na možnost zaslužka. Na zahtevo pošljemo nakupni cenik. Gore privlačijo vsakega človeka, ker dihajo nekaj močnega ln zdravega. V okvir Švicarskih gora je postavil pisatelj JAKOB I1EER svojega »Bcrnlnskcga kralj«« ki je nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«. Že pred izidom knjige je bilo po njej veliko povpraševanje. Skrbite, da ne zamudite obogatiti svoje družinske knjižnice za lep roman. Napet«, močna zgodba, vsa prepletena z lepoto gorske krajine, vam bo gotovo tako všeč, da se boste veČkrnt vrnili k njoj. Kupim vsako kcliiEno suhih gob. Platem dobro. M. CUCEK LJUBLJANO Sv. Patra casta 13 ŽOGA SREČE Stopil Je naprej in švignil z desno pestjo. Bruck ni bil dovolj uren, da bi £6 izognil udaircu in, ko je ugibal, kaj ee je bilo prav za prav zgodilo njegovim ustnicam, ga je Anton z novim udarcean zadel z vso močjo po čeljusti. Bruck Je trešfiil na tla, kot bi ga bila sekira zadela. Sila udarca pa nd bila tolika, kakor točno merjenje, ki ga Je prevrnilo v blato zadaj za veliko tribuno. Anton ie urno odšel, ne da bi ga pogledal in ee ni zmenil ne za mrmranje množAce, ne za človeka, katerega Je bil treščil na tla. Da bi mu ne bilo toliko do tega, da bi ee opravlSU, bi bil opaail, da ga Je Mina gledala i žare&mii očmi. »Iz srca ml je lal,« je rekel, »toda bilo Je neizbežno! Ta človek je moj bratranec, a je najbolj priskuten človek, kar sem Jih kdaj videl. Pošteno eom ga bil pred današnjo igro posvaril, naj me pusti pri miru in ne trosi klevet o meaL Ko vam Je prižel pravit laži, seN!CO pošteno, iščem od 7 do V(3 popoldne s hrano. Naslov v uprav* »Slovenca« pod St. 57"2 _ tb DEKLE pridno in pešteno. Vi bi pomagala tudi v gostilni, spreimem. — BeljnSka 34, Šiška. b SPREJMEM fnVoi delavca veščega obdelave žice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5710. (b POSTREJNTCO ali služkinjo z znanjem nekaj kuhe, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5725. SLUŽKINJO ki bi opravljala vsa hi*na dela, spreimem takoj. Hrana dobra. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5739. HLAPCA za vsa kmečka tfeln iščem, lernnrič Albina — Zaloška 173. (b SLUŽKINJO pridno in pošteno — iščem za 4 člansko družino na Stpjcrckem. Plnea in hrana dobra. Naslov v upravi »S'o. venca« pod št. 577" _(b POMOPNICO In prnktiknntinio sprejme šivilja. Naslov v unrnvi »Slov.« pod št. 5769._(b POŠTENO OSERO starejšo, delnzmnžno, sprejmeta priletna zakonca tako.i kot postrežnico. Hrana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Trampnž. Rnlioričo-va ulica št. 16/1. (b Službe iSčaio POSTREŽNICA išče zaposlitve dnevno, dopoldanske ure. Naslov v unravi »Slov.« pod št. 5653. b j šiv, stroji | ŠIVALNI STROJ krojaški, že rabljen prodam. Sv. Petra cesta 45, dvorišče, levo — Petkovšek. ŠIVALNI STROJ dobro ohranjen, okroglim čolničkom — prodam. Ogleda se: Gosposvetska 41. ŠIVALNI STROJ Singer. za domače gospodinjstvo. zeto uporaben, prodnm oli zamenjam za živila. — Pred škofijo 19. Adamič, I. nad. SIV Al,NI STROJ jin domačo porabo prodom. Rezi.ianskn št. 11. Kolezija (Tr-nuvoj. I Stanovanjal g oddalo g STANOVANJE lepo. onosobno v vili zamenjam za stanovanje kjer koli. Ponudbo pod »Odrasli« upravi »Slovenca« pod it. 57D1. (č Sebe B oddalo j KABINET opremljen, sončen, oddam. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na Iliriji« št. 5744. s 1 Ssb2 I 1 R OPREMLJENO SOllO išče zakonski par brci otrok v Šiški ali Bežigradu. Ponudbe na upravo »Slovenca« P' »Takoj« 5617._(■ J V našem _liCta_ isrni TRCOV.SK I LOKAL v zvezi s pisarno, ali pisarno v zvezi s skladiščem. ležeč v centru mesta. Vselitev po mož. nosti takoj. Posredovalci dobro nagrajeni. