Z50. itevllkn.
V UoHiflDi, 9 sredo, 31. oktobra 1906.
xxxix. leto.
iisaja risk daa avečer, tarmši cedeče ta ar&iaafee, tec raija po poeti prejoiaan u avetro-oejreke dotol« u vse lete iS X, si »rt leta i* K> sa eotrt liti B & M) k,  m «a ««m a K so k    £a LJubljano » tajanjem ca iob m rM leta |i K, ia p*! lata 18 K, sa Setrt leta 6 S, u ea ssesee S K.   Koor hodi toni ponj, plača m «ii Uti 2J K, u ^1 leta 11 K, aa Satrt lota 6 K 60 k, m ob meaoo 1 K tO k - Za tujo deželo teJike        kolikor aaaaa poštnina. — Na aar«Sbe iatedcb&e voešiljatve naročata« so a* osira. — Za oananlta aa plača}« o* peterestepoo eottt-vrata »o 12 k, Se le esaaaile tiaka enkrat, po 10 a, eo ia dvakrat ta po 8 h, *e m tiaka trikrat al J večkrat - Dopiai oaj se isvole frankovatL -g^sojef so ao racajo.      Uredništvo hi uprovnlitvo S« v Kaaflevik alieah It. 6, ta lieer aredniitve v L nadatr., apravništvo aa v pritUeK -   Upravništvn oaj ■« blagovolila  pošiljati »are&itee.   %*J«iaaeIJe, •zcanila, L j. administrativne stvar
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik",
grotniitTft telefon *L M
eui storilke po 10 k.
Oprarnl&tvft telefon It S9.
Mlatločehl in Jiouenci.
Sedanji načelnik mladočeškega kluba v parlamentu dr. Kramar, je bil tisti, ki je poleg drja. Susteršiča kumoval vladni predlogi o volilni reformi. Ta „par nobile fratrom" je bil krstni boter vladni volilni reformi in pod patronanco in z dejanskim sodelovanjem teh dveh mož se je vladna predloga prikrojila tako, da so se sicer varovale tudi v novem volilnem načrtu stare predpravice nemškega naroda, a se je obenem zagotovilo, oziroma znatno povečalo posestno stanje onih strank, ki so bile toli „srečne", da so štele za svoje voditelje takšne kapacitete, kakor sta dr. Kramar in dr. Susteršič.
Duumvirat dr. Kramar in dr. bnsteršič bi najbrže bil najstrupe-nejši in \ najbesnejŠi nasprotnik volilne reforme, ako bi se ne bil pri-godil slučaj, da se je vlada, 'ko je bila še v blagoslovljenem stanju z volilno reformo, milostno ozrla na ta dva junaka, poznavajoč njiju srce in obisti, ter jima ponudila roko za skupno delo, da se izvrši reformno delo tako, kakor je to želela vlada sama.
In etablirala se je trgovska tvrdka
— Vlada in drugovi.
Razume se, da so dobili kompanijom", ki so vstopili v tvrdko kot tihi družabniki primerne bonifikacije. Strankarske in druge dragocene koncesije so tu igrale največjo vlogo. Tvrdka Vlada & comp. je otvorila svojo trgovino, zunaj pred njo pa sta hvalila tvrdkino blago kakor kričava   poljska   žida  tiha družabnika
— dr. Kramar in dr. Susteršič. In upravljala sta svoj posel tako spretno in izborno in z navdušenjem, ki bi bilo vredno naplemenitejše stvari, da se je javnost čudom čudila in presenečeno spraševala, da rabimo krilate besede drja. Ise Kršnjavega: nWie viel hat er denn dafur bekommen?"
Tvrdki ^VTada <fc comp. je pa šla
v klasje pšenica, je cvetela in zorela! — In takrat so vstali zeleni zavist-niki in jeli metati blato v tiha družabnika — Kassija in Bruta — in jima očitati, da sta izdala, prodala domovino. Pred odrom izdane domovine je pa stal vladni Antonij, branil pred očitanji tiha družabnika in s ciniškim usmevom ponavljal refren: „Doch Kramar, pardon Brutns, ist ein — ehremverter Mann!"
Javnosti so se polagoma odprle oči in jela je kazati s prsti na vladne mameluke.
Tako se je zgodilo, da je svet spoznal delovanje tihih družabnikov Kramara in Susteršiča.
Susteršiču se je zgodaj strgala krinka s hinavskega obraza, da ga je slovenska javnost zrla v vsi odurni njegovi nagoti. Ne tako Kramaru!
Temu se je posrečilo, skoro do konca ostati lepo v zatišju in vsaj deloma prikriti svoj „tehtel-mehtel" z vlado.
No, ob koncu koncev se je razkrinkalo tudi njega.
Famozni Češko-italijanski kompromis in postopanje čeških poslancev v vprašanju dvotretjinske večine je moralo tudi slepcem odpreti oči, da so sprevideli, v kakšnem razmerju so dr. Kramar in pod njegovim vodstvom stoječi češki poslanci z vlado.
Češka javnost je jela revoltirati proti vodstvu mladočeške politike in zahtevati pojasnila v zadevi oči vidne kupčije z vlado.
A na vse te pozive so mlado-češki poslanci na čelu jim dr. Kramar, previdno molčali. Ko je pa prišlo v razpravo vprašanje o dvotretjinski večini, se je za trenotek zdelo, kakor bi se hoteli Čehi ojunačiti in se osvoboditi vladne uzde.
A to so bile le prazne nade. Rjoveči češki lev je kmalu stisnil rep in jel kakor pohleven konjiček zopet zobati z vladnih rok, kakor je rekel dr. Tavčar, rezanico in slamo.
V zadevi dvotretjinske večine se je sklenil   kompromis,   ki je bil de-
jansko slabši, kakor ako bi se ugodilo nemški zahtevi po dvetretjinski veČini.
Sedaj je tudi v češki javnosti nastal vihar ogorčenja in nevolje in končno je bil tudi dr. Kramar prisiljen, spregovoriti jasno in resno besedo in pokazati svojo barvo.
In dr. Karel Kramar je spregovoril preteklo nedeljo v „Narodnih Listih" pod naslovom „K otazce dvou-tretinove vetšinv."
V tem članku je glasno in brez vseh ovinkov povedal, da mlado-Češki poslanci niso hoteli in neČejo preprečiti volilne reforme, ker niso za — katastrofalno politiko!
To je za nas dragocena izpoved, ker se iz nje kaže vsa hinavščina in nedoslednost mladočeške politike.
Mladočehi so načelni nasprotniki katastrofalne politike!
Vprašali bi, kakšna politika je pa bila tista, ki so jo Mladočehi vodili pod Badenijem, pod njegovimi neposrednimi nasledniki in pod Koerberjem ?
Ali to ni bila katastrofalna politika ?
Seveda takrat so Mladočehi le malo trpeli, dočim so skoro vse zle posledice te politike morali na svojih plečih bridko čutiti vsi drugi slovanski narodi, pred vsem mi siromaki SI o venci!
Mladočehi so vse tako spretno uravnali, da jim „katastrofalna politika" ni mogla dosti škodovati, od nas Slovencev so pa vselej pod krinko slovanske vzajemnosti in sklic eva je se na tradicionalno češko-slo-vensko bratstvo zahtevali, da jim slepo sledimo skozi drn in strn, ne glede na to, ali smo bili na tako politiko pripravljeni, in brez ozira na vse morebitne posledice, ki bi lahko bile za našmali naro-dič zares naravnost katastrofalnega pomena.
Vojskovali smo se z Mladočehi ramo ob rami, ker smo smatrali to za svojo bratsko dolžnost in ker smo se trdno nadejali, da najdemo v času, ko bi prikipela naša nesreča do vrhunca,v mlado-čeških poslancih svoje naj-požrtvovalnejše zaščitnike in svoje na j zveste j še sobojevnike, ki bodo vztrajali ob naši strani, ako treba, tudi do zadnjega diha!
Naš narod je v tem boju krvavel iz sto ran, a ni se nam zdelo škoda dragocene narodne krvi, saj je tekla za brata, za njegovo pravično stvar !
Prvo plačilo za to požrtvovalno bratsko pomoč smoprejeliza Thun-Kaizlove vlade.
Slovenci nismo bili še nikdar tako zatirani, kakor v Času, ko je sedel v ministrstvu eden izmed voditeljev mladočeške stranke dr. Kaizl.
In v svoji naivnosti in neskončni dobrosrčnosti smo požrli tudi to grenko pilulo sicer s solznimi očmi, a vendar v trdni nadi v boljšo, srečnejšo bodočnost.
Prišlo je na površje vprašanje o volilni reformi, napočil je čas naj-bridkejših izkušenj za narod slovenski.
Tu smo pričakovali z najtrdnejšo vero, da nam ostanejo zvesti naši stari sobojevniki, in vpirali smo v nje oei, kakor zre potapljajoči se nesrečnik v rešilni čolnicek. V naši nesreči naj se bi pokazalo naše prijateljstvo, naše bratstvo v najčistejši luči, kakor se preizkuša diamant v gorečem plamenu!
A doživeli smo bridko razočaranje !
Bratje, na katere smo računali bolj nego na same sebe, so nas sramotno, izdajalsko zapustili baš v trenotku, ko smo najbolj potrebovali njihove pomoči!
Pokazali so na svojo srajco, Češ taje nam  bližje  nego vaša
in hladnokrvno skromiz-gnili z ramami, ko smo jim očitali, da smo svoje dni trgali kose svoje srajce, da smo pomagali pokriti nagoto na njihovem telesu. In končno so se obrnili od nas s ciničnim nasmehom, češ, kdo je vas silil, da ste se žrtvovali za nas!
Sedaj smo uvideli, daje tudi med bratinehvaležnos t plačilo vsega sveta!
Mladočehi so pravočasno zase vse preskrbeli, zavarovali so si svoje posestno stanje in dosegli zase vse, kar je bilo sploh mogoče doseči.
Dr. Kramar je bil tisti, ki je zahteval, da se mora pri razdelitvi mandatov vpoštevati gospodarska in davčna sila. In dosegel je, da se je to uvaževalo na Češkem in Moravskom, povsodi tam, kjer so prišli v poštev interesi njegove stranke. Čim je pa to dosegel, mu je vse drugo postalo hekuba, — tako splošno slovanski interesi, kakor zlasti Češko-slovensko bratstvo, na kar so se on in njegovi tovariši sicer kaj radi sklicevali.
Tako se je zgodilo, da so Mladočehi z najmirnejšo vestjo na svetu žrtvovali koroške, štajerske in primorske Slovence narodnemu so vragu samo radi tega, ker so si s tem obetali za-se večjih koristi.
Mladočehi so b a j e svobodomiselna stranka.
Pričakovati bi torej bilo, da s svojo pomočjo podpro vsaj svobodomiselni element na Slovenskem. Toda Mladočehi so bili krvnik prav tako napredne, svobodomiselne misli, kakor obmejnih Slovencev!
Svobodomiselna mladočeška stranka je nastopila proti edini svobodomiselni in res narodni slov. stranki in ji pomagala devati vrv okrog vratu. Zvezali so se pa Mladočehi z našimi klerikalci za to, ker so vedeli, da tudi tem gre samo za njihove strankarske interese  in  da  so  v to pripravljeni
LISTEK.
Prvi 5Bi«.
Hudobni prijatelji so svarili dobrodušnega gospoda Tepko, naj ne čepi po vse ljube božje dni samo v kavarni in gostilni ci, ampak naj poj de rajši z njimi na polje in v gozd na lov. Slikali so mu imenitnosti in izredne užitke lovskega življenja tako mično in tako dolgo, dokler jim ni šel res na limanice in svečano prisegel smrt vsem jerebicam, fazanom, zajcem in drugim okusnim zverinam.
Gospod Tepka je bil v letih najlepše moške dobe. Kar mu je vseh muh polna mati priroda skopo prikratila na dolgosti, to mu je radodarno nadomestila z bujno razvitim trebuhom, ki ga je možakar ponosno imenoval „globus". Njegov okrogli obraz se je odlikoval z zanimivo barvo oprane zrele repe, samo prešerni nos v cviček zaljubljenega do-broživČka je žarel nekako slovesno v spreminjastih rdečih boj ah, skorn tako lepo, kakor gorenjski snežniki ob solnčnem zahodu.
Po enem svojih sorodnikov je bil podedoval lenkestrovko;  kupil si je
i m        I atto
obleko. Dal si je namazati škornje z mastjo in osnažiti puško z mlekom pa petrolejem.
Ko je lepega jesenskega jutra odrinil doprinaŠat slavne čine, je bil pristnemu nedeljskemu lovcu že od-daleč tako podoben, da je bil kar sam sebi všeč. Žena je sicer rekla odhajajočemu, da bo le velik čudež, če ustreli kaj žive divjačine; gospod Tepka pa možakarici ni zameril prav-tako zlobne kakor nepotrebne opazke, ampak se je veselo peljal v nedeljsko jutro in gledal s svojimi očmi tako zadovoljno v svet, kakor pujsek po kosilu.
Niti zli prijatelji na shajališču mu niso mogli kaliti zidane volje. Zabavljali so mu, da njegova lenkestrovka ni vredna starega vraga ne in ga zbadali, da zajci in druga zverjad ne nosi tarč na trebuhu. Opravljali so celo njegovega psa, češ, da ni lovski pes ampak čisto obskurno ščene brez vsakega talenta ; očitali so živali, da bo, napol slepa in napol gluha, zbujala neprisiljeno veselje vsakega pametnega zajca.
Toda potrpežljivega gospoda Tepke niso nikakor nič žalile te in take zbadljive besede. Branil je svojo in pasjo Čast, rekoč,  da je  on, Tepka,
\aaa  ty\ 1 a /1 i Vi  1 cx\    TiornKft   nndnhftn na-
stirČku Davidu, mnogo in uspešno s fračo streljal na vrabce, ki tudi ne nosijo nobenih tarč s sabo; kužka pa je pohvalil in trdil, da je dika vseh lovskih psov daleč naokoli. Prijazno jim je ponujal svoj brinovec, preden so odšli na lovišče.
Gospod Močerad, dolgokrak človek z glavo v tri nadstropja, ga je postavil za smreko ob križpotu.
„Le pazi", mu je dejal. „Pa nikar ne meri predolgo! Tvoj pes je spodaj pri gonjačih. Kadar ti zažvižgam, pojdi z mano! Stal bom tamkajle malo više, ondi vrh klanca".
Gospod Tepka je čakal dolgo čisto nepremično za smreko. Nič se ni genilo v gozdu. Pač! Zašumelo je v grmičju. Gospod Tepka je napel oba petelina in privzdignil puško. Priletela je pa le drobna sinica.
„Dobro slišim!" se je pohvalil gospod Tepka. „Dober lovec bom, primaruha!"
Iz njegove polne lovske torbe je prihajal zapeljivi duh pečenega kopuna in krače. Gospodu Tepki so se cedile sline, vendar se je premagoval junaško. Vsak čas je mogel pridirjati zajec! Gonjači zdolaj so kričali in razsajali, kar so le mogli.
„Žejen sem in pa mraz je!" si ie mislil x?osDod Tenka.  .Ali ne bi
bilo lepše doma ležati v gorki postelji ali pa tudi sedeti v topli kavarni, kakor pa tu zastonj tlako delati v hladnem gozdu? Par požirkov brinovca bomo, da se malo pogreje globus, pa bomo kar takoj dobri!"
Ko je ustregel svojemu globusu, mu je pa vedno huje silil v nos prijetni vonj nedolžno umorjenega kopuna. Zdelo se mu je, da ni jedel že tri dni ničesar in da bi mahoma lahko pogotnil pet vatlov klobas.
Zdajci pa je zaslišal za sabo močan šum. Priletel je lep gozdni jereb. Gospod Tepka je v božjem imenu sprožil prvega petelina — cek! — in še drugega — cek!
„Da bi te hudir!" se je jezil. „Pozabil sem puško nabiti! Le še enkrat mi pridi takole lepo blizu mimo! če bi bil imel nabito, bi ti bil že pokazal, kdo da sem, in te poturčal. Letal pa ne bom za tabo in ne bom, ampak takoj nabijem puško! Le pojdi, saj povedati ti nimam tako nič več. če je tebi tako všeč, bodi pa še meni! Jo skupiš pa pri drugih lovcih, če ne prej, pa poslej, pri moji zeleni!"
Nabil je puško, zavaroval petelina in vzel iz torbe kopuna, kračo in kruha, položil božje dar i na papir vrh štora in jel rezati velike kose.
Pravzdaj pa je švignilo kar dvoje zajcev mimo njega.
