„Gorica" izbaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredoištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Wtturini St. 9, karnor jo naalavljati pisma. Nefrankirana pisma se no sprejemajo, enako se x>e uvažujejo pisma brez podpisa. Rokoptai dopisov se ne vračajo. TBLBFON it. 201. .borira* »'ane na leto 10 K, za pol let« 6 K, za četrt teta 250. Cpravnifttvo se nahaja v „Narodni TiskarnJ" ulica Vetturini 5t. 9. Za i;e;laHe se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., rt večkratni natis primeren popusi. Pünamezne fttevilke sianejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonškiti tratikah. St. 72. V Gorici, v soboto dne 7. septembra 1912. Leto XIII. Bodi jastto! Andrej (iabršček je torcj prodai »Sočo« in »Priinorea«! Zgodilo sc jc. kar so je pričakovalo ze davno. Saj st.i bila lista popoluonia d i s k'r e d i t i r a- n;i, odkar jc (iabršcek grdo po^orel kot voditelj »narodno-napredue« stranke in posebno še kot voditclj tijonili denarnih zavodov. Obrabljeni r c v o I v e r, s ka- terim jc Oabršček toliko let slrašil, jc zdaj kupila veeja družba njegovili soini- šljenikov za precejšnjo svoto dcnarja. Ta denar tiče pravzaprav sloveiiskenui narodu, kajti Gabršček je pisal ob petindvajsetletnici »Soče«: »Svojc prija- telje širom lepe naše domovine prosimo podpore v vseh težavnili podjetjih (»So-, cn<<, »Priinoree«. »Slovanska knjižnica«, »Knjižnicazamladino«), a na tun mcstu in o toli svcčani priliki dajemo in o s k o b e s e d o, da od to podpore bo iniel vcs dobiček le n a r o d slovenski«. In o svoii tiskaini jc zatrjeval: »Zagotavljani iw: tein s v e čane in m c s t u, da dobiček »Ooriške tiskarne« bo vžival zopct le n a r o d sain.« No, ali Qabrscek izpolni svojo ob- Ijubo ali nc, je njegova stvar. Nas jc bolj zanimalo izvedcti, k a- k o pot u b e r e »S o č a« z d a j, ko jl prisla v roke novili lastnikov advokata Puca, PodRornika in dnigih. I'ricakovali mho, da se slovenske strankc z b 1 i ž a j o in da se polagoma z j c d i n i j o vsi goriski Siovenci v o- kriliu S. L. S.v mogočno narodno falan- L0, ob kateri bi sc razbili vsi napadi na- ših narodnih nasprotnikov. Za poniirje- njc duhov, za zbližanjc strank jc bil zdaj čas jako n g o d c n. Saj jc glavni nasprotnik vzajeinuega delovanja gori- ških Siovcnccv — vcčni prepirljivcv Gabrsček stopil v ozadje! Tudi pre- teči polomi so rcscn oponiiu, da so vspe- bi na u'ospodarskein polju mogoči le ob složnem sodelovanju in med^eboj- neiu podpiranju v s c 1i goriških Sloven - cev. Kar sino pričakovali, se ni ures- ničilo. 2c programni članck v prcdzadnji številki »Soče« dokazuje, da inora po- stati gorje šc večje, prcdno sreca nekc ljudi pamet. »Soea« uainreč poudarja sc vedno, da jc stratiksrstvo in strankarska borba r.ckaj naravnega, torcj potrebne^a: ;sro- vori o d v c li t a b o r i h in pogreva sta- ro 1 a ;'., da jc naša stranka zvczana z italijanskinii ircdentisti in da jc (»na kri-- va, da so Italijani šc dimes gospodarji v dcžcli. List novili gospodarjev se drznv celo trditi, da so naši listi zastrnpljali javno zivljenje na (ioriškcm z nedostoi- liini natokevanjem in plitvinii osebnost- lni. da so nasi listi scjali ljnliko mašiV- valnih oscbnosti, tanatičnega ščuvairja, ¦¦'.'rankan-ke zdivjaiiosti. zbesnclosti. in da sc slovcnska sevcrna nici:. krči, da trgujo naši sovra/.niki kos za kosoin od nasega narodnega telesa. za io jc |k; trdilvi »Sočc" odgovoren Ic k r a n j s k i k I c r i k a 1 i z c in. Kdor bi s.odil oSoeo« le |>o tein njc- nciii prograinncni članku, bi moral pri- znati, da je ta list prenicniMc svoje 11>- s t n i k e in dclonia tudi svojo t a,k t i - k o, da sc bistveno ne razločuje od prci- šnje (labrščckovc »Sočc". Lcsica preininja dlako, a ne slabiii lastnosti! Svojo konCno sodbo o listili novili gospodarjev si priclrzujemo. IKi pa postatie jasno in da se prepreei vsako slepomišenje, prosimo odgovora na sic- deča vprašanja: 1. Ali sc strinjajo novi lastniki »So- cc« in »PriiuorciiH s tein. kar jc govorii o k 1 c r i k a I i z ni u naš voditclj dr. Gregoreic na sliodu drustva >,Slo^n«< I (901? Rekd jc: »Libcralci nas iincnujcjo "klcrikalcc". Ako nas ti ljudje iineuiijcjo klcrikalcc v smislu, kakor da bi bili mi za to, da se prepusti duhovščiui povsod in čcz vse gospodstvo, poteni lnoramn proti taki insinuaciji protestirati, kcr zii to nisnio, niti sino kedaj za to bili. Ako pa nas imcnujejo zato »klerikake«, kcr hočcino urcditi vsc svojc delovanjc in nelianje \r nicjali naravne. dr/.avnc in božje postavc, poteni svobodiro jini. imcnujejo naj nas lc. kakor hoeejo.u 2. Ali priznavajo k r š e a n s k a n a- č e 1 a ter obsojajo »novi enotui svetov- no iiazor«, ki ga jc Gabrščekova «Sočau oznanjala? -\ Ali so proti r a z p o r o k i in s v o- b o d n i soli ? 4. Ali hoeejo skrbcti za to, da »So- ča-' in •! riinorcc" nc bodcta vcč pav- šalno o b r e k o v a I a in b I a t i 1 a du- \ liovs.k'^a .'