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. jjposestva^ POSESTVO sp«tojoče iz dveh velikih njiv, vrta, nekaj gozda, hiše in kozolca, prodnm v občini fimarje-Sap. -Poizve se v gostilni ■ I.ožnr«, Rožna ul. (p j Objava g DRAŽBA! Dne 4. julija 1944 oh 10 dop, bo v tovornem skladišču postaje Ljubljana, dražba dveh preprog. Skladiščno vodstvo. O | JVajenc!_g IVFNKO r« mndituko i*fe Sa-lon >Cliir« M. Peteln. \Volfova ul. 3. ▼ VAJENCA •prejme Kp«^erijiki tr-trovinn fortnnc JoJ.ko, ! juhljana, Cesta na Brdo. ▼ VAJF.NKO ra izdelovanje mnSVe-pa in damskepa nerila sprejmem. Ponudbe na unravo >S!ov.« pod: »Poltena in marljiva« štev. 5664. v VAJENCA iWpm ra miznr. pbrj. Plača takoj. Crlovska eesta *t. Dravi je — Ljubljana. v VAJENKO sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5688. ▼ IIOTFI.SK A RFCTAVRACIJA v T jubljani sprejme enejra n«(akarske?a in rnrpa kuharskega vajenca. Pr«dpopoj vsaj dva dovršena rnzreda Slov.< pod št. 5718. (v ŠIVILJSKO VAJENKO dobro vzpojeno, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5752. VAJENCA ali vajenko sprejme: krojaStvo zn pospode in dnme Sodja Lovro, Tržaška 28. (v VAJENCA za mehanično obrt. pridnepa in poštenih starcev, sprejme tvrd-ka »Tribuna«, F. Lazar, Karlovška c. 4. 1 Prodamo"! ŽAGANJE in OI1LANJE za kurjavo, naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 5692. (I KOPALNO PEČ plinsko, Junkers, kot nova, prudaui. llišuik Nunska 17, (I GOJ/.AR1CE št. 32, skoraj nove. prodam za lir 600 in dva para nizkih čevljev it. 25 po ugodni ceni prodam. Bizjak. Groharjeva 2. (I KRISTALNI SERVIS za 6 oseb za žganje, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5741. (I RJUHE IN KAPNE nove in rabljene, izvrstno ohranjene, predvojno, ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Slov.« 5743. _(I 3 m BLAGA temnosivo malo kocasto za damsko obleko, kostum ali moško obleko, prodam, — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5753. (I BLAGO za dve moški obleki v sivi barvi ter pomladanski moški plašč iz finega ftrrnčkotl blaga za šibkejšo po. stavo, skoro nov, prodamo. Oglasiti se je do 3 popoldne. Rimska cesta 2/1II. vrata 20. PODGANE miši in voluharje priznano zanesljivo pokonča luž Prozljeva »MIKROTAN« pasta Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkg (lahko delno pokvarjene! masti. Inž. Prezelj. VVolfova Y (I nEI.O PLATNO zn perilo, nredvoino blago, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5727. (1 BLAGO za moške srnice, pisano. in svilo za dnm-ske obleke prodnm. Omerza, Dunnjska G/I. hodnik levo. (1 VEO POI.ETNin OBI.EK domskih, svilenih, in dva letna plašča, vse za srednjo postavo, malo nošeno predvojno blago. ugodno naprodaj. Poizve se: Kolodvorska ul. 41/1. VAJENCA, za krojaško obrt sprejmem. - Kocjan, kroinštvo. Dolenjska c. 23 a. (v MIZAR. VAJENCA sprejmem tnkoj. — Omerzel Vinko, Zvezna ulica 9, Zelena jama. (v KROJ. VAJENCA nli vajenko sprejmem. — Anton Rus, Hrvatski trg 1. (v B Radio E radio Siare, Columbia, Ori-on, 11 is Masters, Pho-nola in gramofon v kovčeku in omarici — prodam. IL Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. i | Pohištvo SPALNICE pleskane in jesenov« ter orehove jedilnice si lahko ogledate vsak četrtek in nedeljo od 3 do 5 v gostilni Celovška cesta 72. _(Ž frne žen*k* ČEVLJE št. popolnoma nove, npodno prodam. Ogledati od 1 do 2 pri Zibertu, Poljanska c. 29. priti. 1 PREKLE za fižol in paradižnik dobite pri Gospodarski lobite pi zvezi, Maistrova 10. 0 GOLAZEN Iflcndljivee v hiši, skladiščih. vrtu in na polju pokončujte vselej le s strokovno sestavljenimi sredstvi in po* predhodno prejetih strokovnih navodilih. Usneh pri tovrstnem delu nikdar ne izostane! Inž. Prezelj, spe-cialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), Wolfova ulica 3, uradne. ure od 8 do 12. (1 Električni KUHALNIK na dve p'ošči in električni reso, vse nerabljeno, prodam. H. Privšek, Ljublj., Kolodvorska 7. 