„Ti hudič ti, kako to bežita Kakor bi se jima mudilo v Ameriko! Kako sta to tiho prišla, tihotapca grda! Plašni so pa res ti zajci, presneto plašni! Nobene prave korajže nima ta žival in nobenega pravega zaupanja do lovca. Vzemi ju vrag! Komaj bi bilo, da bi nosil zelje za njima! Pa me v uho pišita, če me hočeta, Če pa ne, no, pa ne!"
Zopet se je hotel obrniti h kopunu, kar je zagledal nekaj rdeČerjav-kastega spodaj med grmovjem..
„Oho — lisica!" se je razveselil. „Lisica je vredna pet zajcev! Nabito imam, petelina sta napeta, vse je v redu: Bog in sveti križ božji, zdaj pa lahko streljam!"
Pogledal je  na  smrt obsojeno, žival s pogledom, ki ni obetal nič dobrega. Previdno je pomolil puško in sprožil.
V grmovju se je jelo nekaj me-teljati in cviliti.
„Jo že imam! Juhuhu!" je vzkliknil vesel in hitel v grmičje. Ko je prisopihal in prismrčkal doli, je videl rjavkastega — psa, ki je bil lahko ranjen na nogi in jo. je tudi preoej odkuril no zdravih treh.
žrtvovati vse, tudi Čast in poštenje, prav tako kakor oni sami.
Ako bi Čehi hoteli, bi prav lahko dosegli, da bi na Slovenskem prišla do veljave napredna stranka. Poljaki so bili po izjavi viteza Abracha-mowicza napram dr ju. Fer-jančiču pripravljeni, glasovati za 3 mestue mandate na Kranjskem.
A Mladočehi so bili temu nasprotni in so to preprečili. Kar jim je bilo prav na Češkem, to jim ni bilo prav na Kranjskem!
Seveda tam se je Šlo za njihove strankarske interese!
In ko je dr. Tavčar vprašal Kramara, zakaj so to storili, mu je odgovoril, da so to storili „a u s Dankbarkeit"!
Mladočehi so bili klerikalcem hvaležni, ker so se jim pomagali vojskovati proti Koerberju. če pa mislijo, da so se klerikalci borili ž njimi iz slovanske solidarnosti, so pravi politični kalini. Klerikalcem se ni šlo toliko, da vržejo Koerberja, kakor za to, da strmoglavijo Heina, ki jim je bil edina zavora na potu, da zadavijo napredne slovenske elemente.
Dasi bi Mladočehi morali iz svoje izkušnje vedeti, da so bili slovenski klerikalci vedno njihovi odločni nasprotniki, era Taatte-Hohemvart je v tem oziru zlasti poučljiva, vendar so sklenili politično alianco s Susterši-čem in njegovimi drugovi.
Sramotno pa so zapustili tiste slovenske poslance, ki so z vsem svojim delovanjem pokazali, dajimje narodna stvar nad vse!
Najboljši in najsijajnejši dokaz tega je postopanje slovenskih naprednih poslancev v odseku za volilno reformo.
Poslanec Plantan je sicer poskušal doseči, da se popravijo krivice, ki se hočejo zadati z volilno reformo napredni stranki, ko se je pa stvar ponesrečila, smo žrtvovali svoje koristi narodnim interesom in zastavili vse svoje moči zgolj v to, da pomoremo največjim revežem med Slovenci — Korošcem, Štajercem in Primorcem.
Dr. T a v č a r je to najsijajnejše dokazal s svojim delom v odseku.
A tudi to nesebično in požrtvovalno delo ni našlo milosti v očeh mladočeških politikov.
To je dober nauk za slovenske   napredne elemente.
Saj pride Čas, ko vstane napredna misel k novemu krepkemu življenj u.
Takrat bodo morda tudi Mladočehi potrebovali pomoči naših naprednih poslancev, takrat se pa lahko zgodi, da bodemo tudi mi rekli, daje namlastna srajca bližja, nego — češka!
Državni zbor
Dunaj, 30. oktobra. Poslanec S e i t z je interpeliral zaradi naredbe dunajskega okrajnega šolskega sveta, ki je odvzel staršem pravico odločevati, ali se naj njihovi otroci udeležujejo verskih vaj ali ne. Inter-pelant je zahteval, naj naučni minister to samovoljno naredbo takoj razveljavi, nastopi proti funkcijonarju v dunajskem okrajnem šolskem svetu, ki je izdal to samovoljno naredbo ter nhj obenem izda pouk vsem podrejenim šolskim oblastim, da imajo starši popolno pravico, odločevati, ali se njihovi otroci naj udeležujejo verskih vaj ali ne.
Pravosodni minister je odgovoril na interpelacijo posl. dr. E 11 e n-b o g n a zaradi kuratele nad gleda-liščno igralko O d i 1 o n in zaradi reforme noriščnic. Minister je izjavil, da je vlada že opetovano priznavala potrebo, da se blaznice reformirajo ter je že tudi deloma izdelala priprave za tako reformo.
Potem se je začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. Abraha-mowicza zaradi ureditve zem-ljiŠčnih knjig v Galiciji in Bukovini. Zakon je bil po kratki debati sprejet v drugem in tretjem branju.
Sledil je nujni predlog o zakonu glede nafte. Tudi ta zakon je bil sprejet v obliki poročila gospodarskega odseka.
Preden je prišel na vrsto famozni predlog poslanca G e s s m a n na, naj se o volilni reformi razpravlja nujnim potom, so češki radikalci vložili mnogo nujnih predlogov v obstrukcijske namene. V enem teh nujnih predlogov je posl. Klo-fač pozival vlado, naj pazi. da se tudi v Avstriji ne pripeti tak slučaj, kakor je bil kopniškega stotnika na Nemškem. Ker nujni predlogi niso imeli dovolj podpisov, jih je bilo treba podpreti. Vsenemci so se odstranili iz dvorane, nakar so dobili predlogi le po 18 glasov ter vsled tega niso prišli v razpravo. Razen čeških radikalcev so glasovali za njihove nujne predloge poslanci dr. Tavčar, Plantan, grof Stem-berg in Holanskv. Poslanec grof Sternberg je zahteval, naj se češkim plemičem, ki so bili leta 1G21. v Pragi obglavljeni, postavi na Hrad-šinu spomenik; nadalje j t zahteval, naj se vsi sodniki, ki so dosegli 70. leto, pošljejo v pokoj. — Poslanec Choc je zahteval enoletno službo v armadi, posl. P 1 ač e k takojšnjo ustanovitev češkega vseučilišča na Mo-ravskem, posl. So bo tka protokoli-ranje nenemških govorov v parlamentu itd. — Posl. dr. Pomrn^r je urgiral regulacijo plač pisarniškemu pomožnemu uradništvu. — Poslanec S tein je opozarjal, naj se vsako cesarjevo odlikovanje razglasi v uradnem listu. Ministra notranjih zadev grofa Bvlandt-Reidta je cesar odlikoval  s  tem,   da   ne dobiva
„Da bi te strahomel!" je godrnjal gospod Tepka. „Mislil sem, da je lisica ali pa lisjak — pa je bil pes. Rjavkastih psov ni treba na lov. Veseli me pa le! Zadel sem ga. če bi bil ta pes lisica, bi bil ranil divjo zverino in si pridobil nevenljivo lovsko slavo na prvem lovu! In ali ni poglavitno, da zadeneš ? Moja bi bila lisica na vsak način, šepala ne bi daleč in z drugim strelom bi ji upi-hnil luč življenja. Smola, sama črna smola !"
Gospod Tepka bi bil modroval še dalje, ako ne bi bil počil nad njim strel. Hitel je k svoji smreki in je prišel ravno prav, da je videl kako odnašata dva psa kračo in kopuna, čisto osupel je odprl usta tako široko, kakor bi hotel zapeti na ves glas.
Odzgoraj je slišal žvižg. Ves zbegan in potrt je krenil gospod Tepka za Močeradom.
„Ljubi moj Tepkau, mu je dejal prijatelj, „nikar se ne ustraši preveč! Nekaj ti moram povedati!"
„Ka—aj?u je vprašal gospod Tepka klavrno. Držal se je tako žalostno in skesano, kakor bi bil deležen vseh smrtnih grehov. Mislil je na ranjenega psa . . .
„Zajca si ustrelil, bratec, zajca !"
„Jaz? Ali sem ga res jaz, Močerad ?"
„1 kdo pa drugi?"
rSaj je bilo dvoje strelov!"
„Tepka, ne bodi siten. Ti si dobro zadel, jaz pa ne! Čestitam ti".
„Hm, pa —"
„Tepka, ne bodi tepec! V razburjenosti menda nisi slišal dobro. Na, cu ga imaš!"
In Močerad jo vrgel krvavega zajca pred presenečenega prijatelja. Polagoma je novi nedeljski lovec vendarle verjel, da je ustrelil on sam zajca, Močerad pa da je ranil psa, kajpada.
Po lovu so mu jih dali po lepem lovskem običaju tri po hlačah, pa še prav gorke in ga vsega gin j enega slovesno imenovali za lovca. Za to čast je moral plačati deset Štefanov vina.
Zgodil se je torej čudež. Gospod Tepka je ustrelil prvega zajca, dasi ni bil nikdar sprožil nanj. Pravijo, da je več takih vzornih lovcev.
Domov pa gospod Tepka ni pri-tresel samo zajca, temveč tudi velikansko opico in je užival drugi dan. prelestnega mačka. Tako je mogel s svojim prvim lovom biti popolnoma zadovoljen.    HftdO Morilik.
zakonite ministrske penzije 20.000, temuč 40.000 K. In to odlikovanje, kakor druga v gotovem denarju na račun davkoplačevalcev se nikjer ne obelodanijo. — Poslanec Hannich je protestiral proti temu, da je cesar poklical k sebi parlamentarne ministre ter pritiskal na nje v prilog volilne reforme. Proti takemu vmešavanju krone v delokrog državnega sveta je treba odločno ugovarjati.
Posl. So bo tka je končno pojasnil, zakaj so Češki radikalci vložili nujne predloge. Zato, ker temelji volilna reforma na principu nepravičnosti, neenakosti in starega a v s tr i j sk e e g a slepar-stva, starega avstrijskega sovraštva proti Slovanom, posebno proti Čehom. Zato bo njegova stranka storila vse, da to krivico prepreči. Nato seje seja zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Iz proračunskega odseka.
Dunaj, 30. oktobra. Vladna predloga o pogodbi zLlovdom se je izročila posebnemu pododseku, v katerega je bil kot deveti član izvoljen še baron Schwegel. — Na vprašanje posl. B a e r n r e i th er j a , kako je z dalmatinsko parobrodno družbo, je odgovoril sekcijski načelnik dr. S ti bral, da bo vlada kmalu izročila poslanski zbornici svojo predlogo o novem prometnem redu dalmatinske parobrodne družbe. — Posl. dr. Hofmann- Wellenhof je prosil načelnika, naj skliče prihodnji teden odsek, da bo dognal konkretne načrte za zboljšanje plač poštnim uradnikom in slugam. — Posl. d:Elvert je prosil vlado, naj predloži odseku izkaz, koliko bi znašalo, ako bi se dovolile draginjske doklade državnim uradnikom štirih najnižjih činovnih redov. — Posl. Pitacco je zahteval izkaz stroškov, ako bi se dovolila državnim uradnikom v Trstu pristaniška doklada. — Odsek je vse te predloge sprejel.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 30. oktobra. Na predlog načelnika železniške komisije dr. pl. Plene rja se je vzelo v razpravo podržavljenje Severne železnice, dasi ni bilo dnevnem redu. Na predlog kneza Auersperga se je priklopil dnevnemu redu tudi zakonski načrt o penzijskem zavarovanju privatnih uradnikov. Potem se je sprejel brez debate v drugem in tretjem branju zakon, s katerim se odklanjajo določbe disciplinarnega statuta za odvetnike in odvetniške kandidate. Istotako sta brez debate sprejeta v drugem in tretjem branju zakona o podržavljenju Severne železnice in o pokojninskem zavarovanju privatnih uradnikov. — Pri dopolnilni vo-litvi v delegacije so bili izvoljeni knez Auersperg, grof Hardegg, princ Liechtenstein in knez Schwarzenberg.
Strahovi.
Spisal Jakob L. (Konec.) III.
Marjetica je spala na izbi in sanjala prijetne sanje. SnoČi je šla ob osmih v posteljo, in potem je bila vso noč pri svojem fantu. Šla sta čez polje, ravno so poželi. V rokah je nesla svetel srp in Mirtov Tine jo je objemal okrog pasu ter pel na njeno uho:
„Ćez leto pa moja boš,
jaz pa tvoj fleten mož,
očka pa hišo dajo . . ." Njej se je srce smejalo, in same zadovoljnosti se je prav tesno oklenila svojega fanta.
Tine je nehal peti in je spregovoril :
„Marjetka, ali me imaš res rada?"
„Ii.es te nimam, zakaj naj bi te rada imela! Kdo mi pa hodi vedno nagajat pod okno? Kdo me pa hodi klicat, da ne morem mirno spati!"
„Pa nisi huda zato?"
„Sem huda, sem! Pridi še enkrat, pa jih dobiš, vidiš s tole roko!"
Tine je molčal, in potem je objel ljubico okrog vratu in njene prsi stisnil z vso močjo nase.
Baron Aehrenthal v Budapešti.
Budapešti,30.oktobra. Splošno začudenje je zbudilo v političnih krogih dejstvo, da je novi minister baron Aehrenthal ob priliki prvega obiska v Budapešti ostal skoraj tri ure pri ministrskem predsedniku dr. We-kerlu. To ni bil le ceremonijalni obisk, temuč prava konferenca ter sta se ministra dogovorila o vseh perečih političnih vprašanjih. Po konferenci je priredil dr. AVekerle baronu Achrentha'u na čast sijajen banket. Baron Aehrenthal je baje zagotovil dr. Wekerlu, da bo obdržal dosedanji tok v zunanji politiki. Vsled tega bo zasedanje delegacij mirno poteklo. Dr. Wekerle potuje kmalu na Dunaj, da uredita z ministrom zunanjih del prestolni govor za otvoritev delegacij in ekspoze tega ministra. Po odhodu barona Aehrenthala je izjavil dr. We-kerle, da se je med njim in novim ministrom doseglo popolno sporazum-ljenje glede vseh perečih vprašanj. Rekel je, da je to itak umevno, ker sicer bi baron Aehrenthal ne bil na svojem mestu, pa tudi on, dr. We-kerle bi ne ostal na svojem mestu.
Avstrija in Rusija.
D u n a j, 30. oktobra. Ministrski predsednik Stolvpin je brzojavno čestital baronu Aehrenthalu k imenovanju za ministra zunanjih del. Baron Aehrenthal je odgovoril, da si bo prizadeval, ohraniti v bodoče odkritosrčno in lojalno prijateljstvo, ki vlada že sedaj med Avstro-Ogrsko in Rusijo
Dogodki na Ruskem
Petrograd, 30. oktobra. Izšel je carski ukaz, s katerim se dovoljuje starovercem in drugim sektam pravoslavne vere, dokler njihovi nauki niso proti kazenskemu zakonu, da si ustanavljajo cerkvene občine, zidajo cerkve ter volijo duhovnike.
Varšava, 30. oktobra. Nad mestom Kazan in okolico je proglašeno malo obsedno stanje. — Blizu Kazana so roparji napadli poštni voz ter odnesli 23.000 rubljev in mnogo vrednotnic.
Novo francosko ministrstvo.
Pariz, 30. oktobra. Novi minister za javna dela je rekel v svojem nastopnem govoru: Pred seboj imate s o c ij ali s ti Čn e g<* ministra. Ne zahtevam, da se kot nasprotniki pridružite moji politiki. Tu ni politike, temuč le delo. Želim, da postane to ministrstvo hiša delavca. Želim, da se pri vseh odno-šajih razvijejo presrčne simpatije napram delavstvu.
Novi šolski zakon na Angleškem.
London, 30. oktobra. K novemu šolskemu zakonu se je sprejela določba, da se mora v ljudskih šolah vsak  dan  poučevati verouk.
„Čakaj, drevi pridem k tebi v posteljo, saj je za dva."
„Ni, ni, le glej se! Če boš tak, ne bom nikdar tvoja!"
„0, vse zastonj!" Nagnil se je bliže k njenemu ušesu in nekaj za-šepetal.
„Le pridi!" mu je preteče odvrnila in ga udarila po licu.
Takrat se je obrnila, in v sanjah se je spomnila, da je njen Tine šel v Ameriko.