-.tanu? ! Od odgovora na ta vprašania jc od- ! visiic. kako stališče nam bo zavzeti ua- i spioti ;i,na li'.tonia in nasproti n - :i. stranki. Bodi jasno! Zaka] se prepirajo av- slrijski narodi? »0 i' s U' r r. M o r g c n p o s t» pi- se v svoji 1. stevilki od 1. septembra 1912 sledeee: Za tlvropo ie nujno potre- bno, da obstoja Axstrija. Ta kratek. la- pidarni izrek jc postavil in zastopal naj- večji državnik evropski, ki nam je nai- vcč škodovak kakor tudi naivečji mi- sled in politiki, med vsemi na prvem mcstu l:ala(.k\'. Kako nai bi sicer tc de- žclc. \ katerili stanujc okoli tucat plc- mcir in narodnosti. v Kvropi ostale in sc vzdržale skupaj, kakor da so spojenc in /jedinjeiie v enem sknpnem dr/.avnem tclcsu. Cc bi bila Avstrija res tako ob robu propada. kakor to trdijo njeni do- mači in zimaiiii so\razuiki. tedaj bi io bile grozovite voiske. ki so se todi vrsi- le, ncsposobne in slabc vlade in strankc. ki so io (^skrbovalc. ali bolje rečcuo za- ncniarialc, žc pripeljale do pogina. Istu Avstrija, ki je prcstala dedne \ojskc. ki je odpodila Napoleonove neštcvilne cc- te, Avstrija. ki je imela sama v sebi ved- no dovoli moči, da sc je \- nevaruosti postavila ua noge. ta država po clove- skein preudarku tudi v priliodniosti no more izginiti, nc more razpasti. Med tein ko so se vse drufie državc \" Kvropi, iwscbuo Nemeija. Francija in Ualija držalc narodne drzavnc idejc in sc v tcm smislu razviiale. se je Avstrija ii^tanovilako ce s a r s t \' o n a r o d o v in s tern podala nasprotje narodnega ce- sarstva. Cesarstvo narodov pa mora sloneti brczdvomno na pravični in za vse narodc cnakomcrni državni podlagi. Ta Avstrija. ki druži najrazličnejše na- rodc \- skupuo obrambo proti zunanjim sovražnikom, je mogoča tedaj le kot dr- žava narodov. lz Nemčije in Italije smo Narodne predslauc in pripovedke o duši in posmrtnem življenjiL (Dalle.) 4. 0 dvojnovidnosti ali bilokaciji iniamo zglede pri sv. Antoiui, sv. Jože- tu Nupertinskeni, sv. Liguoriju itd. Ali tudi v navadnern življcivju se to godi. 4. junija 1691 je umrla Marija (loffč iz Roehestra 9 milj od svojega navadncKa bivališča. Pred smrtjo je žclcla še vi- deti svoje otroke. Oincdlela je; isti čas pa so jo videli na prejšnjem domu. Du- ša ni povsod pričujoča, vendar pa jc mnogo pričujoča; in srčno hrepenenjc stori, da za tisto koprnečo dušo prcne- ha prostor in daljava ter se prikažc drugje v navideznem mračnem telesu (kot blisk, ki se dviga iz oblaka, kot pasolnce okrog pravega solnca.) Veli- ko govorjenja je bilo vzbudilo svoje- časno, ko je bil neki trgovec v niestu, ua so era videli isti čas doma v pisarni no: igranje živčnih duhov vslcd napctc živc domisljije in srenega lirepeneuja. Kjcr je tvoj zaklad, tarn jc tvojc sree in tvoja — meglena podoba. /naui so zglcdi o (locthcju, ki je sreeal sainega sebe ,ali o Swedenbor- gu itd. 5. Posebno se pokaže to tudi v sa- njali, ko je človck bolj odvezan od ma- terije. Navadno sc ponavljajo v sr.njali - zmesane vsakdanjc reči. In kdor ima trden in zdrav sen, sploli nc sanja. Veasili so sanje hudomušnc. Oni je sa- njal: »Poglej število te kočije in stavi io, goto\'o dobiš.« Ali bila je stev. 01! Hrugi je slisal: Pojdi ua beljaski most, tain te sreča čaka. Ves zaverovan stoji dnigi dan tainkaj; nc vidi nie, nc slisi nie. Kar mu prileti gorka zansiiica: Te- leban. zakaj sc ne ugancs! Zahvalim za tako srečo! veli vcs razočaran. -- Ali Vtegne se zgoditi tudi nasprotno. Iz sanj se dä sklcpati na telesu zdravje ali bolehnost. Ce je kdo bolan, ali je si aba postelja, bo sanjal o britkostih. Ko me je bolela roka, sem sanjal, da me ie pi- eil gad tamkaj. Podobno, če je kdo že- ujal. da pije hladno vodo. ko mu je lezla mrzla kača v usta. \' sanjah berc belc- trist uajlepse novele, sliši glasbenik naj- lcpse napevc. O da bi jih bil zapisal! \ sanjal ic dusa bolj prosta pozeiuskiii spou in vidi naprcj. (Moj prijatelj n. pr. za dva dui naprej). Prežničar je videl v sanjah kraj. kjer se mu je nesreea pri- petila. Kar poskocil je iz sna. Na istem mestu se mu je pozneje polomil voz in on si jc zlomil 2 rebri. Na istem mestu je postavil kri/. v sponiin. Oni je šel v sanjah za svojim po- greboin. Slabo da jc, ce sanja o črnem vinu, povodnji, cvetlicali, če jih v oneiii letnem času ni v prirodi itd. Spolnijo sc sanje, ki jih sanja ko je kdo vprav na kakem niestu; ali pa, ee dva isto sa- njata. (\ Naj oineniin še enega upliva na duso. Ce so stariši osorni. pravijo, da ne izkazujejo otrokoni vidnih zna- kov ljubezni in socutja, da so poteni o- troci — poleg dobrega srea -¦ hrasto- ve skorje! Na drugo stran pa škoduje morali otrok, če jih stariši pretirano poljubujejo itd. Torej v sredi — v zlati izti>njeni in zato nioramo misliti sami nase; razun tega imamo že od narave dano nalogo, da radi svoje geograiiene lege zbiramo raztresene elemente ob Donavi. Za avstrijske narode je tedaj popol- noma nemogoče, da bi se borili proti državi, ki jih varuje propada, ako hoče- jc obvarovati sami sebe. Lahko se bore za enak delež državne oblasti. lahko za pravično in enakomerno razdelitev dr- žavnih pravic. Cesarstvo narodov se tedaj ne more razdeliti na dvoje (duali- zem) in ravno v tern momentu tiči glav- ni