1 PEGE IN LIšAJ vam zanesljivo odstrani »Al.BAc krema DROGEK1JA KANC Židovska ulica 1. (I SERVIS kavni, čajni in stekleni. vse odličen material, nerabljen, ter posamezne kozarce, prodam. - Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. 1 FIŽOL bo kaj slabo obrodil, če ne boste sedaj pokončali listnih uši. Po^ trebno uničevalno sredstvo prejmete pri: inž. Prezelj, Wolfova 3. (1 OTROŠKE VOZIČKE globoke in športne, različne - prodnm. H. Privšek - Ljubljana, Kolodvorska 7. 1 patentne posteljne mreže, otom.ine, rao ierne kauče In fote Ije nudi solidno ln pc nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 DEBELIN redilni prašek za Živino poveča apetit, pospeši prebavo ter obvaruie živino kužnih bolezni. Z uporabo DF.REL1NA se hrana pretvarja v mast, tako da 6e prašiči pred-vsem hitro oniaste in so prej godni za zakol. Zavitek 10 lir. - I.e-karna Mr. Bahovec. Ljubljana. (1 prodam po dogovoru ali za^ menjam za živila. Dva težka železna krojaška likalnika ter dvoje novih moških hlnč in telovnik. — Ogleda se Lampetova 13. (1 LISTNE USI kTvavo uš in ščitasfe uši na vsakovrstnih ra stlinoh pokončujte! — Inž. Prezelj, Wolfova 3 LUTKO otroško igračo, novo. ter otroški bicikelj, prodam. - H. Privšek. Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. I HIŠNA GOBA nničuje Vašo hišo? Se daj ie najugodnejši čas, da jo uničite! — Potrebna razkužila s j strokovnimi navodili | prejmete pri strokov-. niaku: Inž. Preželi, VVolfova ulica 3, urad. ! nc ure od 8 do 12. ,'! XPfEli I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica 6t.f Telefon 6t. 21-59 KOMIS. TRGOVINA HINKO PRIV*KK. Kolodvorska ulica 7, proda: več Šivalnih strojev, radio aparatov, pisalnih strojev, pisarniških, gramofone v kovčgu in omarici, otroško posteljo, zložljivo, leseno posteljo, masa/ni aparat, nive-lir, sopran saksofon, rog (\Valdhorn), diplomatski kovčeg, lestenec, ogledalo, nove frotirke, vrč dum-skili in otroških čevljev, krojaški stroj, otroški bicikelj, čajni servis, stekleni servis za v*e pijače, električ kuhalnik na dve plošči, električni rešo, damsko škornje - šcv. ro. črno svilo, otroške vozičke, harmonike • klavirske in z gumbi, kromatične in otroške, tehtnico Grasso, elektromotor 110V, 0.4 IIP. okopalnik, malo električno peč. otroško lutko, smučarske hlače in suknjič, postelj, no pregrinjalo, kadil-ni servis, kavni servis. pernico. sliko Bled, nnruizni prt. trgov, balančuo tehtnico. I BLAGO drap. rižasto. za moško obleko ali damski kostum, zamenjam za veliko serijo pokrajin-«kih znamk. Krojač • Celovška eesta 8. (I MRfES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, nodcane, voluharje in brnmorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v droge-riji KANC, Židovska 1. | Kupimo | DEŽNI PLASC takoj kupim. Ponudbe je poslati nn upravo »Slovcora« pod »Dežni plašč« št. 5650. k TEHTNICO od 5 do tO kg kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Tehtnica« št. 5fih0. k OTROŠKE VOZIfKE lloboke in športne, tupuje stalno ali prevzame v komis. prodate H. Privšek, Ljub. jana, Kolodvorska 7. NIVEI.ACIJSKI IN TEVDOI.IT instrument, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stev. 5«. — 5587. (k RJUHE in KAPNE nove ali rabljene, ter material za posteljnino kupuje stalno H. Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. k BLAGAJNE ognjavarne, stoječe, ležeče in registrirne — kupim ali prevzamem v koinis. prodajo. IL Privšek, Kolodvorska ulica 7. k POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. C.RFBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 30. Ljubljana. (k KOMIS. TRGOVINA HINKO PRIVS.iK, Kolodvorska ulica 7, kupuje stalno: kolesa, moška, domska in deč-ja, triciklje in druga vozila, blagajne - ognjavarne, stoječe in ležeče ter registrirne, rjuhe in kapne, otro. škc vozičke, globoke in športne, pisalne, šivalne in poljedelske stroje, jedilui pribor in servise, radio aparate, klavirje, piani-na, harmonike, tehtnice vseh vrst, kotel za žganjekuho, parne pekarske peči. Ostale predmete vzame tudi v komisijsko prodajo. STEKF.ENICE razne vrste, kupujemo. Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. R. Guštin, Vodnikov trg št. 2. ISfEMO tri dobro ohranjene hiljnrdne mize. - Ponudile nn upravo »Slovenca« pod »Biljardnn miza«. 5549. (k ZAPRAVLJIV^EK kupi: žitko, Podpeč Prcserje. (k ŠTEVEC odštevnlni, električni in eno kompletno okno s Sipami kupim. Kocjan, Dolenjska c. 23 a, krojaštvo. (k KOTEL 7.n 40—70 litrov kupim. Ponudbe pod fiifro »Kotel« upravi »Slovenca« pod štev. 5750. (k DA1HSKE ČEVLJE nizko z nizko peto, St. 40 in otroško St. 2fi kupim. — Hrovat. Jenkova 4. (k FOTOAPARATE fotopribor, fotomnte-rial od najcenejših do najboljših »talno kupujemo ter po naročilu naših odjemalcev plnčamo zn vso odgovarjajočo nn.iviSjo ceno. Kupu jemo tudi vse drusre predmete oli pa jih sprejmemo v kom. prodajo v naS poseben oddelek. - Foto-telinika, Dunajska cesta 15. (k | Poizvedbe! NAJDEN JE BIL dne 29. juuija t. i. črn duniski plošč na cesti nod vasjo Perovo. -Naslov v upravi »Slovenca« it. 5b56. ZGUBIL SEM 29. junija zlat poročni prstan od gost il ne Grošelj na Poljanski cesti do tromostovja. Pošten najditelj naj ga vrne proti dobri nagradi nn Celovški ccsta 34-1. (Erčulj). ZAPESTNICO sem zgubila v četrtek dopoldne na Kongresnem trgu. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Tobačni tovarni vratarju. ZLAT PRSTAN je bil najden v gostilni »Pri Dolenjcu«, fimar-tinska c. 22. Dobi se istotam. ŠTIRI KLJUfE sem zgubil v petek dopoldne od Mestnega doma do Čevljarskega mostu. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slo- ZAMENJAN je bil moHii klobuk v lirami dne 15. VI. Go. spod, ki ga je pomotoma zamenjal, dobi svojega med predstavami v Drami. IZGUBILA SEM v sredo, ob 19, par novih, usnjenih, modrih rokavic iz Tivolija do Jesenkove — Šiška. Pošten najditelj naj jih proti dobri nagradi odda v upravi »Slovenca«. IZGUBIL SEM 30. VI. ob 12. nn Kri-ičevi poti na Barju rjav suknjič (lodnl z denarnico In vsgm dokumenti (promot-no knjižico od kolesa. osebno izknznieo, propustnteo, oblačilne karte), vse na ime Anžin Ivnn, Tomnče-vo 2?. PoStenoRa najditelja naprošam, naj odda dokumente na blok na Opekarski cesti, lženar naj obdrži. |_Kolesa_J TRIČ1KELJ dobro ohranjen, za obtežbo do 3eo kg — prodom. - Informacije dobi kupec r pisarni na Zrinjskcga cesti 8. KOLESA moška, datnska in dečja; triciklje in druga vozila stalno ku-nije Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. k GUME ZA BICIKELJ nove ali tnalo rabljene. kupim. - Ponudbe na upravo »Slovcritoa« pod »Dobre gume«. — 5539. (k ZAMENJA se prav dobro ohranjeno moško kolo za žensko- — Ponndbe sprejme iz prijaznosti gostilna Tomaž Mencinger, Sv. Petra c. Istotam se lahko tudi moško kolo ogleda. ŽENSKO KOLO v dobrem stanju, vzamem v najem čez poletne mesece, proti mesečni odškodnini, -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Žensko kolo« 5724. MOŠKO KOLO znamke »Diirkop«, v dobrem stanju, prodam. Ambrož Leopold, mehanik. Dunajska 71. OTROŠKO KOLO kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Do dvanajst let« 5728. (k 2 TRIKOT.ICI ena za nosilnost. POJ kir. drngn 1«W k