„Ti, kaj pa hodiš tukaj ? Ali nisi v Ameriki?" Pa njenega fanta ni bilo več pri njej, pač pa je Marjetica zaslišala, kako nekdo tolče po oknu. „Aha," si je mislila, „že zopet Tine. Nocoj se mu pa ne oglasim."
Naglo ji je šinila v glavo misel, da njen fant ni v Ameriki.
„Marjetka, Marjetka!"
„Le kliči, saj boš zastonj," si je
mislila. „Mi boš vedel nagajati!"
„Ce gre fant in vriska po vasi, se mu naj dekle kar oglasi; če se ne oglasiš, se nikoli ne omožiš !a
„Eh, s takimi burkljami!" Marjetica se je zasmejala in skrila glavo pol odejo.
Takrat pa se je Kodranova Marjetica zbudila iz sanj. Zakaj na okno
Vlada se je izrekla odločno proti tej določbi, a pri glasovanju je propadla z 200 glasovi.
Dopisi.
Iz Črnomlja.   Naj moj dopis v „Slov. Narodu" Št. 218 mi odgovarjajo v „Slovencu"   št 230. — črnomaljski meščani. V čast črnomaljskim meščanom   bodi   povedano   na vsa usta, da te stilistične vaje za 3. razred ljudske šole gotovo ni zagrešil noben   črnomaljski  meščan,  ker tolike neumnosti, kakršna je nakopičena v tem   budalastem  Članku, nobeden pristen črnomaljski  meščan ni zmožen. Dopisnik pravi, da sem „ kvasil-* in vendar spozna  iz  tega kvašenja „do skrajnosti  akademično izobraženega Človeka". Prav pa ima dopisnik, da škof ni prišel  v Črnomelj veselit se sprejemov, poslušat pozdravov in gledat slavolokov in napisov, in zato ima vsaka občina prav, da mu nikdar ne prireja tega, česar ni  prišel gledat. Pravite, da so na Belokranjskem le Še cigani v Kanižarici škofa enako sprejeli, samo malo bolj dostojno. Iz tega pa izhaja, da ga le še tako neumni in zabiti  ter  zasužnjeni ljudje sprejemajo, kakor so cigani, kojim v čast pa bodi povedano, da vsi skupaj leta in leta toliko ne   „fehtajo in ci-ganijo", kakor naš   Škof   dober birmanski dan.    Cigani so imeli reŠpekt pred  človekom,   ki jih prekaša v — fehtariji. — Dopisnik, pravite, da ste — „potlačeni" gledali na predmestje (!) Loko, ki je v dežju čakalo prihoda škofovega.  Bog vam grehe odpusti,  budalo !   Kaj pa ste gledali v dežju tako „potlačeni" v Loko? Pa bi bili še vi šli zmočit izsušene možgane, kdo vam je pa branil? Postaviti ali pripraviti si lahko daste katerikoli prostor v Črnomlju, da boste hodili ob slabem mremenu na dež, Če imate od tega tak užitek. No, pa tega menda ne boste storili, saj niste pili lurške vode. Od mestnega zastopa zahtevate,   da ukrene,   kako  bi se do dostojnosti   mesta   povzdignil revni Črnomelj, v isti sapi pa pravite, da ste neznosnega pritiska tujcev siti in da jih hočete bacniti ven.   Vidite, če bi bili meščani res tako neumni, da bi poslušali vaš svet; potem se Črnomelj nikdar ne dvigne do dostojnosti mesta, ker bi ven  bacnili  tujce, ki mestu puščajo denar in mu sploh dajejo   lice  mesta,  tujce-škofe pa, ki pridejo polnit bisago, bi pa s stroški sprejemali, makar lije dež. Ej, potem bi bilo vse mesto z vami vred kmalu „potlačeno" do dostojnosti — zadnje vasi. Končno pa še nekaj.   Roko na srce, pa  povejte,  ali  niste  tudi vi, dopisnik, tujec?  Ali ne kaže vaš Stil polno germanizmov?  Ali niste hoteli reči, da ste   „niedergedriickt" (potlačeni) gledali v Loko ? Ali pa mogoče KoČevarjev   ne   smatrate   za tujce? Ubogajte   me;   kadar  bo deževalo, pojte se učit logično misliti in pravilno   pisati,   kadar   bo   pa solnčno vreme,  pa   pojte   proti nemškemu Maverlu, kjer se boste čutili bolj domačina.   Ce bi se bili preje pri meni oglasili, bi Vam bil  svetoval,  da bi se bili ponudili škofu, da ga na Pre-loki popeljete namesto tam zbolelega mu konja   Če bi bil drugi konj protestiral, da bo on sam vozil škofa, pa bi ga  bili lahko   zavrnili   makari v kočevščini   „1 a".   Iz tega bi gotovo nihče  ne  sklepal  na  kake živinska glasove, marveč bi vsak razumel, da hočete reči „ich auch". — Kadar se poboljšate, pa se oglasite zopet, vam bom na razpolago. Kvas.
je v resnici nekdo trkal tako močiiv da je žvenketalo,  in   bilo je slišati, kot bi kdo trkal z golo kostjo. „Kdo je?"
„Ali me ne poznaš več? Jaz sem. Mirtov Tine,  ki sem šel  na morje Po te sem prišel, da greš z menoj.-
„Takšni niso nič prida, ki hodijo nazaj: jaz ne grem s teboj ~
„Tako si me torej rada imela! Se tega mi ne storiš, da bi šla z menoj. Meni se pa tako hudo godi!"
Postalo jo je strah. Vedela je. da je njen Tine mrtev in je prišel ponjo. Zaslišala je govorico pod oknom.
„Kdo pa govori s teboj?"
„Kodranova Oča in Matej, ki sta šla oba z menoj na morje. Vsi smo se vrnili, da greste z nami."
„Ne grem," je dejala Marjetica Pokrižala se je in ni hotela več slišati, kako je zunaj pod oknom prosilo in ječalo vso noč, govorilo in trkalo do jutra, dokler ni zapel petelin. Tedaj je vse utihnilo. Zapel je zvon s cerkve sv. Andreja.
IV.
Sijala je še luna, dol na pustih njivah sta sedeli v rosi Kodranovi, Mana in mati. Čakali sta svojih mož,
Priloga , SlPTPPsfeeron Narodi*" t\ 250 Opp 31
oktobra 1906.
Dnevne vesti«,
V Ljubljani, 31 oktobra
— O razmerah v deželni blaz-nici se je minule mesece v nekaterih listih pisalo mnogo. Pisalo se je ostro in strastno in z neko očividno sovražnostjo. Napadana sta bila vodja deželnih dobrodelnih zavodov dr. Karel vitez Bleiwes-Trsteniški in ordinarij deželne blaznice dr. Divjak, poleg tega pa tudi ves deželni odbor in posamični deželm odborniki. Javna tajnost je, da je za vsemi temi napadi stal ordinarij deželne blaznice dr. Robida in javna tajnost je tudi, da je bil prvi [povod dr. Robidovi Časnikarski vojni to, da je imel njegov kolega dr. Divjak postransko službico v vevški papirnici. Po veljavnih predpisih bi dr. Divjak ne smel izvrševati privatne prakse, a prizanašalo se mu je, ker ima mnogo otrok. Dr. Robida je sicer jako inteligenten človek ali nesrečen značaj, ki ne more z nikomur v miru in v prijaznosti izhajati in tudi nikdar ne bo. Dr. Robida je pravi tip kverulanta in tako seje zapletel v naj ostrejše konflikte z dr. Blei-weisom in z dr. Divjakom in ju po časnikih napadal s skrajno brezobzirnostjo. Naposled je prišlo do disciplinarne preiskave. Pripoveduje se, da je prišlo pri zaslišanju med dr. Divjakom in dr. Robido do nečuveno burnega prizora. Pri tej preiskavi pa seje tudi — kakor se po mestu govori — izkazalo, kako resničen je pregovor, da kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Dra. Robida je bil jako radodaren in skrajno brezobziren z očitanji, preiskava pa je — tako govore zdravniki — dokazala, da j[e dr. Robida sam svojo lastno službo tako opravljal, da nikakor ni bil poklican drugim kaj očitati. Deželni odbor je razsodil, da naj dr. vitez Bleivveis odstopi od nadzorstva blaznice, ker je iz Ljubljane nemogoče natančno nadzorovati blaznico na Studencu; dr. Divjaku je dež. odbor popolnoma prepovedal izvrševanje privatne prakse, vsled katere je zanemarjal svojo službo v blaznici; dr. R o b i d i je deželni odbor odpovedal službo si. novembrom. Menda se bo o stvari še govorilo, vsaj sinoči so se v nekem hotelu zbrali različni pristaši „Slovenca", „Našega Lista" in rRdečega praporja" ter dr. Robida na posvetovanje, kaj storiti. Danes je zopet tak sestanek, na kateri je povabljenih še nekaj somišljenikov. V nedeljo nameravajo prirediti shod.
— Značilna   sodba. Spomini
tretjega nemškega kancelarja kneza Klodvika Hohenlohe vzbujajo po vsem svetu največjo senzacijo. V teh spominih je marsikaj, kar zanima tudi nas Slovence in o čemer bomo o priliki še izpregovorili. Za danes hočemo iz teh spominov zabeležiti nekaj drugega. Hohenlohe je bil brat kardinala svete rimske cerkve kneza Hohenlohea, je bil ministrski predsednik katoliške Bavarske, je bil ce-
sarski namestnik v Alzaciji in naposled kancelar nemškega cesarstva. Ob sebi je umevno, da je v teh lastnostih imel mnogo opraviti s katoliškimi škofi in duhovniki in natančno poznal cerkvene razmere in cerkvene može. In zdaj čujmo, kako sodbo je na pod'agi svojih dolgoletnih bogatih izkušenj zapisal o Škotih knez Klod-vik Hohenlohe. V njegovih spominih čitamo: „Wenn man die sittliche Verkommenheit, den vollstandigen Mangel ehrenhalter Gesi&nung bei den Bischdfen betrachtet, so Schaudert man iiber den Einfluss, den das jesuitische Element in der katholisshen Kirche auf die men-schliche Natur ausiibt" Oj, Klodvik Hohenlohe, koliko zgledov bi lahko navedli za resničnost tvoje trditve!
— Klerikalna „Zadružna zveza1 in dalmatinske zadruge. Kakor je znano, se naši klerikalci že več let trudijo, da bi pritegnili svoji organizaciji dalmatinske zadruge, ker upajo, da bi na ta način najložje rešili svojo gospodarsko organizacijo pretečega bankerota. Nedavno tega so imele dalmatinske zadruge svoj shod v Splitu. Na ta shod je poslala tudi ljubljanska „Zadružna zveza** svojega zastopnika, ki je skušal na vse mogoče načine pregovoriti Dalmatince, da bi se pridružili kranjski klerikalni organizaciji. Napram tem poskusom je zavzelo tudi dalmatinsko časopisje svoje stališče in priobčuje Članke, ki odločno svare dalmatinske zadruge, da bi se dale speljati na led in bi pristopile ljubljanski „Zadružni zvezi". V Dubrovniku izhajajoča „Crvena Hrvatska" piše v tej zadevi med drugim: „Zagovornikom pristopa v ljubljansko „Zvezo" iz slovanske solidarnosti in bratske politike hočemo poklicati v spomin še eno dejstvo. „Zveza" v Ljubljani ni niti prva, niti edina središ-nica slovenskega zadružništva. Dolgo, dolgo pred njo je obstojala in še obstoji „Zadružna zveza" v Celju, okoli katere so zbrane vse starejše, močnejše in naprednejše zadruge, na primer ona v Celju, ki ima rezervni fond 200.000 K in je zgradila ponosni celjski „Narodni dom", one v Mariboru in Trstu, ki ste takisto iz svojih sredstev sezidali veličastna „Narodna doma", katerima se divi vsakdo, in veliko število drugih denarnih zavodov.To ustanovnikov ljubljanske Zveze ni zaviralo, da bi ne osnovali v Ljubljani svoje posebne zveze, niso poživljali, naj se naše zadruge pridružijo celjski „Zvezi", ki je že stara in močna, marveč so stopali po svoji poti brez vsakega ozira. Tako so začeli in se primerno razvili. Mi jim tega ne zamerimo, a stavljamo baš nje — ljubljansko „Zvezo" — za primer našim rojakom. Navaja se tudi naša nezadostna izkušenost. Toda ali so imeli ljudje okoli ljubljanske ,Zveze' zadosti sposobnosti, ko so pričeli z delom? Kdor prelista zadnje letnike „Slovenskoga Naroda", bo našel ne-število peripetij, ki so jih doživele zadruge, zbrane v ljubljanski „Zvezi". Tu se opisujejo bankeroti zadrug, se-
ki sta šla po Mirtovega, da bi se kitro odpravil na pot z Marjetico.
„Dolgo je ni, dolgo. Jaz bi šla majraje nazaj v vas."
„Pa pojdival" je dejala Mana.
Vstali sta in šli po poti. Tedaj sta prihitela moža, in vsak je prijel ženo pod pazduho. Šli so po dolgi meji sredi polja skozi meglo, ki se je gostila in plavala sem od dobrav. Prišli so do reke, do vrbovih grmov, ki so objemali bregove in tekli z Talovi.
„Pojdimo kar naprej!" je dejal Matej svoji ženi.
„Pojdimo kar naprej !" je dejal •ašpar stari Kodranovki.
„Ne hodimo, ne hodimo, meni je Krraz. Prsi so mi ledene, in na Jevi ftrani mi kaplja kri iz rane, kjer me je ugriznilo najino dete. Matej, pusti me domov!"
„Ne boj se, oprirni se moje roke in stopiva nizdol! Podaj roko materi!«
Mana je podala roko materi in stopila sta v reko. Voda ju je zalila do vratu in potem je segla črez glavo. Noge so se jima vdrle v blato.
stali v vodi. Valovi so se zaganjali mimo njiju in tekli naprej. Nad njima so šumele vrbe in bela megla je plavala v zraku in se pletla po dobravah.
V vasi so peli petelini in jutranji zvonovi so zvonili.
V.
Kodranova Marjetica se je zbudila iz sanj, ko je že solnce gledalo skozi okno.
„Kakšne sanje so bile nocoj," je mislila. Spodaj v hiši je našla prazno posteljo; otrok je ležal na tleh in jokal. Za pečjo ni bilo matere.
„Kaj se je zgodilo? Kje sta? Morda se je njima tudi sanjalo tako strašno, da je prišel mrtvi ponj e.14
Bilo ji je grozno in Čakala je ves dan, kdaj se povrneta.
Dobili so ju šele tretji dan. Stali sta v vodi, noge ugreznjene v blatu, nad glavama jima je šumela voda.
Dan je bil vlažen. Iz megel je rosilo in po gori je ječalo kot bi klical kdo pomoči:
„Joj, joj!"
„Joj, joj," je odmevalo od druge strani. Plahe sanje so bežale skozi vas.
stave bilanc na čuden način, sodnij-ske obravnave in druge razne prilike in neprilike. Ljubljansko „Zvezo" so ostro kritikovali opetovano, nato je eden izmed njih ustanoviteljev navadno odgovarjal: „Priznavam , da imamo hipe, zgodi se večkrat kaj tu-intam, ali kaj hočemo, pričeli smo veliko delo, kakor smo najbolje vedeli in znali, z delom si bodemo pridobili potrebno izkušenost, da bodemo lahko odstranili vse pogreške." Naj naši ljudje preudarijo te besede. Kakor smo že pripomnili, se niso vse zadruge v „Zvezi" dobro razvile, bilo jih je tudi mnogo, ki so imele slab uspeh. Ali vedo zagovorniki pridru-ženja k „Zvezi", koliko zadrug je v nji zdravih, koliko pa bolnih? O tem bi se bilo treba dobro poučiti iz nepristranskih virov, zakaj vsaka zadruga, ki pristopi „Zvezi", jamči za vse njene dosedanje obveznosti z zadružnim deležem po 1000 K in s petkrat tako visokim poroštvenim zneskom."
— Ohranimo si ,tkinč nebeski!"