vzrok. zakaj se prepirajo avstriiski narodi. XII. člcn zakona iz 1. IMv. sicer pri- znava avstrijsko-ogersko državno idejo in vodilna misel tega zakona je, da ima- io Nenici in Magžari višjo oblast na- sproti drugini narodnostim. a ravno ta rešitev o razdclitvi moči v državi je pri- \cdla do najhiijših konfliktov. Relativna avtonomija. katero m> do- volili Ncmci Poljakom in Magjari Hrva- tom. ie le razdelitev moči med mogoč- niki. Cehi, Rusini. Rumuni. Siovenci, avstrijski Jugoslovani sploh in Italijani so določeni v to, da počasi izginejo, aii pa da opustijo svojc trdovratue zahteve in pozicijc v narodnem oziru. Tako je bil zamišlien dualizem. če- tudi je ta oblika nemogoča. Oa ta oblika tudi ne bo po volji drugim avstrijskim narodom in da bo radi tega med niimi nastal kroniccn prepir. ic razumljivo. Cesarstvo in narodi pa iniajo iste inte- rese. Orzava ima še poseben interes na tjm. da zadovolii narodc. ki stanujeio med črnorumcniini koli. v narodnem in gospodarskem oziru: in narodi v Cis- \\] Translajtaniji so prešibki. da bi tvo- rili samostojne drzave, a so tudi pre- krepki. da bi jih lahko prezrla Nemeija ali Rusi. V tern tici brcz vsakega tudi za Avstrijo pravica in možnost obstanka. Podlaga vsake vlade mora biti pravič- nost in pravicuost do avstrijskih naro- dov z ozirom na medsebojno razmerje mora biti temeljni stavek njih skupnega življenja. Kdor hoče tedaj vstvariti ve- liko, lnocno in mogočno Avstrijo. mora vliti pravičnost in resnico v one postav- ne oblike. katere so spoznane kot na- rodna avtonomija. \olilna refonua, ka- tcro so pozdravili zgoraj in spodaj z ve- likim upanjem. da bo odstranila nacijo- nalne prepirc in pospešila socijalno bla- gostanje, ni imela pričakovanega vspe- ha. Avstrijski narodi so odposlali v zbornico zopet zastopnike, ki pridiguie- jo prepir in živijo od uarodnega sovra- štva. ne da bi pomislili, da kriči ljud- stvo po kruhu, zaslužku in delu. ker ie sito prepira. Nehote človek mora priti do prcpričanja, da je narodna avtono- mija (samostojnost) edino zdravilo in edina rcsitcv za Avstrijo in da tiči le v sporazumljenju vseh narodov ternelj za nadaljui obstoj nionarhije. Avstrija. ki bi bratovsko oklepala vse narode. ie u~ panje naše bodoenosti. Rnotna \elika Avstrija pa zahteva seveda enotno dr- žavo, enotno vlado, enotni parlament, euotno cariust\ o in enotno gospodarsko politiko. Ako se vstvarijo narodne zbor- nice za vsak narod posebej, se bo lahko uredilo razdrapano narodno zivljenje. Te narodne zbornicc bi dajale vsem av- strijskim narodom popolno prostost v njih narodnem razvoju in posesti in bi dale nacodu, kar je njegovega. Skupni, centralni parlament bi se pa po odstra- ški, ki se udeležijo proeesije na Dunuju, morajo inieti črno ali vsaj tcinno obleko. Zenske so od procesije izključene. Sicer ,pa svetujemo našim Ijudeni, naj se rav- najo po naukili in navodilih domačih du- hovtiikov, ki se udcleže kongresa. — Sibkim slabotnim in prestarim ljudcm je svetovati, naj opustijo potovanjc na l)u- naj. - Naj opomnimo še, da slovenski udeleženci bodo nosili na rokavu slo- venski znak, da se bodo tako spoznali. — Vsakdo srne na poti na Dunaj ali / Dunaja enkrat pretrgati vožnjo kjerkoli. — Dal Bog, da bi se slovenski udele- ženci z goriške vrnili z Punaju zdravi in veseli. Pristransko je poročala »Soča« o shodu, katerega je sklicala županska zveza za goriški politični okraj v svr- ho, kako odpomoči »Trgovski obrtni .zadrugi«, da lie pride v konkurz. Poza- bila je povcdati, kaj je rekel dornberški podžupan g. I. Budiu o ljudeli, ki so spravili »Trg. obrtno zadrugo« na rob .propada. Potein si laiiko niisliino, kako »nepristranski« bo pisala »Soča« sedaj, ko je prešla v druge roke. Družba za izdajanje listov »Soča<> in »Primoree«. Vsak je radoveden, kdo je ta skrivnostna družba, kateri K1 Andrei Oabrščck izročil svojo dedščino. Fričakovati je bilo, da se gospodje, ki tvorijo to družbo, s podpisi predstavijo javnosti. Zakaj tega niso storili, ne ve- mo. Pač pa so napisali članek: Naši smotri, v katerem je nniogo besed, ki nič ne pomenijo, nmogo neresnic, ki bi- jejo resnici v obraz. Zdi se nam škoda Z'd prostor, analizirati ta članek in tcli- tati posamezne stavke. Odveč bi bila kaka polemika, ker teh gospodov ne prepričaino. Vemo nainrcč, kaj liočejo. Njih smotri so: priti do moči in vlade v deželi, a na poti jim je slow ljnd. stran- ka. Samo ne vemo, čemu tako sramež- ljivo skrivajo svoje namene. V svojeiu programatičnem članku so konštatirali, üa gre za Slovence na severu slabo, pri nas pa, da je bolje. .leniljemo na znanje to priznanje, ker potrjnje, da je pot, ka- tero hodi slov. ljud. stranka na Cioris- kem pod vodstvom dr. Oregorčiea, edi- na pot, ki vodi k narodnemu napredku. Saj so vendar vse glavne narodne pri- dobitve pri nas delo naše stranke! Naj povedo iiberalci, kaj so oni dosegli. — Na sevcrn je slabo, pravijo gospodje, ki so v družbi za izdajanje »Soče« in »Pri- niorca«. Javna tajnost je, da so v ti drnžbi razen enega sami gospodje s Štajerskega in Kranjskega. Ako so res tako rodoljubni in narodni, zakaj ne pomagajo raje svojim ožjim rojakom? Zakaj hočejo ravno nas osrečiti? Saj vendar sami trdijo, da se nam v narodnem oziru razmeroma še najbolje godi! Noben izmed gospodov, ki so v ))družbi((, ni primoran, bivati v Ooriei. Vsak izmed njih se lahko brez materi- jelnih žrtev preseli v Celje, Maribor, Celovec itd. Qospodje, če ste res rodo- liubi in če ste prepričani, da se more po Vaši metodi osrečiti narod, pojdite med svoje ožje rojake, katerim se slabše go- •di kakor nam, pomagajte jim! In kedar rešite ogroženo slovenstvo v svoji ožji domovini, vrnite se spet k nam. Takrat Vas sprejmemo z odprtimi rokami. Za 1 enkrat pa lahko opravimo brez Vas. — Qoriea fara da se! »Lega Nazionale« in laški trgovci. Kakor smo poročali že v zadnji številki, so priredili goriški Lahi minulo nedeljo veliko slavnost v prid »Lege Nazionale" v Koprivi. Očividee nam poroea, da jc bila četa goriških laških trgovcev silno glasna na tej velelaški slavnosti, ter se navdnševala za »Lego Nazionale«. — Tmena dotičnih trgovcev so v našem uredništvu na razpolago. — In tako je: Prcjšnji nad so klieali anvratih trgovin: »Pcjtega noter, mati«, drugi dan pa so ta denar darovali »Legi«, da pomno/.i 'Jaske sole v slovenskem ozemlju. - Gorlško podružnico »Lege« vzdrzuie- mo Sfovenci s svojo nezavednostjo. Resnična dogodbica iz laške družj- iie. (ioriški halijanaš N., itua dobro, pa- metno soprogo, ki se pa v kuhauju ma- lo razumi. Imeli so sluzkinjo, ki jim je dobro slnžila. Le to napako je imela, da ie bila Slovenka. Vsled gonje v laških listih proti slovenskim služki- njam pa je Italijanaš zarentačil nad so- progo, rekoč: Slovenska služkinja mo- ra iz liiše. Nadoinesti naj io Italijanky. S težkim sreem je gospa izpolnila po- velje soproga. Nastopilo je službo neko furlansko dekle. A red v kuhinji je z«i- nil. Prahu v pisalni sobi gospodarja ni inanjkalo. Kai pa kosiio! Tako, da so Bogu usmili. Soprog je postajal jezen in nestrpen. Togotil se je nad soprogo. A ona Hiu je rekla: Saj si hotel tako! Od- sloviti si nkazal pridno slovensko dekle in najeti Furlanko. Tako sem naredila. (ioriški ltalijanaš ji je čez nekaj ča- sa rekel: Spravi mi iz hiše to nerodo in pokliči spet prejšnjo deklo/In tako sj je tudi zgodilo. Brez komentarja. Mestni vrt v Gorici brez svetilk. Ako se ne inotimo ste v celein vrtu W dve svetilki. To nikakor ne zadostuje. Po drugih mestih so mestni vrtovi kra- sno razsvetljeni, v goriškem pa ie po- noei tema kakor v Pannvcu. Ce daje mestni magistrat tisoeake za vzdrze- vanje mestne godlv. bi lahko iniel tudi toliko, da bi dal postaviti primerno šte- vilo svetilk v mestni vrt. Tombola »Slov. sirotišča« v Uun- ci bo due 29. septeinbra na dvoriscu re- stavracije »Centralu in sicer ob 5. uri popoludne. Srcck je ^»»ud, ki se proda- jajo po M) v. Upanio, da se razprodajo vse. Orznost regnikola. Poročali smo že, da policija pvidno izganja iz (iorice re- gnikole. Odlok, da mora v treh dnch zapnstiti (iorico je dobil tudi stavec na stavnem stroju v Hilarijanski tiskarni Scarmignan. Scannignan pa se ie pri- tožil na t.amestnistvo proti odloku Lo- riškc policije. Scarmignan je bil znan v (jorici kot agilen Lahonič. Ustanovil je namreč v (iorici nek godben kltib, v katerem so znani goriški itaüjanski mlečezobi mladiči. Te mladiče je Sca- rmignan učil gosti. Njegova fantara šteje okoli 20 dečkov. Nastopili so ti sviraCi ob raznih ultralaških priredit- vah. — Scarmignana pa je dobila go- iiška policija na piko od časa, ko je do- bil v »Hilarijanski Tiskarni« nekajdne- vni dopust ter sei v Italijo. Ko se je vr- nil iz ltalije je prinesel s seboj žepne rnte, na katerih so bile natisnjene neke besede, ki se ne zlagajo z avstrijskimi paragrafi. Te rute je Scarmi&nan delil med decke, godce. To je torej povod, da mu je goriška policija izročila od- lok, da mora zapnstiti Oorieo. - A Scarmignan, drzen fant, je sei na po- licijo ter protestiral proti takemu po- stopanju. Šet goriške policije dr. C a- sapiccola pamujerekel: Vi ste bil polieijski špijon v Tridentu in kdor iz- daja svoj narod je sposoben za vsak čin.« Vsled tega je Scarmignan tožil policijskeganadkoinisarjadr. Casapicco- la zaradi razžaljenja časti. Obravnava se je vrsila tc dni 5red goriško okrajno sodnijo. V)r. Casapiccola je nastopil do- kaz resnice za svojo trditev. Scarmi- gnan namreč, predno je prišel v fio- rico, je bil polieijski špijon v Tridentu. V zadnjem času pa je pisal dr. Casapic- coln pismo, v katerem je rečeno: »Povem vam pa še, da sem v Tri- dentu kot velik prijatelj policijskih a- gentov veekrat pomagal polieiji, da je odkrila političue splctke, in kadar W kaj potrebovala o onih revolucijonar- cih, so prisli k meni na dorn, podali na- erte in iaz sem polieiji vedno pomagal. Bil sem linotypist pri listn »Popolo« in veekrat so vplivali na me, da sem izdat profesijonalno tajnost, ker sem sporo- čil, kdo je pisal ta ali oni C!anek.