Kakor smo mi poročali že pred tedni, misli sedanji lastnik bleškega gradu in jezera z raznimi vilami, kopališčem in vsemi pripadajočimi zemljišči, Julij Muhr, stanujoč na Dunaju L, Elisa-bethstrasse 15, prodati posestvo za 600.000 gld. Škoda in narodni greh bi bil, ako bi prišel blejski grad in jezero z vsemi zemljišči v obsegu 430 oralov zopet v nemške kremplje ter dal velikanski steber k stavbi vse-nemškega mostu do Adrije. Zato naj bi Slovenci skušali pridobiti ta biser slovenske zemlje v svojo posest. Na Štajerskem vidimo, da dežela ne štedi ne truda ne stroškov, da ima kopališča in zdravilišča v svojih rokah. Zakaj bi dežela kranjska ne posne-mala tega vzgleda. Ce pa že z ozirom na deželne finance ni mogoče, da bi kranjska dežela sedaj kupila blejski grad, naj bi se ustanovil narodni konsorcij, ki bi kupil grad in jezero. Bled ima prihodnjost in kupčija bi se gotovo rentirala.
— Brez klerika, a s polnimi
Žepi CVenka jo jo odkuril iz Šmartna pri Litiji dne 22. oktobra t. 1. dekan Anton o g ar s celim svojim dvorom. Žugal je še pred odhodom s prižnice, da pride Čez to lepo, a „umazano" šmartinsko faro (pa uma-zal jo je sam) in nje nepokorne fa-rane šiba božja. Resnično so pa Šmartinčani te šibe božje z dekanovim odhodom že rešeni.
— Iz Škocijana in Turjaka se nam piše: Dne 30. septembra je prišel neki graščinski lovec k župniku Hrovatu, da bi mu krstil njegovega novorojenčka. Župnik se je pa nad njim zadri: Zdaj imam »hod na Rašici, kjer me čakata dva slavna moža (Lampe in Jaklič — o ironija!), zvečer pridem pa domov, pa bo krst. Lovec je hotel na to odgovoriti, a župnik je že izginil kakor kafra. Dolgo nismo vedeli, čemu hodi Hrovat vedno v Ljubljano. A vse pride na dan. Neka kmetica in tudi Ljubljančani so ga videli sprehajati se z neko igralko. Kmetica si pa misli, zdaj te pa imamo in kmalu so v Turjaku šepetali o žup-nikovi ljubezni, tembolj, ker ga dekle včasih poseti. Po rendezvousu pa jo mahne Hrovat navadno na dobro ve čerjo, potem pa v najlepšo klerikalno kavarno v Miklošičevih ulicah, kjer igra s podobicami, v katerih sta škis in pagat. — Dne 22. oktobra so bile občinske volitve. V komisiji so bili samo duhovniki, veliko besedo je pa imel zloglasni učitelj Jaklič. K volitvam idoč je napadel župnik Hrovat liberalca Jakoba Možka. Vprašal ga je, če gre volit. Ko reče Možek, da gre volit, začne župnik rohneti nad njim, da naj se domov zgubi, ker drugače ga bo ovadil graščini, da je drva pobiral. Sploh se pa potem liberalci niso udeležili volitev, pač pa vlože priziv. Nas župan se je tudi v pravi luči pokazal. Pooblastila in vabila je klerikalcem sam odposlal, liberalcem je pa kar pred cerkvijo naznanil, da bodo volitve, ker ve, da ni k Hrova-vatovi maši dosti liberalcev in so se zdaj zavezali, da bodo hodili v Velike Lašče ali Škocijan. Tudi naj se pazi Hrovat, ker se mu lahko zgodi kako presenečenje. V graščini njegova blagoslovljena oseba ni nič priljubljena
grofu, da se ne bo vtikal v nobeno politiko, a obljubiti in držati je veliko. Pridigoval 'je tudi to nedeljo, da pridejo o Vseh svetih se duše „matrat" na pokopališče in mi bodemo molili na ta dan za vsakega posestnika en oČenaš, ki pa stane 20 vinarjev. Med drugimi izbruhi, ki jih je naklobasal, je dejal tudi, da naj bodo prokleti tisti, ki bero „Slovenski Narod" in vsak, ki ga kupi, bode stradal na stara leta. Iz tega se vidi, da bi najrajše vse liberalce v žlici vode vtopil. No, zato je pa bilo tudi le deset starih žensk v cerkvi, ker drugi farani so šli v okoliške cerkve. Tudi kuharica je Hrovata zapustila, ker se ji je neumno zdelo, da prihaja njegova ljubezen tolikokrat iz Ljubljane na Turjak.
— Nemška nasilnost. V petek je mariborski magistrat poslal Cirilovi tiskarni v Mariboru naročilo, da mora tekom 24 ur odstraniti slovenski napis na poslopju, sicer ga odstrani magistrat. Ker tiskarna tega ni storila, gaje vzela šiloma policija. Zakaj neki „M a r -burger Z ei tung" ne omeni ničesar o tej nemški nasilnosti, ko se vedno poteguje za Čisti nemški značaj Maribora ?
— Odlikovanje župana Hribarja. -Mali Žurnal" piše: „Kakor smo poizvedeli, se je pogrešek, ki se je storil z odlikovanjem g. Hribarja, župana ljubljanskega, takoj popravil in da je podeljen g. Hribarju red sv. Save II. vrste.**
— Vojaške vesti. Major je postal pri 27. polku stotnik Rihard M iil 1 er. Nadporočnikiso postali pri 17. polku Samo Vošnjak in Albert V ali on, pri 27. polku pa Karel Kohout in Ferdinand Pschorn. Stotniki I. razreda so postali pri 27. brambovskem polku Maks. Rup-recht, Robert Salomon , Peter Franičevič in Fr. Gasser; stotnika II. razreda pa sta postala nad-poročnika Ernest Liende in J. Schreiber. Nadporočnik pri 12. orožniškem poveljstvu v Ljubljani je postal poročnik Oskar Sebesta.
» — Premeščen je sodni pristav dr. Fran Fehleisen iz Slovenske Bistrice v Velikovec.
— Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne : J ..tri, v četrtek na praznik Vseh Svetih zvečer se igra, kakor običajno, žaloigra „M linar in njegova hČi" kot ljudska predstava ob znižanih cenah. Ker se vrši predstava v abon-nementu, naj blagovolijo oni gg. abonentje in ložni posestniki, ki za to predstavo na svoje prostore ne reflektirajo, javiti to blagajničarici v Šešarkovi trafiki, da se jim prostori prodajo. — V soboto se uprizori prvič velika Čarobna opera M. Iv. Glinke „Ruslan in Ljudmila". Tudi za to opero so se nabavile nove dekoracije in za soliste novi kostumi. Naslovni ulogi pojeta g. Ourednik in gospa Skalo va; sodelujejo vsi ostali solisti in zbora.
— Slovensko   gledališče. G.
D'Annunzij eva tragedija „Gio-c o n d a", ki je šla snoči kot prva repriza črez slov. oder, si nikdar ne bo osvojila širšega občinstva. Nedostaje ji namreč vsega, kar zahteva občinstvo, ki hoče mnogo videti, pa le malo misliti, nedostaje ji tistih teatraliških efektov, ki učinkujejo vsled svoje brutalnosti. Zato pa ostane „Gioconda" vzlic svojim dramsko-tehniškim nedostatkom — v mislih imam zadnje dejanje, ki stoji poleg prejšnjih dejanj kakor poleg dobro stilizovanega pisma nestiiizovan post-scriptum — kot iskreč se biser re-servirana za tisto drobno številce gledaliških obiskovalcev, ki prinaša seboj bogato srce in odprto dušo, ki se potaplja v psiho trpečih oseb in ne išče zunanje tragike nasilja, marveč se naslaja in joče ob silnejŠi tragiki, ki razjeda, razdvaja in zastruplja njihova srca. In radosten beležim, da se je snočnje reprize vzlic temu, da se ni delalo velike reklame, udeležilo precejšnje število inteligence in — kar je važnejše — da je ta publika resnično uživala, in ni odšla, ne da bi odnesla seboj zlatega klasja. Pa je tudi morala uživati, kajti predstava je bila vzorna. Le nekaj še, kar pravzaprav ne spada v moj resor in kar se drugod umeje po sebi. Kdaj bo si. občinstvo uvidevalo, daje netaktna brezobzirnost, med predstavo iskati si svoj prostor? Netaktna brezobzirnost napram soposlušalcem in napram odru. Tako je snoči mnogo izgubila na svoji markantnosti ekspozicija v prvih scenah prvega dejanja.   Oe ne
Krt  vAmAi^nrA    n ai   DA nA
A* A
n   rim _
gih gledišč takoj ko se dvigne zastor, dohodi zaklenejo in zskasnelo občinstvo naj Čaka zunaj. Prehlajenci naj raje ostanejo doma pri vročem pelinu in naj z neženiranim gromkim kaŠ-Ijanjem ne rušijo iluzije. Preneumno, da moram o teh stvareh sploh pisati! Vrnimo se k „Giocondi". V zadregi sem, komu bi prisodil prvenstvo, ali gospe ali gospodu Taborskemu. Silvija gospe T. je pač nekaj nad vsako kritiko lepega, enotnega, dovršenega, umotvor v vsej svoji naravni priprostosti; gospoda T. za ves drugi svet odmrli edinole za lepoto živeči Lucio nič manj. Naj ne iščem besedi, — govorile bi vendarle premalo. Kar morem pri omejenem mi prostoru, je edinole to, da odkrito poudarjam, da daje g!edi*ka javnost intendanci hvalo, da je pridobila slov. odru dvojico Taborskih in da se zaveda, da ima v njih umetnika prve vrste. Občinstvo goji velike nade, in prepričan sem, da opravičeno. Giocondi — gdč. Noskovi se pač ni bilo treba skromno skrivati, ko jo je po krasni sceni v atelijeju zajedno z gospo T. zval pred rampo bučni ponovni aplavz. Prav vrlo ugajal je snoči tudi g. Nučič s svojo umerjenejšo in zato prisrčnejso igro. Ostali, gospe Barjaktarevićka in Danilova, mala Bertaing. Dragutinović so izpolnili okvir tako povoljno, da sem mogel že zgoraj zapisati, da je bila snočnja repriza vzorna. Da je bila režija dovršena, to se umeje pri g. Taborskem po sebi. In tako smo snoči doživeli intimni, skoz in skoz umetniški literarni večer. Bilo bi nam žal, če bi se „Gi-conda" več ne ponovila. Črez čas. Treba le malo istini povsem pravične reklame in prihitelo jih bo še mnogo, ki jim mora biti žal, da so zamudili čisti užitek visoke, istinite umetnosti.
Fr. K.
— V. odborova seja »Glasbene Matice" dne 27. oktobra 1906. Navzoči: prof. Št rit o f; odborniki gg.: Hubad, Kobler, Ravnihar, Rozman, dr. Rudež, Šebenik, Završan, Zotman, Zebre in dr. Žirovnik, šolski ravnatelj Gerbič, društveni upravitelj Juh. Zapisnikar tajnik Šebenik. I. Naznanila presedstva. Predsednik konstatira, kateri sklepi zadnjih sej so se izvršili, kateri še ne, in naznani važnejše dohodke: Mestni magistrat je nakazal 275 K kot polovico najemnine za dvorano. Pevskemu zboru se je izplačalo 213 H 5 h kot njemu pripadajoča vsota iz doslej došlih prispevkov za pokritje deficita. Davkariji v Kranju se je izplačalo 40 K pristojbine za volilo Janko Majdiča. Plačal se je hišno najemninski in dohodninski davek. Prošnja na vlado za izplačitev redne podpore 1. 1907. se je do določenega roka dne 20. oktobra vložila. Dr. Hribar je poslal 10 kron kazenske poravnave. Kmetska posojilnica je zvišala obrestno merilo  za  Matične   vloge na 472%
— II. Nujnosti. G. župniku Aljažu se poravna star dolg v znesku Ki K.
— III. Poročila in predlogi odsekov in funkcij o n ar j e v. A. Finančni odsek. 1. Po blagajniku sestavljeni kolikor možno natančni novi proračun za 1906/7 se vzame na znanje. Iz njega je posneti, da bo društvo oh največji varčnosti in če dobi vse dosedanje podpore in če bodo nekateri upniki počakali, za silo shajalo. 2. Sklene se določiti, koliko vsoto dolguje drušvo penzijskemu zakladu, da bodo vse penzije stalnih učiteljev osigurane. To vsoto je nato vstaviti med društvena pasiva. 3. Sklene se izplačati nekatere manjše dolgove v znesku 1600 K, tvTdki BlaznikJ pa dati na račun 400 K. Mestni hranilnici ljubljanski se od 11 zapadlih anuitet v znesku 3400 K meseca decembra izplačajo 3 anuitete v znesku 975 K, da se društvo izogne tožbi. Nadaljne anuitete se bodo redno vplačevale, zaostalih 8 pa, kakor hitro bo finančno stanje društva dovolilo. Za odpis zamudnin obresti za 1906. je vložiti prošnjo na ravnateljstvo mestne hra-nice. 4. Sklene se vložiti prošnje na vse slovenske posojilnice in hranilnice za redne ali vsaj izvanredne podpore. 5. Prošnje za zvišanje rednih podpor je vložiti na deželni zbor, kakor hitro bo sklican, na vlado za izredno podporo in zvišanje redne in na Kranjsko hranilnico. 6. Predloži se blagajniški poslovnik, katerega je pomnožiti, da se temeljito prouči do prihodnje seje. 7. Predsednik se zahvaljuje blagajniku g. Rozmanu za vestno sestavo proračuna. — B. Artistični odsek. 1. Koncerti. Predlogi artističnega odseka se sprejmejo. Ponudba Ricordijeva za dvojno uprizoritev Verdijevega nRequiema'* v znesku 300 K, za eventualno tretjo uprizoritev se sprejme. Verdijev wRequiem" ni izvajati kot 1. koncert januarja, ampak kot drugi okrog Velike noči. Kot prvi društveni koncert bodi Bendlov „Čvanda dudak" in Forsterjevi „Turki na Slevioi" kot glavni točki in nekaj novih konkurenčnih zborov. Morebiti naj nastopi
+-n rl -i    Ana   arvliaf iniA tm
cert naj se izvrši, če le možno, že v prvi polovici  decembra. „ŠevČikov kvartet** je naznanil, da bodekoncerto-val najbrž 12. novembra. Pri tem koncertu  bode pevski zbor sodeloval z dvema točkama. V zadevi Kubeliko-vega koncerta še ni nobenega odgovora, pač  pa  so   „Plznski   listiu poročali, da koncertuje  Kubelik  7. novembra v Ljubljani. Zaradi Perosijevega oratorija „ Rojstvo   Kristusovo" se je še pogajati.   V   koncertnih   zadevah je nemudoma pisati vsa zadevna pisma. Zaradi  dvoran se  sklene,  da  se za vse  male koncerte in take,   pri katerih  ni  pričakovati premnogobroj-nega   občinstva  najame   velika dvorana v „Narodnem domu." Za velike koncerte pa, pri katerih se lahko pričakuje  velikega  obiska in kateri so združeni t ogromnimi  troški, kakor tudi za ljudske koncerte ob zelo znižanih cenah se najemi dvorana hotela „Union**.   Znamke za vabila in opomine članom pevskega   zbora je plačati iz glavne blagajne na koncertne troške.   Naročiti je koncertne vstopnice s kuponi. Za prodajo koncertnih vstopnic se izmed dveh ponudnic izvoli  gospa  Šešarkova.   Vsem štirim ljubljanskim v  rZvezi  slov. pevskih društev" stoječim pevskim društvom se odslej dajaj po 5 brezplačnih stojišč. 2) Muzikalije.   Da prehitirno z zaostalim  izdajanjem letnih muzi-kalij,   treba je v letošnjem društvenem letu jih še dvakrat izdati. Prvič naj izidejo meseca   januarija, drugič meseca avgusta. Za izdajo meseca januarija  se  sklene:   a) 1 zvezek narodnih pesmi, obsezajoč kakih 30 po-rabnih iz Bajukove in Dolžanove nove zbirke, b) en zvezek moških in mešanih zborov izmed letošnjih konkurenčnih skladb, pomnoženimi še s kakimi drugimi. 3.) kot poseben snopič Hudovernikovo „V celici" s premij e-vanjem glasovirja. Za izdajo meseca avgusta se določi rokopisna ostalina rajnega Hudo vernika,  ki naj bi se izdala posebej v zvezkih s skladateljevo sliko. C) Šolski odsek. Predsednik poroča, da je revidiral vpisne kontoknjige, stanovske izkaze, odde-litev učencev učiteljem in izkaze za tedenske ure ter konstatia. da je po popravljenih malih nedostatkih sedaj vse v najlepšem redu. Vpisanih učencev je do se daj  283  brez dijaškega zbora in brez onih članic koncertnega zbora, ki so gojenke kakega šolskega zavoda. Konstatira se, da je ukovina do konca oktobra razen v dveh slučajih vplačana. Šolskemu nadzorniku se naroča, da se pri prihodnji konferenci učiteljskega zbora določijo približuj i  termini  šolskih koncertov in sestavi zaznamek muzikalij, ki naj se nabavijo  v šolske  svrhe. Dovolitev predsednikova,   da  poučuj en učitelj eno privatno   učenko  v društvenih prostorih, se vzame na znanje. Glede razdelitve prostorov za poučevanje se ukrene nekaj  izprememb. Pisati je nekaternikom. ki imajo društvene instrumente na posodo, da jih vrnejo. C.) Asanacijski   odsek. Stanje asanacije do 22. oktobra je: Vplačalo se je vsega skupaj 4222 K 92 h. Za oktober so znašali prispevki 367 K. — Ker  računamo primanjklaj z obrestmi vred na 16 000 K, dosegla se bo popolna  asanacija,   ako  vsi sub-skribenti  ostanejo  pri  dani besedi, odslej v 32 mesecih. —IV. Slučajnosti. Glede načina, kako postopati, da se zedini   hrvatsko-slovenska jury v zadevi konkurenčnih skladb, se pooblasti g. koncertni vodja Hubad, da ukrene   pravo.   Ponudba skladatelja Vilharja glede „Balkanske Vile" (120 komadov  za  200 K) se pusti in su-spenso. Na koncu je bilo posvetovanje v neki personalni  zadevi. Nato zaključi  predsednik  sejo, ki je trajala poldrugo uro.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem. Izvanredni občni zbor bo v torek, dne 6. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v mali dvorani hotela j,Union**. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. „0 prosti organizaciji zdravnikov na Kranjskem in v Ljubljani." — Poroča g. primarij dr. P. Defranceschi. 3. Razgovor o stanovskih vprašanjih. 4. Raznoterosti.
— Nagrobno petje. Pevsko društvo „Slavec" zapoje jutri, dne 1. novembra na starem pokopališču ob velikem križu svojim pokojnim članom v spomin tri žalostinke, — ob Vs^- ur*-
— Na grobu pokojnega dvornega svetnika dr. G. Kreka na pokopališču pri Sv. Križu, kamor so bili nedavno tega od Sv. Krištofa preneseni pok. zemeljski ostanki, bo jutri, na Vseh svetih dan popoldne ob polupetih pelo tri žalostinke pevsko društvo „L j ubijana".
— Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" poje v spomin sv »jih umrlih Članov jutri, na Vseh sveih, ob poluštirih popoldne pri Sv. K: ižu te-le žalostinke: „Človek, glej dognanje svoje", „UsliŠi nas, Gosi od" in „Beati mortui".
— Slovensko delavsko pe v ;ko dnifttvo »Slavec" priredi v ned« ljo, dne 4. novembra t. 1. zabavni v^čer v areni „Narodnoga doma" s sodelovanjem „Ljubljanskoga seksteta na lok". Spored: Petje: 1. „V naravi",
šaljiv zbor. 2 „Žan ni bedak", šaljiv zbor. 3. „Zabja kantata", šaljiv zbor s spremljevanjem klavirja. Komični prizori: „Kozel ni, osel ni, kakšna Brna si pa ti!" Komičen solonastop s petjem in klavirjem. Politični pol-birar „Praskač" ali „Žajfnat svet". Komičen solonastop s petjem in klavirjem. Potujoča koncertna kapela „Mišji strah**. HumoristiČen prizor s petjem in spremljevanjem godbe Med posameznimi točkami svira godba. Po končanem sporedu ples. Začetek ob polu 8 uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo Arena bo dobro zakurjena.
— Umrl je včeraj gospod Karel Štrubelj, blagajnik „Kmetske posojilnice", star 24 let.
— Prostovoljno gasilno in rešilno društvo ima jutri mašo za umrle svoje člane.
— Vojaški veteranski kor v Ljubljani ima dne 2. novembra t. L, to je na Vernih duš dan, ob 10. uri dopoldne v šentjakobski cerkvi mašo za umrle Člane. Zbirališče v korni pisarni ob 9. uri.
Na ljubljanskih ljudskih ŠOlah je v soboto, 3. novembra t. 1. tudi pouka prost dan.
— Pri upravnem sodišču na Dunaju je bila 27. t. m. obravnava v zadevi g. naduČitelja Gasperina, pri kateri se mu je po daljši razpravi priznala višja pokojnina.
— Ljubljanska predilnica v likvidaciji. Kako je razvidno iz razglasa v tukajšnjem uradnem listu, se delniška družba, ki ima v Ljubljani c. kr. priv. predilnico, na občnem zboru v Trstu 1. decembra razpusti ter podjetje opusti. Vse premičnine se razprodajo pod roko.
— Da tudi sama nemščina Človeka ne osreči, skuša železniški sprevodnik, ki živi v pokoju in je v Ljubljani. Mož je trd Nemec, ki ne zna nobene slovenske besedice. Ker ii>a maihno pokojnino, s katero mora živeti 7 majhnih otrok, bi rad dobil kak postranski zaslužek. V Ljubljani je zato povpraševal na raznih krajih, a nikjer ga ne marajo, tudi Nemci ne, ker ne zna slovenski. Zato se preseli v Gradec, da bo tam dobil kako službo. To resnico je moral že marsikdo občutiti, zato je dovolj čudno, če se nekaterniki tako sramujejo slovenskega jezika.
— Južna železnica si bo morala v prihodnjih treh letih nabaviti 300 novih osebnih voz in ravno toliko lokomotiv.
— Nemški izzivači. Iz Šiške se nam piše: Včeraj ste omenili, kako predrzni so postali Nemci in nem-čurČki v Ljubljani. Morda bo koga zanimalo, da imajo ravno ti ljudje svoje shajališče v Šiški v gostilni ge. K e r-š i č e v e. Ta je namreč pozabila kakor njen soprog g. Peter Keršič, kdo jima je pomogel do blagostanja, kdo nosi denar v njuno gostilno. Iz prevelike hvaležnosti do slovenskih gostov, katerih je bila vedno polna gostilna, daje g. Keršičeva svoje sinove všulferajnsko šolo in ji to tako ugaja, da se s tem celo očitno ponaša; in to na ljubo par nemškim gostom, ki obiskujejo tudi njeno gostilno in ki imajo tam prvo besedo. Vse to pa je mogoče le zaradi prevelike mlačnosti Šiškarjev v narodnem oziru. „Kaj mi mar, v kakšno gostilno zahajam, da le dobro jem in pijem." Prav nič se ne čutijo žaljene v svoji narodni zavesti, ako pravi g. Keršič: „E, kaj boste s slovensko sprano! V nekaj letih tako noben izobražen človek ne bo več govoril slovenski". Seveda, ako bi vsi tako ravnali, kot Keršič in pošiljali svoje otroke v šulferajnsko šolo, bi bilo to res mogoče. V zadnjem času so začeli zavednejši narodni možje opuščati Keršičevo gostilno, vendar jih je še nekaj, ki si ne dado dopovedati, da se takih ljudij ne sme podpirati in da imamo v Šiški še mnogo dobrih, resnično narodnih gostiln. Kadar bi se še ti mlačni možje iz-pametovah in bi ga. Keršičeva ostala sama s svojimi nemškimi gosti, bila bi kmalu ponižnejša in ne bi seji več ljubilo izzivati Slovence s tem, da pošilja svoje otroke v Šulferajnsko šolo.
— Prememba posesti. Z ozi-rom na notico objavljeno pod tem naslovom dne 22. septembra se nam poroča, da hiše g. Kotnika v Spodnji Šiški ni kupil g. Hammerschmidt.
— Od D. M. v Polju se nam piše: V zadnjem članku št. 244 iz Polja nam je prinesel vaš cenj. list opazke o našem „slavnem" g. učitelju Hlebcu. Protestiram, da bi se temu gospodu delala krivica. On je isti, ki je priskočil na pomoč, da nismo brez petja in godbe v cerkvi, dasiravno je že hotel spodriniti prejšnjega organista, kateri je imel plače po 20 gld. na mesec, a g. „Kori" se je ponudil za 15 gld. No, ni li to lepo, da on za cerkev tako skrbi — in se trudi za 10 kron ceneje kakor drugi? To gre vse za Čast božjo. Takih mož je treba v Polju, potem je poljska fara lahko ponosna. Pri nas imamo uro v zvoniku, ki kaže tako kakor se našemu mežnarju zljubi. Dostikrat po ves dan stoji, in to je ravno, kar me je privedlo do vas. Naj se g. Hlebcu ne
očitajo pregrehe po „cajtengah", kajti je dober  mož,   dela  samo  za Čast božjo, in skrbi  da poljska fara napreduje,  kajti pomislite, tudi to delo si je na glavo nakopal, da je prevzel predavanja    v    našem društvenem domu. Mogoče bi še toliko dober bil in bi preskrbel, da bi poljska ura v zvoniku  bolj točno šla,  s  tem bi se prikupil ne samo nam,  ampak tudi našemu  mežnarju,   kajti   mežnar so tudi v naši fari jako važna oseba in bi ga potem lahko še bolj brez skrbi pri Kovaču srkali.     Mi   farani   bi bili za   to   uslugo   našemu „slavnemu" Hlebcu prav hvaležni  in mu naprej obljubujemo, ako bo on tako delaven za Čast božjo, kakor je začel, da mu pripomoremo tudi k mežnarski službi. No li ne bo to lepo — ako bi lepega dne „slavni" Kori imel na vizitkah zaslužne   naslove   učitelj, zastopnik zavarovalne družbe   „Donav", orga-uist, mežnar, vodja   pevskega zbora, govornik Marijinih devic itd. Gospod urednik!   Prosili bi Vas tuli, ako bi v imenu Poljcev naprosili g Hlebca, da bi nam tudi na letošnji Miklavžev večer preskrbel tako zabavo, kakor lani, ko je  hodil  preoblečen  v sv. Miklavža  od  hiše   do   hiše  celo na Vevče, v vredni družbi izključenega šolskega učenca in izključenega pismonoša, ter izvabil od  oseb, ki  so ga videle, grozen  krohot,   — torej naj nam  g. Korl  ne  odreče letošnjega nedolžnega   veselja.   Veste   in jako štedljivi so tudi g. „Kori". Lansko leto opazovali smo dostikrat, kako so šolski otroci pred poukom, med pavzo 10 minut — in  tudi   po   pouku mu nosili vodo, drva, cedili tepihe — varovali njegove otroke itd. To se nam sicer ni zdelo umestno, da se za take stvari   uporablja   šolske   otroke — toda kaj   hočemo   —  za brumnega človeka,  kakor  je   naš   „Kori", se marsikaj zamolči.   G. Hlebec, ako se bo še predrznil kdo Vas po „cajtengah" žaliti, bodite uverjeni, da bomo vselej drage volje Vas zagovarjali.
Vaši P olj c i.
— Vinska kupčija in vinski semenj v Krškem. Vinska kupčija v krškem okraju je že sedaj prav živahna. V nekaterih znanih goricah se je že veliko pokupilo in tudi že odpeljalo. Z ozirom na tak razvoj kupčije, upamo, da tudi vinski semenj, ki bo prihodnjo soboto, t. j. 3. novembra v Krškem, poseti prav obilo kupcev. Vina bo dovelj na izbiro.
— Neznan  samomorilec. V
Selcah pri Šent Petru na Notranjskem so našli na travniku okoli 60 let starega moža, ki se je sam končal. Samomorilec je bil elegantno oblečen in bil jud.
— Odkuril jo je iz Slovenske Bistrice slavni German fotograf W a-g n e r. Ker temu mazaču Slovenci niso dajali zaslužka, ni imel več obstanka in jo je pobrisal nazaj v nemški raj h. Njegov naslednik Fiirnschuh pravijo, da tudi ne bo dolgo fotografiral po Slovenski Bistrici.
— Vzoren nemški zdravnik. Ptujski zdravnik Preitel je hud Nemec, zato ima dvojno mero za bolnike. Kakor poroča „Novi Slov. Štajerc", ravna surovo z njimi, pred kratkim pa je ženi, ki je prišla k njemu po zdravila za bolnega moža, dejal, da bo še nekaj dal, da bo mož prej „v kraj". Bolj ljubeznivega zdravnika si ni mogoče misliti — če je pri pravi pameti!
— Slovensko telovadno društvo „Sokol" V OradCU si je izvolilo na svojem ustanovnem obenem zboru dne 27. t. m. sledeči odbor: starosta: br. Vek. Baš, podstarosta: br. Fr. Irgolič, načelnik: br. Ivan Jane, tajnik: br. Josip Pučnik, blagajnik: br. Mirko Čer nič, gospodar: br. Milko Brezigar, namestniki: br. Ciril Krek, br. Ivan Lah in br. Josip Podobnik, preglednika: br. Albert Kramer in br. Fran Schaubach.
— Čigava je deklica ? Dne 24.
t. m. zvečer je prišla iz Rateč na Gorenjskem v Osoje na Koroško neka deklica, ki pravi, da je rojena v Ratečah dne 15. oktobra 1. 1893. ter se piše Marija Urbančič. Dekle ne zna niČ nemško. Pripoveduje, da je sirota brez očeta in matere. Eno leto je služila pri kmetu Janezu Martin-čiču v Ratečah. V šolo ni smela že eno leto. Sedaj jo je kmat zapodil proč rekoč: „Pojdi tako daleč, da te ne bo nihče več videl!" Deklica je opravljena Čedno, a preprosto; listin nima pri sebi nobenih. Iz usmiljenja je vzel revioo k sebi ritmojster Rudolf Rudinar, kamor naj se jo pride iskat. Oblasti so obveščene. Kdo more biti tako trdosrčen, da vrže ubogo siroto na cesto sedaj na zimo! Dekle je videti marljivo in dobro vzgojeno.
— Silovitei. Ko sta se v nedeljo zvečer vračala sorodnika Z o r z u t s svojima , družinama iz Solkana proti Gorici, ustavil jih je znan silo vitez Anton Drašček. Brez vzroka se je začel prepirati, nakar je potegnil nož in jel suvati ž njim. Enega Zor-zuta je nevarno ranil pod pazduho v bližino srca, drugega na zgornjo ust-
nico, poleg stoječega Antona B e -lantiča pa na glavo. Draščka so spravili na varno.
— Desetletna vlomilca. V stanovanje Jožefa Abramica v Gorici sta vlomila lOletna Leopold Humer in Rafael Spanj ol ter vzela tam 28 K gotovine in zlat prstan. Vlom sta izvršila z odpiračem. Ukradeni denar sta izročila doma staršem. Ker je policija prijela dečka, se je prišla Spanj olova mati na policijski urad kregat zaradi krivice, ki se je  zgodila njenemu ljubljenemu
j nedolžnemu sinčku. Lepa vzgoja!
— Vročekrvna mlada Italijanka. V Gorici je 17ietna Ana Ciani po plesu vrgla iz ljubosumnosti kamen glavo v Ivana Mozetiča iz Renč.
— Plačilo sveta. Ivan Veli-konja iz Ajševice na Primorskem je plačeval za Franca Dugana in Andreja Vrabca, kolikor sta hotela piti. Ko so šli nato iz gostilne, sta tiča speljala Velikonjo v pripraven kraj, kjer sta mu ukradla 60 K. Zdaj se že kesata svojega čina v zaporu.
— Prijeti ponarejale! denarja.
Kakor smo poročali, je tržaška policija aretovala več oseb, ki so člani organizovane družbe ponarejalcev denarja. Dognalo se je zdaj, da je v Ljubljani aretovani Anton Maglica Član iste družbe. Policijski nadzornik Ti t z je imel že zdavnaj par oseb med temi tudi Maglica na sumu, da izdajajo ponarejeni denar, vendar ker jim ni mogel dokazati, je le pazil na vsak njihov korak. Ko pa je zvedel, da je v Ljubljani aretovan Maglica, dal je takoj zapreti 29letnega Ivana Ko-siča iz Vodic pri Voloski in trgovca s premogom (Kosič je zbežal v soboto iz Ljubljane in jo ubral naravnost" v Trst v roko pravice), 44 letnega hišnega paznika Ivana Z o 11 e r ja iz Stanga pri Feldbachu na Štajerskem, 48 letnega gostilničarja Vin-cenca Martinisa iz Trsta, 28letnega agenta Barnabo Donata iz Italije, 50letnega oskrbnika Bogoljuba Catturanija imenovanega „Amadeo del salame", iz Stremba na južnem Tirolskem, 36 letnega razpe-čevalca platna Jožefa S u p p a iz Italije ter 31 letnega razpečevalca manufakturnega blaga Salvatorja \ Martina s Sicilije. Trije razpeče-valci ponarejenega denarja so priznali, da so ga razpečavali, dočim drugi odločno taje. Delali so denar v V er o ni.