<( Vsled tega pisma in potem vsled ustnega zagovarjanja dr. Casapiccole je bil fe-ta oproščen, regnicol Scarmi- gnan pa obsojen v plačilo stroškov. Regnikol Scarmignan pa si je s tem pismom zapletel še v drugo smolo. Oglasilo se je vsled zgoraj imenovane- ga pisma tiskarsko društvo v (iorici, kalcrega Clan je bil Scarmignan. V pravilih tisk. društva stoji, da stavei ne smejo pod nobeniin pogojem ovajati do- pisnikov listov. Ker je torej regnikol Scarmignan, kakor razvidno iz zgoraj omenjenega pisma, ovajal dopisnike li- sta »Popolo« v Tridentu, je sklicalo ti- skarsko društvo v (iorici za četrtek zvečer izredni občni zbor. katc-jgc sklep je bil. da se mora Scarmignana palmiti iz tiskarskega društva vsled grdega ovadu.štva. Tako je regniko- lo Scarmignan dobil to. kar je iskal I raviio. da io ie že popihal preko nuje. Srečen pot! Prihodnji teden bo evharistični te- dcn. Po cflcm Cioriškem se pripravli,; i:a cerkvene slovesnosti, zlasti pa za nedeljo dne 15. septembra. Na c. kr. slovenski gimnazijski pri- pravlialnici za srednje sole v Gorici s-j začne šolsko leto 1912 1.^ dne 19. sep- tembra. rčeiki prideio Kv septembra med ümiki in dvanajsto uro z oceti ah namesti'iki vpisovat se pri vodstvu na Irgu sv. Antona, št. 2.. 1. nadst. in pri- nesejo s seboj krstni list in luošnie š<»l- ško spričevalo za dokaz. da niniajo mail] ko devet pa tudi ne več ko trinajst let in da so tretji ali kateri višji razred lindske sole dokončali z dobrim usp€- hoiii. Prednost iniajo slovenski ucenc». ki M) na deželi doma in ninujo priložno- sti. za gimnazijo ali realko dobro nau- citi se verouka, slovenščine. nemščine vsprezeinate licence iz pripravljalnice dobijo učcnci versko- nravno in znan- stveno podlago, na kateri potem lehko napredujejo na gimnaziji, realki in v drugih solali. L'enine je za vsako pol- letje 1') kron; ubogi in pridni učenci so oproščeni cclo leto. (nmnazija in realka vsprejematc licence iz pripavljalnicer brez vsprejeinne skusnje. — Protesor Fr. 0 r e še c. vodja. C. kr. državna višja realka v Go- rici. Vpisovanje v 1. razred se bode vr- šilo dne 16. septembra od 9. 12. uro pr. p. S seboj je prinesti krstni list in zaduje šolsko sprieevalo. 17. sept, bo- do vsprejemni izpiti. V II. do VII. razred se bodo vpiso- vali učenci, ki so že obiskovali goriško realko, dne 17. sept. V to svrho se ima- jo ta dan zbrati ob 8. uri zjutraj v do- tičnih učnih sobah. Vpisnina stane 3 K. Iz izvengoriških šol vstopajoči dijaki se bodo vpisovali dne 17. t. in. od 9. 12. lire v ravnateljski pisarni. Vpisnina za te znasa 7 K. Vsprejemni izpiti za 11. do VII. razred se bodo vršili dne 19. t. m. od 9.—12. ure pr. p. in od 3.--6. ure pop. Na c. kr. pripravnici za učiteUišča v Toltninu bo vpisovanje v pondeljek dne 16. t. in. Sprejmejo se zdravi go- jenci. stari vsaj 13 let in pol. Pri vpiso- vanju se zahteva krstni list, zadnje sol. izpričevalo in ubožni list za one, ki pro- sijo za podelitev dr. podpore. — Ubožni in pridni dijaki dobe šolske potrebšcine brezplačno. Stanovanje in zdrava hrana stan«^ mesečno 36—40 K Pojasnila daje vodstvo. Na c. kr. pripravnici za srednje šo- te na Proseku se prične šol. leto z upi- sovanjem novo došlih učencev dne 1 6. septembra. Kedaj bo šol. sveta masa, se določi kasneje. Hitro za sveto mašo prične redni poduk. Ker se zaradi pre- tesnega prostora mora vsako leto dosti učenceni vstop zavrniti, zaradi tega se bode sprejemalo le take licence, ki so obiskovali ljudsko solo, na podlagi ljud- skošolskega spriče\fala, s prav dobrim ali dobrim usnehoin, na komaj zadosten usiJfch se ne iode oziralo. Učenci se imajo iavit \ spremstvu starišev ali na- mestnikov; prinesti morajo: šolsko sprieevalo, krstni list, sprieevalo zdravih očij in o ceplenju kozic. »Slovenska Straia« ctvori z le- tošnjim šoKkim leiom otrošKi vrtec v Ločniku. 50 otrok se je upisalo v slovensko solo v Lijčniku. Turiica za briške kolone dospe v (iorico prihodnji teden. Vsak kolon bo prispeval priblizno 14.2») K za kvintal. Natancne pogoje poizvedo koloni pri »Ooriski zvezi-« prihodnji teden. Pri razdelievanju bodo morali vozniki vzeti žito za cele občine. Odbornikom »Ko- lonske zveze« naznani »Ooriška zveza«, .\edai naj pridejo vozniki po\)lago. Blagoslovljenje kapele. Danes prod- poludne ie blagoslovil naš prevzvišeni knezonadskot kaj)elo pri novem poslop- iu za malo semenišče. Sliko svetogorske M. B. bodo po- pravili in slikariio spopolnili. Občinske volitve v Vrtojbi se vrše te dni. Yccraj ie volil II. razred. Iz boja so izšli kot zmagovalci Dol. Vrtojbenci. ki so dobili 22^ glasov. Oorenici, zdru- ženi z Bukovci so dobili 135 gbsov. Občinske volitve v Kojskem so se vršile minule dni. Danes popoludne voh I. razred. Pozor, slovenski trgovci! Z nem- šhiini ali z italijanskiini tovarniškimi zastopniki dopisuite le v slovenskem jeziku Le na ta način pride naš jezik povsod v veljavo. Vreme. Mesto toplega in suhega vremena. ki bi pospeševalo dozoritev poljskili pridelkov. posebno pa grozdja in koruze. imamo zaporedoma deževno in za ta čas prehladno vreme. Posebno sinoči je razsajal v mestu in v okolici hud vihar z močnim nalivom, ki je tra- jal se precej časa. Da ni napravil ta vi- har na poliskih pridelkih. posebno pa na sadiu in grozdju dobička, to je samo po sebi umevno. Vendar so nam pa lju- dje iz raznih krajev danes pripovedo- vali. da škoda le ni taka kakoršne se je bilo bati. Po mestu je bil vihar tako si- len, da je snel več nadpisov nad trgo- vinami ter jih vrgel na tla. Mrzlo pa je bilo kakor v pozni jeseni o deževnih dnevih. Krn in Matajur sta dobila belo obleko, ki jima sega skoro do tal. S Krasa se nam poroea. da je tudi tarn si- noči bil vihar z mocnirn nalivom. Res čudno vreme letos. V Logu na Vipavskem se je vršikt minulo nedeljo evharisticna slavnost v slavnoznanem Marijinem svetišču. Ljud- stva se jc zbralo na tisoče. 28 duhovni- kov je spremljalo Presv. R. T. v proce- siji. Popoludne je bilo na prostem slav- nostno zborovanje. Nastopilo je več go- vornikov z Ooriske in s Kranjske. »Or- lovskaa godba iz Smarij je svirala, pev- ski zbori so peli. Kaj je s telesonom po soški doltni? Svoj čas se je mnogo govorilo o tele- fonski zvezi po soški dolini. Sedaj je ce- la rec zaspala. Tudi v zadnjem zaseda- nju dcželnega zbora je bilo o tern go- vora. Mada noce dati na tozadevna v- prašanja nobenega odgovora. — Smo predalee od Dunaja —tako je rekel ne- kdo te dni. Bo treba bolj glasno zaupiti, da se nas bo slisalo gori na Dunaj. Nova vojašnica. Z zgradbo nove vojašnice ua Rojcah se je že pričelo. Nabori v Gorici. Iz mesta se je predstavilo naborni komisiji 282 mlade- nieev. od katerih je bilo 58 potrjenih. Vseni so s pod in jam IKOLINSKO CIKORIJO ===== v korist-------- obmeintm sloveiieem. ko pečal s političnim delom in skrbel za splošne ljudske zadcve, za zunanje stva- ri, za deželno brambo, finance, trgovino, carino itd. Veliki kulturni narodi si rav- nokar razdeljujejo svoj vpliv in inoČ, da bi si preskrbeli za kakih 50 let kruha. dela in odjemalcev, a naša »velesila« Avstro-Ogerska, ki se skoraj krivi pod težo vedno novih zahtev. bo tudi sedai pri delitvi svetovnih dobrot ostala pra- zna. Tudi v prihodnje bomo ostali bre/ odjemalcev in eksporta. a novi davki in nova bremena bodo prišla nad ljudstvo: to bo umorilo vsako veselje in podjet- nost. In ta gospodarsko skrajno važni moment je, ki nam narekuje, da napra- vimo enkrat mir v svoji liisi. da s pri- merno regulacijo sedanje uprave od- straninio tozadevne zadržke. Za Avstrijo tiči prihodnjost v bal- kamki politiki. kajti nobena evropska držr.v;; ni tako poklicana, da se tukaj razvije kulturno. gospodarsko in trgov- sko. Moderna Avstrija. ki varuje vsa ljudstva. ki nobencga ne protežira no- benega ne potiska v ozadje. anipak vse opravlja avtonoiiino. niora imeti na bal- kanske narode velik vpliv, ker siti na- rodi ravno to dižavno obliko želijo. V mir i med narodi leži tedaj temelj za mo^ i'i gospodarski razvoj Avstrije, ki lahK ) potein ziihteva. da je v zivljenju evrcpskih narodov v resnici moeen in odlocüen faktor. Oopisi. Sežana. Vlada je vnovie dovoliki pod^cre, n sLer v znesku 49.000 K, ki naj se porabi za popravo občinskih po- ti. Dne 28. m. m. se je v Sežani snidla komisija, ki je to svoto razdelila. Tako bomo imeli zraven lepih zaslužkov tudi lepe poti. Posebno na Brkine se je ozi- lala komisija. ker tarn nimajo trgatve. Polilični pregled. Češko-neinška sprava. Neznansko dolgo se že vieče ta pre- pir med Cehi in Nemei na preeejšnjo škodo bojevnikov samih in tudi drugih avstrijskih narodov, ker je vedno kak nesrečen junktim med češko-nemško spravo in političnim delom drugih par- lamentarnih zadev. Ako pogledamo na- zaj v Riegerjeve case, ko je bil minister- ski predsednik Taafe, vidimo, kako vse drugaee so nastopili Čehi in Nemci. Ni bilo toliko dostikrat brezpotrebriega preklanja, ainpak več dela. Takrat so dosegli Čehi z mirno in stvarno politiko dr. Riegerja dosti več kot pozneje z ra- dikalnim kričanjem. Radikalci so kakor navadno bili tudi pri ten pogajanjih škodljivci. Bodisi Schönerer ali Klofač, to je navse zadnje skoro isto. Koristi ni bilo od nobene strani, oba naroda sta tr- pela pod to grozovito razdivjanostjo in inštinkti mas so dobivali vedno bolj svojo moč. A ravno v tern slučaju siro- va sila ni bila na mestu, kajti čeh in Ne- mec sta vendarle kulturna človeka. To so počasi uvideli tudi češki politiki kot n. pr. Kramaf, Ldfal itd. Politika boja v tem primeru ni na mestu, ker ta pelje do pogina ene stranke. In katera naj pogi- ne? Cehi ali Nemec? Še pred kratkim časom je bila napetost strahovita, a se- daj se slišijo že mirni in trezni glasovi, ki si žele pameten kompromis. Agrarni voditelj Udfal se je izjavil prav odločno za češko-nemški sporazum in za češko- nemško večino v parlamentu. A;-- nride do sestave ali spoi)olnitve minist //a, je dosti odvisno tudi od noveg« t.?mi- stra, kako se bodo stvarinadaljerazv.ie. Sicer pa se širi med Nemci glas, kakor da bi bil namestnik knez Thun šel za časa pogajanj le Cehom na roko in do- pustil sedaj med počitnicami marsikaj na škodo Nemcem. Tako je baje dobil grot Harraeh ob Labi, kjer se bodo vr- šile v kratkem regulacije, nekatere ko- se sveta po prav nizki ceni, katere so vzeli prej čez mero dotičnim nemškim „ kjmetoni, Bivši .minister