— Ljubezen med brati. 271etni delavec Angel Ladovec v Trstu je bratu Viktorju vrgel v glavo pol litra in ga težko poškodoval. Prijaznega brata so aretovali.
— Zastrupila se je v Trstu 221etna Ana Proš iz Lovrane s kar-bolovo kislino. Zdravnik je ni mogel rešiti. Vzrok samomora ni znan.
— Nagla smrt. V Trstu je zadel mrtvoud 331etnega uradnika ladjedelnice Marija Trampuža.
— 5 metrov globoko je padel
251etni mehanik Pavel Ljubic v Trstu in si zlomil desno ključnico.
— Za predsednika istrske podružnice ,,Slov. plan. društva'1 je
bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru dne 22. t. m. v Pazinu gosp. Luka Brolih, gimnazijski profesor v Pazinu.
— Neprevidnost pri kuhi. Magda Gazič, služkinja v Zagrebu, je hotela zakuriti in vlila na žrjavico špirit, ki se je pa seveda vnel. Plamen je butnil v Gazičevo in jo tako nevarno o žgal, da so jo morali prepeljati v bolnico.
— Prijet pustolovec. Zagrebška policija je aretovala neznanca, ki trdi, da je zastopnik nekega ameriškega podjetja, a nima nobenih izkazih Aretovanec je napravil na vseh koncih vse polno dolgov, pri tem pa nastopal elegantno kot milijonar. Pravi, da je bil tudi v Ljubljani.
— Sam je prijavil roparski umor. 30ietni monter Ferdinand Veidl iz Šent Janža pri Svincu na Koroškem in prisiljenec tuk. deželne prisilne delavnice je bil pred kratkim pred deželnim sodiščem obsojen zaradi nasilst/a na eno leto ječe. Te dni pa je prijavil sodišču, da ga strašno vest peče zlasti okrog praznika Vseh svetnikov, ker je leta 1902 na Nemškem med Tettuangom in Hemighoffenom umoril in oropal mlado deklico. Zvabil da jo je v gozd, kjer jo je davil, da je izdihnila. Ker je mislil, da je kdo slišal njene klice na pomoč, je zlezel na drevo in se skril. Ker pa ni bilo nikogar blizu, zavlekel je truplo glo-bočje v gozd, je tam oropal, nato pa zakopal.
— Za potnike. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, mora vsak potnik, ki je namenjen potovati po Kolumbijski republiki, imeti potni list onega kolumbijskega konzula, v kateri luki se hoče izkrcati, sicer mu je potovanje zabranjeno.
— Pogreša se od 19. septembra slaboumni Ivan Neuvvirth, rojen leta 1883. v Hermagoru. Pogrešaneo je srednje postave,  močan, okroglega
obzaza, plav in ima na vratu veliko gušo. — Nadalje se pogreša že dva meseca tudi 12ietna Marija Smoletova iz Mokronoga. Navedenka je precej močna, plavih las in ima pod enim očesom malo brazgotino. Izdaja se pod imeni Smole, Gorjup in Štrikan.
— Prijet je bil snoči na Dunajski cesti zaradi postopanja Martin Ravnikar, rojen leta 1844. v Vačah pri Litiji, ki je bil zaradi tatvine že predkaznovan. Pri njemu so dobili 11 različnih žepnih robcev, konjsko odejo, svečo, dva para ženskih nogavic, nov dežnik in nekaj drugih malenkosti. Ravnikar pravi, da je vse te reči dobil pri sorodnikih, ker pa to ni verjetno, so ga oddali sodišču.
— Izgubljene reči. Na Dunajski cesti od kavarne „Evropa- do južnega kolodvora je izgubila Iv. P. ročno torbico, v kateri je bila denarnica z nad 20 K in neko pismo. Najditelj naj jo blagovoli oddati pri upravništvo „Slov. Naroda".
— Bicikelj je nekdo pozabil
21. t. m. v gostilni „Reininghausa v Šiški, kamor si naj pride ponj.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta. — Jutri zvečer ob 8. uri je dobrodelni koncert v prid mestnim revežem v vinski kleti hotela „Union". Vstopnina 40 vin.
— Sloveči ventrilokvist in humorist Rene Carode priredi danes v hotelu „Lloyd" zabavni večer. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 14. do vštetega 21. oktobra 1906: 78 volov, 9 krav, 7 bikov, 262 prašičev, 120 telet, 36 koštrunov in kozlov in 5 kozličev; zaklane živine se je upeljalo : 1 krava, 14 prašičev, 7 telet in 542 kg mesa.
— Jugoslovanske  vesti. —
II. jugoslovanska umetniška razstava v S o ti j i se je včeraj zatvorila. Otvorjena je bila dva meseca in posetila jo je velika množica ljudi. Knez Ferdinand in nadvojvodinja Klotilda sta nakupila slik za 46.000 levov. Tudi država je nakupila za več tisoč levov umetniških umotvorov. Privatnikom se je slik prodalo zelo malo. Zato apeluje „Dnevnik" na bolgarske premožne stanove, naj store v zadnjem hipu svojo dolžnost in pokažejo svetu, da tudi oni vedo po zaslugi ceniti umetnost; zlasti poživlja bolgarske trgovce, naj si vzamejo za vzgled srbske trgovce v Belgradu, ki so na I. jugoslovanski umetniški razstavi nakupili slik za 20000 dinarjev. Nadejati se je, da bo ta zadnji apel na bolgarske premožne kroge našel poslušna ušesa!
— Za prenos kosti Zri n-skega in Frankopana. Hrvatski akademiki v PeŠti so poslali na hrvatski sabor to-le spomenico: „Visoki sabor deluj na to, da se odpošlje posebna komisija, ki bi natančno preiskala sedanje stanje smrtnih ostankov grofa Petra Zrinjskega in knezaKrsteFrankopana, nadalje da se izposluje dovoljenje njegovega veličanstva hrvatskega kralja za prenos ostankov v domovino in se dragi ostanki na dostojen način čim preje prepeljejo v domovino. Hrvatska akad. mladina se nadeja, da bo visoki sabor to, ne samo njeno, nego željo vsega hrvatskega naroda izpolnil Čim najpreje.
* Najnovejše novice. N e niski cesar se je prehladih Bolezen ni nevarna.
— Maksim Gorki je prišel v Neap^lj ter je imel v delavski borzi predavanje.
— Potresno gibanje se čuti v Siciliji že par tednov; zadnji Čas je postalo močneje.
— Ustrelil se je kaplan Z e 11 e 1 v budjejoviški bolnišnici.
— Knez Henrik Hanau se je poročil s GOletno vdovo Oelber-moDn, ki ima 120 milijonov mark premoženja.
* Čuden dobrotnik. Štefan Gi-
rardi je podaril svoječasno mestu New Torku znamenito sirotišnico z veliko denarno ustanovo. V znak hvaležnosti mu je mestno zastopstvo postavilo v mestni posvetovalnici doprsni kip. Sedaj se je dognalo, da si je Girardi, ki je umrl v Filadelfiji leta 1776, nakupičil milijone s trgovino sužnjev. Prodajal je ljudi, da si nabere premoženje za sirotišnico, da si z njo proslavi ime. Nedavno so namreč v New-Yorku pri kopanju podzemske železnice ravno pod Gi-rardovo hišo naleteli v globočini 100 čevljev trinadstropne ječe za sužnje. Zidovje je zelo debelo, na oknih so debele železne mreže, a v vseh celicah so močne železne verige, na katere so priklepali sužnje.
* Rodbinska  drama. Ruski
grof Karlovič Stibor Marhotski se je kot dijak oženil s preprosto deklico, ki se nikakor ni mogla privaditi grofovskomu življenju. To ga je jezilo tako, da so se pričeli neprestani domači prepiri. Nedavno pa je v prepiru grof potegnil revolver ter ustrelil ženo in dve starejši hčerki, ki sta mu hoteli preprečiti streljanje. Nad
pio ustreljene matere se je vrglo etero drobnih otroČiČev, da j o policijo v življenje. Šele obupno jo-anje otročicev je očeta osvestilo, 0fa samo za nekaj Časa, ker kmalu ato se mu je vsled groznega priora omračil duh.
* Junaški ljudje.  V Jennjjevi 0varni v Telfsu na Tirolskem je de-vcu Leissu stroj popolnoma odtrgal Oko. Leiss pa je šel takoj k studencu, j izrail rano, nato šele je šel k zdravju.   Po njegovem   odhodu so našli
ele roko, jo zavili v papir ter jo oslali za ponesrečencem k zdravniku. £o je Leiss zagledal svojo roko, je Iadnokrvno rekel: „Ali ste jo ven-arle našli!"
„Kdo gre domov?" Med mno-imi starimi   običaji,  ki so se ohra-ili v angleškem parlamentu, je tudi a. da po vsaki  seji,  ki je trajala ozno v noč, zakliče kvestor na hod-iku: ,,Kdo gre domov ?  (Who goes orne)" Ta klic se je ohranil iz sta-ih časov,   ko  je bilo  po deveti uri večer  v  Londonu  nevarno, hoditi amemu na  ulice,  posebno v ozkih ilicah in v predmestju.   Zato so se a imenovani klic zbrali poslanci, ki o imeli skupni pot, v gruče ter od-li v spremstvu bakljenoscev domov, andanes klic seveda nima smisla ne uspeha,  a klic  se je ohranil kot poštljiva relikvija,
* Za    zbiralce pisemskih amk.   Največjo znamko so izdale
voječasno Zedinjene države a 5 cen-ov. Znamka je bila namenjena za asopisne zavoje ter je bila 4 palce isoka in 2 palca široka. Najmanjša namka  pa je bila za 25 pfenigov, jo je izdala  leta   1857. državica eklenburg-Schvverin ter je bila ko-aj četrti  del tolika,   kakor so na-adne znamke.   Vse države na svetu o izdale dosedaj   13.000 vrst samih n amk.
1 Alkohol in otroci. Ni je bolj
alostne prikazni na svetu,  kot če trok pije  opojne pijače,  in ni ga ečjega sovražnika otroka kot je tisti če in tista mati, ki otroka sili, da ije pivo, vino ali celo žganje, če-avno dobro ve, da otroku pravzaprav nobena teh pijač ne diši, ampak e le sili,  češ,  da je  potem bolj možak" in manj rotročji". Zdravnika znanost je dokazala, da je veliko fcevilo slaboumnih, j etičnih in epi-eptičnib (padavičavih) tako nesrečnih e radi prezgodnjega pitja alkoholnih ijač.   Alkohol zastrupi nežno telo, ičuje   nežne   tkanine   možgan in zga, vpliva slabo na srce, ledvice, etra in želodec itd., provzroča živčne labosti. Posledice se navadno ne pojavijo takoj,  ampak strup počasi de-nje, da se vleče slaboten in bolehen od dolga leta.
* Nemški cesar in dijak. Pre-ekli petek  je prišel cesar Viljem v
estece Honnes na Reni v svoj grafi Schomburg. V tem mestu je ealna gimnazija. Neki dijak se je al po telefonu zvezati s cesarskim gradičem ter je poklical cesarja k elefonu. Ko se je cesar oglasil, se je dijak s polnim imenom predstavil ter aprosil cesarja, naj odredi, da bodo ijaki njegov prihod obhajali s tem, a dobe pouka prost dan. Cesar se e zasmejal ter takoj poslal svojega obarja k gimnazijskemu ravnatelju naročilom, naj da vsem dijakom ros to.
Rakoczy — hrvaške krvi. Madžari se ravno sedaj klanjajo prahu svojega velikega junaka Rakozvja II., se je tako junaško boril, da osvobodi   Ogrsko   nemškega tlačanstva.
ihce Madžarom ne zameri, da so ponosni na svojega junaka, toda hvaležni pa le morajo biti zanj tudi 7atom. Bakoczv sam se ni nikoli sramoval priznati, da se po njegovih žilah pretaka hrvatska kri. V proglasu, ki ga je izdal 22. oktobra 1706 aa Hrvate, pozivajoČ jih na pomoč proti „despotični Avstriji," je napisal: da je v njem „vzplamtel prirojeni mu ogenj hrvatskekrvi." Rakoczvjeva mati je bila Jelena Zrinjska, hči hrvatskega bana mučenika Petra Zrinjskega.
* Najmanjša knjiga na svetu je gotovo tista, ki izšla svoječasno v založništvu bratov Salmin v Padovi. Knjiga ni večja kot nohet na lepi ženski roki; dolga je 10, a široka 6 nnlimetrov. Vsebina je pismo, ki ga je pisal leta 1615 Galileo Galilej Kristini Lotarinški. Knjiga obsega 205 strani, vsaka stran ima 9 vrst in 95 do 100 črk. Tisk je tako lep in jasen, d* se more čitati s prostim očesom brez povekšalnega stekla.
Književnost.
— „Slovenski Sokol" ima v
št. 10. naslednjo vsebino: 1. Proste v*je. 2. VsesokoJski zlet v Zagrebu. 3- Uspehi tekme na I. vsesokolskem zletu v Zagrebu. 4. Vestnik slov. *okolstva. 5. Raznoterosti. 6. Draga braćo!
— Koledar za kmetovalca za
*to 1907, ki ga je spisal in uredil deželni mlekarski nadzornik g. Jakob ksgvart, založil Ivan Bonač, izide v
kratkem. Že prvi letnik je pokazal, da je bil ta koledar za našega kmeta
neobhodno potreben. Koledar ima to leto popolnoma drugo vsebino kakor lanski. V koledarju je volijo kratkih in pouČljivih spisov iz vseh strok kmetijstva.
Telefonsko m unmm poročila.
Dunal 31. oktobra. V političnih krogih se danes zatrjuje, da postane bivši vojni minister fcm. P i t r e i c h vendarle šef generalnega štaba, nadvojvoda Evgen pa zapovednik cislitvanskega domobranstva.
Dunaj 31. oktobra Lockerjevo poročilo o volilni reformi se je danes izdalo in razdelilo med poslance.
Dunaj 31. oktobra. Županu Luegerju je danes nekoliko bolje Minister Fv.it bo prihodnji teden že zopet v uradu
Dunaj 31. oktobra. 9Wiener Ztg." prijavlja imenovanje fcm. gn fa Bocka zapovednikom ar cierske telesoe straže.
Budimpešta 31. oktobra. V današnji seji budgetnega odseka je ministrski predsednik W e k e r 1 e izjavil, da glede zvišanja rekrut-nega kontingenta ni kroni prav ničesar obljubil. Kar se tiče objavljenja dotičae pcgodbe med krono in zastopniki ogrske koalicije, je rekel Wekerle, da Cislit varska kot tuja država nima nobene pravice to zahtevati.
Petrograd 31 oktobra Iz raznih strani se pcroča, da so se na ruskih železnicah zgodile ne sreče, pri katerih je bilo mncgo ludi ubitih.
Za  prebivalca  mest,  uradnike I. t. d.
Proti težkotam prebavljarija in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega dusev nega dela je oprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen ačinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLJj, c. in kr. dvorni zalagate'f na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir podpisom. 3 31—15
Za pralno kuhinjo. Novosti, ki sta jih na torišču pranja, tej tako važni stroki gospodinjstva, proizvedla znanost in obrtnost, ne obračajo tiste pozornosti, kakor bi jo zasluži e marsikatere teh novosti, temveč se trdno drže stare navade. Gospodinje in pralnice opozarjamo na Minlosov pralni prašek firme L. Minlos na Dunaju L. Mol-kerbastei 3., ki je spričo silno priprostega načina pranja poklican napraviti preobrat. Nočemo črezmerno hvaliti, kakor nekateri kupci, ki so prašek že preizkušali in ga odslej rabijo stalno, resnici na ljubo moramo reči, da predsodki proti Minlosovemu pralnemu prašku niso umestni. Pr lika je dana, naučiti se česa za dom, vendar pa pod učenjem razumevamo vedno kaj težavnega, tu pa se imamo učiti pranja, ki naj od manjših stroških hrani trud.