Schreiner je to zom Thunom. Sicer so to le bolj malen kosti, a otežujejo celotno mirovno ak- cijo in razbtirjajo ljudstvo brez potre- be. Ker so pa že purlamentaru spoznali potrebo sprave. je upati. da se bo kiuulu dognala. eetudi so odloki, kakor je zad- nji 4. sept. t. 1. priobčerii, sposobni. da zopet spravijo stvar v stari nered. Mi- nister Hochenburgerjev jizikovni odlok je razburil znova vso ceško javnost in vsa zadeva bo prisla na jesen pred par- lament. Občinske volitve v Gradcu. Obciuske volitve v (Jradcu so na- povedane za 17. t. in. Ta dan se bodo vršile volitve za tretji volilni razred. Med liberalei in krščanskimi socialci je bil sklenjen kompromis. S tern se hoce zaprečiti, da bi v tern volilnem razredu ne zmagali socialni demokratje. Komisarijai na Hrvaskein. Iz Budimpešte se poroca. da se splošno pričakuje, da se bodo v nai- krajšem easu izvršile spremembe na Hrvaškem. odpravil se bode komisarjat in imenoval novi ban. Za novega bana imenujejo razne osebe, toda najbolj vc- ijetuo je da postane ban Cuvaj sam. Bolgarija in Turčija. Listi poroeajo. da je predsednik bolgarskega sobranja Danew izjavil poročevalcu »Novega Yremena«, da je vojska med Bolgarijo in Turčijo neizo- gibna. Edini izhod bi bil, ako se v Tur- čiji izvedejo- preosnove, ki jih je določil berolinski kongres. Bolgarska vlada in vojno razpoloženje. Bolgarski listi priobčujejo pismo, katero je dobila bolgarska vlada - od i'Lige za unieenje Turkov«. V pismu se grozi ministrom, ako ne napovedo Tur- eiji vojne. Pisino pravi, da tudi na kra- lja ne bodo pozabili. Upor ruske črnoniorske flote. Razni listi so objavili več brzojavk. govorečih o uporu ruske črnomorske flote, o obstreljevanju Sebastopola od strani iste itd. itd. Yse te vesti se danes najodločneje demenujejo. Italijansko - turška vojska. O novih bojih v Tripolisu ne piše danes noben list. Pač pa polnijo italijan- ski in drugi listi svoje predale s poroeili o teku mirovnih pogajanj, ki se vrše baje sedaj v Švici. Ta poročila si pa drugo drugemu tako nasprotujejo, da se iz njih ne more ničesar sklepati, ako ne to, da je večina teh poročil izmišljena. Le eno zdi se da je gotovo, namreč, da se ie Italija naveličala te dolgotrajne, a dosedaj brezvspešne vojske, in da se nji bolj mudi skleniti s Turčijo mir nego pa Turku. Prihodnje dni, tako eitamo v listih. pošlje Italija zopet 50.000 mož v Tripolis, ki gotovo ne bodo živeli le od zraku, marveč bodo Italijo zopet stali ogromne svote denarja. Vrhovni povelj- nik Caneva je odstavljen. Pravijo, da je svojo nalogo izvršil. Kako, tega ne po- vedo. Namesto njega prevzameta vod- stvo vojnih čet dva druga generala, in sicer bode zapovedoval eden v Tripoli- su, drugi pa *ob Cirenajki. Po italijan- skih poročilih ni pričakovati iz Tripoli- sa nobenih aažnih dogodkov. Šele v ok- tobru se bodo pričeli novi boji oziroma takozvane »avansate«, ki se pa že par inesecev napovedujejo. Iz Milana poročajo, da se je opa- žala v Rimu včeraj neka nervoznost in razburjenost med občinstvom. Razširi- la se je namreč po mestu vest, da se je ta dan podpisal mir med Italijo in Tur- čijo. Po od ministerstva izdanih izjavah pa je ta vest brez vsake podlage: Toda občinstvo je bilo prepričano, da se je nekaj važnega zgodilo. List »II Secolo« pa opozarja občinstvo, naj se nikakor ne uda dobrim upom, kajti bojni ogenj bi zral prav lahko zopet vsplamteti in še hujše kot prej. Drobne politične vesti. Govori se, da postane avstrijski poliedeliski minister na mesto umrlega iiovan dr. Mataja ali pa dr. Seidler. •-¦¦ Ceška radikalna strarika in uarodlto- socialna sta se združile proti Mladoče- hom. Oališki deželni zbof bo sklican dne 20. sept. Predsednik ogrske po- slanske zbornice zriani groi tisza od- stopi, ker si je nakopal s svojim posto- panjeiti v dižavnerti zboru veliko so- vražnikov. - Veliki inozeinški listi sodi- jo.da se doseže v kratkem casu niir med Turki in ltalijani. Nemški cesar se je udeležil švicarskih vojaških vaj. Ležal je med vojaštvom in se zanimal za vsa- ko malenkost. - Ruskega prometuega ministra so hoteli umoriti. Polož-ili so na tir železnice, po kateri se je peljal, hlode, da bi se tako vlak prebrnil v pre pad. Nevarsnost so pravočasno zapa- zili. - 28 demokratov je obsodilo v zapor nizuberško sodišče, ker so stra- hovali delavce in jiin niso pustili na de- lo. -— Ruski car bo potoval v Poljsko. Zato se pripravljajo velikanske poli- cijske odredbe. - Albanci koljejo daljc- kristjane. Naš ministerski predsednik grof Stiirgkli ostane i nadalje na svojem niestu. V Londonu so uprizorile žen- ske demonstraeije za splošno volilno pravico. Potem so demonstrirale proii ministru (leorgeju. Navzoči moški so demonstrantinje napadli, jim raztrgali obleke ter jih pognali v beg. — Ham- burški zupan Burckhardt je umrl. Zaradi neznosne draginje mesa je po- sredovala pri našem notranjem ministru predsednica državnc zveze avstrijskega ženstva. Minister ji je odgovoril, da za sedaj ne more nič ukreniti. -- Več bomb je bilo položenih v Malti. Hoteli so po- gnati v zrak škofovo palačo. - V