Zajtrk šolske mladine. Splošno je znano in znanstveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, ako se vrši dolgo časa, kakor je to pač kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost, želodčna bolezen, ohro-melostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprestanega razburjanja, težko loči od tega poživila, ki mu je prišlo že v vsakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholiku je pač učinek strupa tisto, kar ga miče vedno iznova. Kje pa je treba tudi že našo mladino navaditi tega učinka? Od naše dorastajoče dece, ki jo itak utruja, razburja in često preobklada šola, naj bi se kar najskrbneje zavračala vsaka druga razburjanja. Prav tako, kakor ne dajajmo otroku alkohola, mu ne dajajmo vznemirjajoče zrnate kave; pogostoma položi kal poznejšim boleznim, ki jih potem kajpada navadno pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost neovržno dognala. Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljive zrnate kave? To dolgoletni izkušnji se je Kathreinerjeva Kneipova sladna kava v vsakem oziru izvrstno obnesla kot prijetno izpodbudna, hranilna in krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trud njenega na-pravljanja se kmalu izplača s tem, da so otroci čvrstejši in cvetočega lica, ne glede na to, da se z njo za vsako družino doseza še izdaten prihranek. Seveda Vam je treba strogo paziti, da uporabljate vedno le pristno Kathreinerjevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko župnik Kneipp. Samo ta ima prijetni kavin okus, je izdatna v uporabljanju in torej dobro prijajoča.
Po vseh kulturnih državah registrirana
Na drobno
ne proda-
3*X srajce ovratnika In manšet«
6*
m. loss&Lovvenstein
r.«wmidobwltel|» EEEEBIJ
Proti p aha jem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tbddo cnmin tinktura
katera   okrepćuje   lasisće, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. 1 bi> fctlt-nlra z iiMMidoiu 1 krona.
Razpošilja  se  z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil medicinal. vin. specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod i. t d.
Dež lekarn* M lana Lensteka
v LJubljani, R sijeva cesta št. 1
poleg    novozgrajenega   Fran Jožefovega
jubii. mosta. 49 43
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za   družbo sv.  Cirila in Metoda:
Gospića Herma Žagar v Markovcu K 5'— nabrano v prijetni družbi. — Srčna hvala! Živela!
Za   dijaško kuhinjo v Celja: Gg.
odborniki slovenskega trgovskega društva „Merkur" pri odborovi seji dne 28. oktobra zložili K 25*— mesto venca na gomilo umnega, za organizacijo slovenskega trgov-stva na Sp. Štajerskem velezaslužnega gosp, Maksa Železnika. — Lepa hvala!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 26. oktobra: Anton Juvan, knjigovez, 36 let. Turjaški trg 5. Jetika.
Dne 28. oktobra: Franja Železnikar, spre vodnikova hči, 9 let. Sv. Petra cesta 21. Appenditicitis Peritonitis.
Dne 29. oktobra: Katarina Dermota, strežnica, 54 let. Radeckega cesta 11. Vsled raka.
Dne 30. oktobra: Antonija Venier, spre-vodnikova žena, 70 let. Sv. Petra cesta 62. Srčna hiba. — Tomaž Rant, dninar, 43 let. Radeckega cesta 11. Vsled raka.
V deželni bolnici:
Dne 23. oktobra: Ivan Trtnik, pleskar, 38 let. Jetika.
Dne 24. oktobra: Ivan Krajšek, premo-gar, 24 let. Jetika.
Dne 25. oktobra: Josip Babnik, dninar, 68 let. Pljučnica.
fleteorolositno porodio.
* itn* nad morjera   06*2    Srodnji aračnJ tisi 786 0
trn a>	Čas	Stanje barometra v mm	m §°	
Oktot	opazovanja		o. » B « f-< B	Vatrovi
30	9. av.	7337	57	si. svzh
3L n	7. aj. 2. pop.	731 7 730 6	57 7 5	si. ssvzh si. jvzh.
Nebo
dež
oblačna oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 5 9', nor-•e*1»* 7*6°   — P»d«wi»a * •»«■» 7 1
Kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani naznanja pre-tužno vest, da je njen nenadomestljivi blagajnik, gospod
9[arel Štrubelj
danes ob 2. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. 3914
V L j u b 1 j a n i, 30. vinotoka 1906.
Uradniki „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani" naznanjajo prežalostno vest, da jim je ugrabila kruta smrt zvestega, nepo-zabljenega tovariša, gospoda
Karla Štrubclja
blagajnika „Kmetske posojilnice"
ki je danes ob 2. uri popoldne, po kratki in mučni bolezni preminul. Lahka mu rodna zemlja 1 3913
V Ljubljani, dne 30. vinotoka 1906.
Vsem prijateljem in znancem vljudno naznanjava prežalostno vest, da je najim srčno vdani prijatelj in sostanovalec, gospod
Karel firuMj
blagajnik „Kmetske posojilnice"
včeraj ob 2. uri popoldne po kratki mučni bolezni,  v  starosti  25 let preminul. 3918 Bodi mu blag spomin!
V Ljubljani, 31. oktobra 1906.
Dominik Zaplotnlk, uradnik „Narodne tiskarne".  Janko Krat. korektor v Katoliški tiskarni.
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
v
Karel Strubelj
blagajnik „Kmetske posojilnice"
30. t. m. ob 2. uri popoldan, po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. le u svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega, ljubljenega pokojnika bode 1. novembra t 1. popoldan ob polu 2. uri iz mrtvaščnice tukajšnje bolnice na domače pokopališče v Rudnik pri Ljubljani. 3917
Sv. maše zadušnice se bodo služile pri Frančiškanih in v farni cerkvi v Rudniku.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 31. oktobra 1906.
Marjeta Štrubelj mati. — Franc Strubelj, Alojzij Štrubelj, Andrej Štrubelj bratje. — Marija Globo-kar roj. Štrubelj, Marjeta Strubelj, Jotefa Štrubelj, Francka Štrubelj, fvana Vidmaver roj. Štrubelj sestre. Vsi nečaki in nećakinje.
Oduet.
z daljšo prakso Želi z novim letom 1907 ev. tudi poprej spremeniti mesto.
Naslov   pove   upravniStvo .Slov. Naroda". 3851—1
Lepo, prisojno, suho
stanovanje
obsegajoče dve večji sobi s pritiklinami
se odda za februar stranki brez otrok na oglu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3, I nadstr
Več pove lastnik. 3910—1
kjer je tndi Že gostilna se oddajo za takoj z gostilno vred. Eventualuo se tudi prodajo. Lahko se etablira tudi kak mesar.
Vpraša naj se Novi Vodmat št
70 pri zeleni jami. 3862 2
_
Želod, suhe gobe, fižol, jabolka, divji kostanj, orehe ter sploh vse deželne pridelke
plačuje najdražje 3833-3
ANTON KOLENO v Celju.
Naravno pristna istrska in liška vina priporoča po sledečih cenih :
istrsko črno po 16,18 in 20 kr. liter, istrsko belo po 18, 20 in 22 kr. liter, viško (z otoka Vis-Lissa) po 18,20 22 kr. liter, in sicer od 56 litrov višje proti povzetju s postaje Pnlj. 3899—1
Sgidij Dio
veletržec z vinom, Pnlj (Istra).
Samo kratek čas.
razpošiljamo tako čudovito ceno svojo ceneno zbirko.
tO kosov nakiga, prav kakor na podobi
samo gld. 270
Nikljaata rem. žepna ura sist. Roskopf s sekundnim kazalcem, dobro idoča, nikUasta verižica, obesek, 3 prstani z barvanimi kameni, 2 kravatni igli, 2 manšetna gumba, gumb za ovratnik, 3 naprsni gumbi, 2 uhana, lepa brofika, (vse to iz amer. donble-zlata, lepe izvršitve,) fina nsoj. denarnica, elegant. žepno zrcalo in tok za aro. Kdor vzame 6 zbirk na enkrat, dobi dobi Se 1 uro povrh. 3901-1
Pošilja se po povzetju aH denar naprej.
Jamstvo: zamena dovedena ali denar nazaj.
Kapellner e Holzer
zaloga ur In zlatnine
v Krakovn, Dietelova ulica 68 18
(Avstrija).
Bogato ilustrovani cenovniki sa ure, zlatnine glasbila in novosti s črez lOoO slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Meblrano sobo
s posebnim vbodom, ako mogoče 8 hrano in perilom, iščem s 25. nov.
Ponudbe do 5. novembra na O. Tanrip, Kranj. 3915—1
11U1111'UIIJ U II U|
ki bi imel veselie do opekarske obrti in 26000 K, ki se prav lahko obrestujejo po 30 °/0, aprejme:
Ivan Pre&ern, Breg pri Žerov-nici, Gorenjsko. 38»o-i
Dobra kavarna
na lepem prostora v Ljubljani je
naprodaj.
Ponndbe po ,,Kavarna" na uprav niŠtvo ,Slov. Naroda". 3182 25
Sprejme se mlada
prodajalka
8 1. novembrom v trgovino z mešanim bi gom.
Ponndbe sprejema Peter Sitar, Jesenice. 3876 5
naprodaj ste pod usodnimi posoli dve enonadstropnl
Več se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št 14.        1633 27
Soba s hrano
se išče za dve ozir. tri gospodične v okrožju Poljanske, Sv. Petra in Resljeve ceste, ozir. Sodnijske ulice in Dunajske ceste.
Blagohotne ponudbe pod ,,sobau na upravništvo „Slov. Naroda"   3888 —2
Dve lepi
sobi
z dobro brano se takoj oddaste. — Sprejme se tudi več gospodov samo na hrano.
Kje — pove upravništvo BSlov. Naroda". 3790—3
Absolviranka
trgovskega tečaja, spretna strojepisarka išče primerne službe, tudi v trgovini.
Naslov: Alojzija Japelj, Tomi-
Šelj, p- Ig pri Ljubljani. 3861—3
^ammmmmmmmmmmmmmmmmmmnmmmmnz»4-
Stanovanja
z dvema sobama in kuhinjo 80 Oddajo s 1. novembrom oz. 1. decembrom t. 1. na Rimski cesti Št. 16. 3863-3
Vpraša nai se pri Ljubljanski kreditni banki v Stritarjevih ni. št 2.
Pristno i|i m
razpošilja od 1 hI naprej
Jože Janežič
Stara vas, Bizeljsko pri Brežicah.
Cena po dogovora 3748—5
Izurjena
pletilja
vešča tudi nemščine, se takoj išče
za stalno ob dobri plači za
krožni pletilni stroj.
Ponudbe pod nSch. 200M Gradec, glavna pošta restante. 3»i9
ffffffffffffff
12^754
08
79
E%0
se sprejme pri
H. Suttnerju v Ljubljani,
3878- 3
Čedno
meblovana soba
8 posebnim vbodom se Odda takoj ▼ Gradaških ulicah št. 8. 3910—1
v Trnovem
vsled smrti pogoji.
Več se izve v upravništvo Naroda."
(Ljubljana) se proda lastnice   pod upodnimi
„Slov.
3837 3
1
ima naprodaj
mastni sir, takozvani, Halb-
emmenthaler" po K 1-50 kg;
delavski sir popolnoma zrel
po K O 70 kg  po povzetju.
ZavoJDiDa se ne vračuna. Pošilja se tudi v zavojih po 5 kg.        3881—2
Ura z verižico
za samo K 2m—.
Zaradi nakupa velike množine nr razposil;a šle-zjjska razpošiljainica: prekrasno pozlačeno 36-nrno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. 9'— kakor tndi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-sleziiska raxpošil|evalnica
F. WINDISCH v Kakovu IJ/38
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 3920
DuorskI tn SL3
pod „Narodno kavarno"
Od 28. oktobra do 3. novembra 1906:
Zanimiv obisk
francoskih žrnđou.
Hotel JURIJA'. Veliko pojedino
klobas
mesenih jetrnih m krvavih
doma izdelanih
bo
dan«5 v jredo
v hotelu „Ilirija".
Za mnogobrojni obisk se priporoča
3908
P.ic Novak,
hotelir.
Čudite se!
600 nakitnih predmetov samo fl. 1*95.
Prekrasna pozlačena 36- urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode s imit. žlahtnim kamnom, ustnik za smodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, nsnjata denarnica, žepni nož s pripravo, 1 celi Čudovito lepih ori jen ta lakih o vratnih biserov, par msD&etnih gumbov, 3 naprsni gumbi, 3° 0 double-zlata s patent, zaklepom, prima niklj. tiotnik, par bu-tonov s simili briljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant, zelo slično, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za šalo v veselje mladim in starim, 20 dopisovalnih predmetov, in se 52u drugih različnih v nisi nepogrešljivih predmetov, skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1-95. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej posije razpošiljal niča 3904
S. Urbach, Krakov št. 363 A.
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen.
Podružnica ¥ SPLJETD. v Ljubljani, Stritarjeve Ulice Stev. 2. Podružnica v CELOVCU.
Delniška Klavnica K *,000 OOO*—. Rezervni zaklati K tOO.OOO.
sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjlž oe in na tekočI račun po 41/,"/,,, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga;
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 41/i'V0, začenši s I. novembrom t. I.
3 125
1* pla^i
Vreče za moko
v dobrem stanju kupnje tvrdka
Lavrenčič & Domicelj
Llnbliana, Dunajska cesta it 32. Istotam se odda    3*67- 6
transltno sbladišče
s I. novembrom 1906
Št. 2515 o. S. sv.
3905
Razpis službe.
C. kr. okrajni šolski svet v Sežani razpisuje
Dnina znaša 2 K 40 h. Proftnje s prilogami naj  se predlože do 15. novembra t. i. pri pod
pisantm uradu.
C. kr. okr. šolski svet v Sezoni,
dne 29. oktobra 1906
Predsednik: Rebek 1. r.
Vo6
Sprejme za dolgotrajno delo Josip Stare, mizar na Bledn št 107.
_3*89—3
Tesarji
se sprejmejo sa trajno delo pri
stavbniku F. Trumlerju
Ejubtjana, pred škofije it. 3.
8831 5
St. 38 337.
3896 2
Stnmiji i mi
V mostni hiši št 17 v Slomškovih ulicah v Ljubljani je «>uuati s L februarjem 1907 pritlično, is 3 sob in kuhinje obstoječe stanovanje v najem.
Ponudbe sprejema podpisani mestni magistrat v uradnih urah.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1906
Popolnoma renovirano, dobro kurjeno 3903-2
kegljišče
hotela „Union" se odda Se za nekaj večerov na kegljašfce družbe.
Iščem
najemnika
aeaa  Hotel w CalBi«a.
Pogodba po volji. Hiša je nova in sredi trga Razen kuhinje in kleti ima 3 sobe za goste in sedem sob za tujce Remiza za vozove »n hlev. S pohištvom ali brez njega. V mentu, ki leži tik Kranjske meje, se govori hI vedski dialekt in so tam vse oblasti n. pr. sodišče, občina, gra£č>na, poštni in brzojavni urad, vozna zveza z Raktkom in dr žavno ogr. progo. 3898 2
Nadaljoa pojasnila in informacije daje r. li ^ktantom lastnik Fran S. Križ v Čabru.
Proda se do 1. januarja 1907 p« polno dobro ohranjena
po )ako  nizki   ceni   pri   J. KraŠOvi
na Jesenicah, Gorenjsko. 3vu
Št. 38.338.
3897-
Stanu«
V poslopju meščanske itno
vine je eno  ua oglu  Stritanevih u m   Šolskega drevoreda  v  II. nau\-ležeče  iz 5 sob  in   prit»klio obstoiee|
stano aDje  s 1. februarjem 1907
oddati v najem.
Pogoje najema je izvedeti p4 mestuem gospodarskem uradu v nu vadmh uradnih urah.
Mestni nirgistrHt v Ubijani,
dne 26. oktobra 1906.
Posojilnica v Maribora oodeli za S Isko leto 1906/7 iz ustanove rajnega
e 8p.-"a Franca Rapoc^ deveterim visokošolcem podporo v znesku po 300 K.
Pravico  do teh podpor imajo  dijaki slovenske narodnosti,   posebno iz mariborskega in šoStanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi liat', spričevali nb<>5tva, spriSeva'i
o izpitih in z indeksi, naj se viože pri posojilnici v Mariboru do dne 20. novembra t L
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugjd kako podporo in v katerem znesku.
Navesti je tudi študijski semester. 39 6
V Ma-riboru, dne 29. oktobra 1906.
Ravnateljstvo
Vabilo k javni dražbi.
Dne 2. novembra, t j. v petek in prihodnje d
se bode vršila
prostovoljna javna dražba goveje žiune, konj prašičev, različnih vozov, kočij in raznega go
spodarskega orodja
== na graščini Dol (Lusttal) pri LJubljani.
Dr^iba se prične ob eni popoid m.
Št. 308/Pr
Razpis sluz
39:n-':
!! Največji uspeh novega časa !
je znameniti
OV
3678-4
Vpisana varstvena ^ znamka,
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Za*tek z 250 grami 16 viiarjev „    s 500    „   30 „ „ _ 2   1 kilo 56
Noben'zavitek brer gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagomjn milom.
" Na^ debelo :
L. Minilos,
f L, Molkerbastei 3.
ordinarija in provizoričnega voditelja kranjske dežel, blaznice na Studencu.
V deželni blaznici kranjski na Studenca je izpraznjena mesto ordinarija in provizoričnega voditelja.
b služoo ordiuarijtt je poleg prostega stanovanja združena letna plačat 3600 K in pravica do dveb v pokojuino vštevnih petletnic po 200 K;; kot provi-zorični voditelj dobi ordiuarij letno nagrado 600 K.
Izvrševanje privatne prakse m dopustu-*.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so se po dovršenih medecinskih Študijah izvežbali v psihiatriji in da so že dalj časa kot zdravniki službovali v kakem zavodu za umobolne.
Poleg tega je dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju.
S temi dokazili in dalje s krstnim l.stom, z domovnico in zdravniškim izpričevalom o fizični sposobnosti opermljene prošnje je predložiti do 15. nO-vembra 1906 podpisanemu deželnemu odboru.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, due 29. oktobra 1906.
Nizke cene I %lfrc6 Fran^cl
1083
komanditna družba
prodaja izdelka najpomembnejše tvornice za čevlja v monarhiji.
Posebno priporočilno.
Moški Qir|[
trpslni   90 kr.
Damski t)
štifljetni
motni  60 kr.
S«
Damski Q rr čevlji4 £1
rta trakova   aa ^ iz rjav.usnja JJU Kli
lOO lastnih prodajal-
nih ralog
- ■
Moški
mm trakove modni
25 kr.
MOŠki / dri
čevlji   4 |HL
SO kr.
na gumbe 6rnl
25 kr.
usnje baz.
Otroški dekliški
čevlji ni trakove
iS moAn.ga
:„,:*s naprej.
Moški čevlji
na trakove, dysar, šivani   13 Rli
Krnski tlji
na trakove, •Ia*. In lični godjaar, §1t.
50 kr.
llliallca v *
Dobra kakovost
Zastopnica:
ijninn TTnmrinnK
Otroški In dekliški čevUI na gumbe
Iz šrnssa ali ,
,,*v-:d"*!,j* naprej.
j,
Juuijjim noniibu. i našili BSBeliDi
', j -m
D8+C
C%^X
74
66
7WVG
K7
□
Jave di morli
svetniške štruce. ftince,  najfinejše čai
a vsesveinisice siruce, pmce, najfinejše čajno U I pecivo, različno fino namizno pecivo in bonbone M
priporoča 3895—2
slaščičarna Rudolf 3(trbisch
H
no I^engrc5nem trgti |tei>. 8 i» Ljubljani. H
JCova gostilna. ly
Vljudno naznanjam, da sem otvoril j "h
pri novem pokopališču j
w B,|mmft»ft|
•;1
fl
S
ID
kjer točim pristna vina is Zajčeve kleti in puntigamsko pivo. f
Se priporočam za mnogobrojen ob>sk s spoštovanjem 3909 Inka Tomšič, gostilničar
Oea. kr. avstrijske
državne železnice.
izyod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1 Odhod iz Ljubljane jut. žel.:
|7«io z|t>f»j  Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. ŽeL, Trst c. kr. drž. žel., Celovec, (ilandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. |7*i7 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Novo
mesto, Straža-Toplice, Kočevje, hi 30 ore ?p dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. že!., Trst c. kr. drž. zel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc. 05 v..po>dn.'  Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevju |4 oo pop  d e.   Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. virž. žel , Trst c. kr. drž. iel, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St.iier.  Line,  Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7 08 /-t6-r   Osebni vlak v smeri: Novo
mesto, Kočevje. 7 33 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. iu-23 ponoA! Osebni vlak v smeri : Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano jaz. tel.:
7 09 zjutraj  Osebni vlak iz Trbiža.
8 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. lera. • I IS pred uotdne.    Osebni  vlak iz kr. drž. žel., Trbiža, Celovca
Gorice
Unca.
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poto'on«    Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz   Se letala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. dri. ž., Trsta c. kr. drž. ž.
8- 36 zveder. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
8 4-5 zv*6«?-. (Jsebui vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. .zel. Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c kr. drž. žel.
H-3-* ponoel.   Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod lz Ljubljane drž. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7 jO i*ect*c. Mešani vlak v Kamnik.
lo 45 t?on*>6i Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika.
IO 59 predpoidne  Mešani vlak iz Kamnika.
6iO zveder. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. iSamo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. rav&atelistvo državnih železnic v Trstu.
Je najnovejša In najboljša svetilka XX. stoletja, pri kateri se petrolej spremeni
v plin.
Porabi se namo za 1 vinar petroleja na uro, ter gori svetlejše kot Davadui plm. Ni treba pri vi jati steoja (dobta), da takoj razsvetljavo, pri stoja   na vsako navadno petroiejsko svetilko 10'" ali  14"' io gori brez
dnba Kompletna petrolejska svetilka „Vegau stane kron 8'—■
Zalego im.a,
Valentin Golob
trgovina z železnim
373d_2 Mestni trg šte*. tO.
Gene brez konkurence!
Cene brez' konkurence!
Ljubljana
Mestni trs it. 11
priporoča največjo
ZalOgO 3e62-8
I
■ ■
in
2
Znu|a naročil« s« izvr-iujeio hitro In toEao.
Učenca    Privatni plesni pouk
■8*2|l|5& *3 '£        v dvorani hotela pri „Mafiču". TS
VOrnikU« OOreniSkO. 8885—2 ! laolam ai iavliati d. n. občinstvu, da nem Dričel a oljnim noukom. Strokovni teta
1« dobre hiše, starrga 13 — 14 let, anrejme   takoi    Leopold   Zorft UM
Javorniku, Gorenjsko. 3885—2
Sode
vinske od 100 do 700 litrov vsebine
proda po nizki eeni 346^> m
QaldmCk flne ograke gld 1 95; ic gnjati ^dldHIC Beio priljabUene gld. 1*30; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 1 15 sa kilo.
Oni Sit k ,a Praga 1 gld ; breZ k0Bti gL 1 20; wlljal pleče bres kosti 95 kr.; suho meso
86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. sa kilo. — Fine kranjske klobasa, vel , ena 20 kr C^l ji/OV&f Z* •»■■■■sjeve«* gld. 1*20 liter wllvUvlVCli pošilja b poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 335—21
OVtv5^| 1 glava a 40 kr., prašiči
iztrebljeni po tržni ceni. •
Janko Ev. Sire v Kranju.
Lepo, donosno
3733—5
posestvo
v večjem farnem kraja na Dolenjskem, v bližini Železnice, pripravno za trgovino, gostilno, zalogo piva, za peka ali
mesarja, se proda pO prav ugodnih
pO0O]ih. — Več pove pisarna za promet l zemljišči Jos. Perhauz v Ljubljani, na Dnna|ski cesti St. 18.
dor želi pouk na kitar! (sistem Da 6, 9, ali 13 strun), krom a t i-Čnij harmoniki (aceor-deon), mandolini, za začetnike tudi na vijo-lini naj blagovoli svoj naslov pod ..Pouk v vposlati na upravništvo
;-872—3
dame
bi tro
Usojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel s plesnim poukom. Strokovni tečaji za in gospode iz t oljšib rodo vin bodo vsak ponedeljek In petek ob polnosmlh zvečer.
Frtpravl|a SO tečaj sa otroke
Posebne Ure se dajo vsak čas dneva  ca vse stare in moderne plesove po lahki in priućljivi metodi za zasebnike, za družbe v dvorani sami ali pa v privatnih hisab. Prijave in vpisovanja vsak dan od treh do petih popoldne v hotelu pri Slonu soba št. 72.
Z odličiim spoštovanjem
3841 -3
Ginlio Jfforterra,
plesni nritelj.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
z vinom. n.a tteli^c.
Ladji: „Domltila" & „Štelanila"
v Pulju v Istri
Vino z Visa, rdeče
m   m    m belo Istrijanec, rdeč  . ,
bel . Dalmatinec, rdeč
ppoda]a vin« s
liter po 40 in 42 h    Dalmatinec, bel .  . . ■   " !5 ■ 52 "     Cviček (Opollo) .   . .
n       n    oo    r    jo „
„ 36 „ 32 n     Teran (iz obranih jagod) " .32
34
Muškat (bel, sladek)
liter po 36 in 38 h
n m 34 B 36 p
n n    40   „ 40 „
- . 66 . 60 „
(ranko kolodvor Puj v izposojenih posodah, ki se ne uračunjjo pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 2602 8
glasbi"
„Slov. Naroda".
pripravni za tanko trgovino ali za pi same 8e dajo takoj v najem. Odda se tndi
hlev za dva konja.
Naslov pove npravni&tvo „Slov. Naroda". 2845 3b
Oetik
sadni vrt
ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za ve c let.
Natančnejše se poizve v pisarni odvetnikov dr. Suyer in dr. Sa« jovic v   LJubljani, v Gosposkih
Ulicah Št 3. 3828 -3
S ĆI1I1 3807-4 naj le kurimo?  S Paulusoviuii
iz kraljice Lujize prem ogokopa v Šleziji. Prešan^iz najboljše kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg. Nobenega smradu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev; za vsako kurjavo (1 ura 1 vinar) izborno primerno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, da, brez embalaže. Edini depot pri J. Paulinu, lastniku premogokopov v Ljubljani, Nove ulice 3. Tamkaj tudi zaloga najfinejšega trboveljskega kosovnega in orehovnega ter dolenjskega premoga. Zadnji dve*vrsti zaradi zelo nizke cene jako priporočljivi. Trboveljski orehovni premog služi v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po premogokopniških cenah. Telefon Stev. 32.
Vljudno se priporoča
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtari t« itw. 10.
Velika satova«
3512 Ceno
blago.
10
========== l^njižno ncucst: '
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu Ženstvu, 64 101
Cena broi. K 2'—, po postt K 2-10, eleg. vez. E 3a—, po posti K 3-10.
Založništvo L SCHUENTNER o LJubljani.
Jubilejne ustanove.
Trgovska  in  obrtniška  zbornica  zi  Kranisko  razot'saje za leto 1906
osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske m pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje nai se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra 1906.
Priloži naj se jim od Občinskega in Župnjiskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec Obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne  more več delati in da jv nbng; oziroma da je prositeljica onemogla
uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
3893-2
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1906.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
maMnvnHBmauamaMaaaamaaimimm ,
Prvo kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
Bri&sg&a cesta št. 2. Hilšerjeve ulice St. 5.
piani so
nep'ekosl ivi
Prepričajte se osebno.
Klavirji, harmoniji, tndi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi nap o so do. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro« Solidne cene,
51etna garancija. 2159 41
3^roir©i
Tekoča
omatose
slast pospešujoče
živce ojačujoče
J 1255 16
D7B
LM
9099
J*
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
▼ Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št. 4
„Derby",
Pred. št.373. Boxcalf z močni ■    „ 403. Lakovina .
„8chlck"
mi podplati K 1 3 —  Pred- St. 690. Irhovina a šiv. podplati K 6" .   .   .   . „  15 50 . 720. Lakovina   ....  n 6*30
dobavlja kakor znano
S- najboljše čevlje. 55
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. 2i2o—22 Neprijetni izdelki se zamenjajo.
OiiiUI  lirr«|iU«iio In  poitnlnr prosio.
anvaannananvBnss^iii n m iimmmmMmmummmmmmmmmmmm
Pred fit. 1148. Chevrette a polkoutes podpet. Šiv. podpl. K 9 —. - Pred št. 1149. Franc. Chevreanz, St. Lonia XV. podpetki K 12 —
lasffifltanaanssaagaiannnsnH^
Pred st. 553. Sabahid . „    „ 667. Ia Boxeaif - 610. Lakovina
K 10 5j m 13-. 12
5000 ur zastonj!
Zaradi reklame za naše ure in razširjenja našega bogato ilustriranega cenovnikaidobi lahko zastonj vsak gospod ali dama velefino
_ rt*mor*ioax*£io na, sidro.
Pošljite svoj naslov in priložite za poštnino in izdatke 30 vin. v poštnih znamkah na Exporthaus „Delta" Lagano v Švici. Pisma v Švico stanejo 25 vin. Dopisujemo tudi slovensko. 3855
Najboljše in najbolj hranljive
peči s trajno gorljivostjo.
Pelikan ska kurilna mol. JfajfinejSa regulacija.
<    ICemovnih za.ton|.
Chr.iGarms v Podmoklih (Bodenbach)
I 3835' gjgg       tvornica železnih pečl.gj
TvornišKo zalogo ima v UuMjanl ŠTEFAN SMACT
ti*Hlia st,
Najcenejši nakup
največjo zalogo
1X1
priporoča 3695- 6
jio Bajiiitjit čitali brez konkurence
J. KEBER
Ljubljano, Stori tri itev. 9.
Ernest Sark
Najcenejše naKupoiiališče
O O
o
N C
O "O 3
kožuhovino vseh vrst
svilnato blago vseh barv
žamete po vzorcih
pajčolane, najmodernejše
volnato blago za otroke
pasove, najnovejše
normalno spodnje perilo
spodnja krila suknena, klotasta, svilnata
rokavice, trikotne, pletene, jlace
nogavice, moške, ženske
predpasnike
moške srajce
ovratnike
kravate v Izbiri kakor še nikoli vse krojaške potrebščine galoše damske K 3*40, sliperjl K 360 moške K 5'40, sliperjl K 5*60.
N O
O
(/)
o
o
"O
o«
ladenič
zmožen slov. in nerošk. jezika v govoru in pisavi, išče slažbe kot skladiščni ali pisarniški praktikant s priČetno plaeo ne pod 40 kron na mesec. 38?8— 3 Blagohotne ponndbe pod „Mlade-nič" na Dpravn. „Slov. Naroda".
Ustanovljeno leta 1842. ^ NAPISOV IN SRBOV .m
j BRATA EBERLf
- Telefon št. 154. - A )
isti samo
55
Podpisana   naznanja, da   je prevzela
gostilno n „Zelenom hriba".
Jamči se za solidno postrežbo, dobro in ceno jed ter pristno pijačo.
Za obilni obisk se priporoča
Alojzija Zangel,
S874- 2 gostiln)čarka.
Priporočam sledeče špecialitete:
Brusnice, doma kuhane Znojemske in francoske komarice Vino iz dunajske rotovške kleti Tirolski planinski med Prava angl. pomarančna omaka Ananas, malinov, Jagodni odcedek Refoško novi, stari in peneči Marelična, malinova, lagodna in borovnična omaka.     3745 6
Specerija, delikatesa in vinarna
Franja Kham
Ljubljana', Miklošičeva cesta nasproti hotela „Union".
Pred
nakupom
oglejte si velikansko 43
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 42 ulice it*v. 5.
O hi a u l * i
pod eenol
rt;
Varst. znamka : Sidro.
j ■
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo aa
36C6-
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolečina tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajenju Itd.;
po 80 h., K 1*40 in K 2*— bo dobiva v vseh lekarnah  Pri  nakupa tega splošno priljubljenega domaČega zdravita naj se jemljejo le originalne ste-klenice v skatljicah z našo varstveno znamko „sidro" potem je ■ v&akdc prepnčai; da je dobi- on g. izdelek Dr. Riohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EliSčica c. 6 nova.   I "T
Rftspošiljaiije imI d»n
Prvo zoloso železnln
stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke traverz, železniških šin itd., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čl stilnic, preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnoj nico ter nairazuovrstuejsc oprave za mlekarne je pri
FR. STUPICA u Ljubljani
zcLSt ^Cstrije   □Terezije  cesti   šte^r. lj
(zrsvtn  , F i tgi* \ <*a" i   in I
rxa Valvazorje rr&xn. trgna. Srte^r. S
(nasproti krlževntsk«  cerkve). 2952—1: 9smei«ne* K9   sta* ^ dela sa po&tena
n^nundiio       —-J**
Itf»joičči
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniSnl kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tndi v lekarnah in drogenjah. 3490
VITA
Najceneja, največja eksportna tvrdka I
H. 8UTTNDU. Ljubljana
Mestni trnra.ovža
priporoča   svojo veliko, izborno zalogo finih     3121- 10
švicarskih ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri
W   •»«   na|»iii|ih cenali.
Vdnk»7 da je moje UUMa.^ Dlag0 res
fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno 2 na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki ae pošlje zaaton j in poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o PustoslemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".