svrho vlaganja reklamacij za ob- činske volitve v Gorici se pozivlja vsc one volilce, ki so izpuščeni v volilnih imenikih, naj se oglasijo jutri t. j. v ne- delio predp. od 10h—12h in prihodnje dni popoldne od 2h—ih v prostorih »Trgovskega in obrtnega društva« v (iorici, ulica sv. Ivana št. 7 in prinesejo s seboj potrebne listine kakor: davčne izkaze. domovnice, krstne liste in potr- dila, da bivajo stalno v Gorici. Rok za vlaganje reklamacij poteče s 13. t. m. Slovenci, davkoplačevalci, storite vsi svojo narodno dolžnost! Narodni odbor v Gorici. Domače in razne vesti. Šolska vest. Ravnatelj tuk. realke Viktor Slop je dobil naslov vladnega svetnika. Iz poštrie službe. Poštm adjunkt Marij Casagrande je postal poštar v Ajdovščini; poštarica Marija Schlechta je premeščena iz Cerkna v Skedenj, premeščeni so: poštni oficiant Ernest Pipan iz Nabrežine v Komen; oficijan- tinje: Frančiška Debevec iz Tolmina v Oomžale, Ivana Cebin iz Bohinjske Bi- strice v Kanal, Kristina Kos iz Kanala v Bchinjsko Bistrico, Regina Beifuss iz Opatije v Tolmin in Justina Rihteršič iz Komna v Tolmin. Učni zavodi društva »Šolski Dom« v Gorici, namreč: šestrazredna d e k 1 i š k a 1 j u ri- sk a s o I a v »š. D.«, ki služi od 3. raz- reda naprej kot vadnica slovenskim kandidatinjam tukajšnjega izobraževa- lišča za učiteljice; petrazredna d e š k a 1 j u d s k m šola v »Š. D.«, ki rabi tudi kot vad- nica gojencem tukaj^njega moškega u- čiteljišča; petrazredna ni e š a n a I j u d s k a sola v Malern Domu; deška p r i p r a v 1 j a v n i c a za srednje šole v M. D.; dvorazredna dekliška p r i p r a v- 1 j a v n i c a za izobraževališča v M. I), in ženska obrtna sola za šiva- nje oblek ter belo šivanje in vezenje v Novem Doniu V ponedeljek iti torek 16. in 17. septembra od 9. do \2. ure predpoludne \i\ od 3. do 5. popoludue bo vp isova- n j e novih učencev in učenk in onih, ki so že obiskovali te sole pa we še dokon- čali. V sredo 18. septembra bo za licen- ce in učenke iz S>. D. s v. niaša v cer- kvi sv. Antona ob 9. uri; za učence in itčeuke iz M. in N. I), pa v cerkvi čč. oo. kapucinov. V četrtek 19. sept. začne v vseli navedenih šolah redni p o u k. Slovenski roditelji se uliudno va- bijo, da vpišejo svoje otroke o praveni Casu v omenjene šolskc zavode. Obrtno-nadaljevalna sola s sloven- skim učnim jezikom v ^olskem Doitiu v Oorici začne novo šolsko leto v po- nedeljek 16. septembra. — V nedeljo 15. sept, od 9. do \2. ure predp. in v pone- deljek 16. sept, od 5. da 7. ure pop. bo vpisovanje. V ponedeljek začne po možnosti tudi že redni pouk. - Sloven- ski mojstri naj privoščijo svojim učen- cein potrebni in prekoristni ^ouk ter naj iih brez izjeme vpišejo v nadaljcval- !1(; S()l0. Otroški vrti društva »Šolski Dom« v (iorici, in sicer: v ulici sv. Klare li. št. 1 in v Malem Domu so začeli svoje Solsko leto že s, 1. septembrom. Otroci se sprejemajo, kolikor dopuščajo pro- stori, ves čas tudi med letom. Sloven- skim roditeljem, ki rnorajo po delu, je ciana prilika, da so njihovi otroci pod nadzorstvom in da se priinerno zaba- vajo. Otroci se privadijo snagi, redu in delu po svojih moceli. Zato je vredno, da se slovenski roditelji posluzujejo ten koristnih zavpdov, katere vzdržujejo ,- dobrotniki z nemalitni stroški. Slovenci z Goriškega na evharistič- nem kotigresu na Dunaju. Okoli 450 Slo- vencev z (ioriškega se poda k evhari- . stičnemu kongresu na Dunaj. Zastopanc bodo skoraj vse katastralne občinc. Naj- več priglašencev je seveda moškega spola. Skupnega odhoda iz (jorice ne bo kakor se je nameravalo. P'rvotno se je govorilo o posebnem vlaku, a se je ta misel opustila, ker vozni listki po zniža- ni ceni za na Dunaj so dobri od 5. do 15. septembra, z Dunaja pa od 15. do 25. septembra. Torej si vsakdo lahko izbere poljuden čas in uro za odhod. Z (lori- skega jih pojde največ z državnega ko- lodvora v Gorici v torek dne 10. t. m. ob 11.13 predpoludne s poštnim vlakom, ki pride na Dunaj drugi dan ob 6.40 zju- traj na zapadni kolodvor. Večina gori- ških m e s t n i h Slovencev pa odrine iz Gorice na Dunaj v torek ob 6. uri zve- čer z državnega kolodvora in pridejo na Dunaj v sredo zjutraj ob 7.40. -- Našim liudem priporočamo, da vzamejo s se- boj kaj jedače, ker na Dunaju se bo ob silni množici ljudi dobilo le po velikem trudu in čakanju. Enako se priporoča, da vzamejo s seboj kos inila, brisačo, krtačo in drugo drobnarijo, ki je potreb- na za osebno snago. Tudi dovolj dena- rja naj vzame vsakdo s seboj, ker nihče ne ve, v kake okoliščine pride. Sleparjev in tatov se je treba na Dunaju varovati, ker ti bodo pri celi prireditvi igrali ne- malo vlogo. Slovenci se bodo zbirali v \ frančiškanski cerkvi na Dunaju, ki stoji blizu sv. Štefana. V tej cerkvi se bodo ' cbdržavali tudi slovenski evharistični govori. Prvi govor bo v četrtek ob 6. uri ' zjutraj. Govoril bo škof tržaško-koper- ski mons. dr. A. K a r 1 i n. Drugi govor bo isti dan ob 6. uri zv. Govoril bo žup- nik J. K a 1 a n iz Ljubljane. V petek dne 13. sept, bo slovenski govor ob 6. uri zj. Govoril bo dr. A. B. J e g I ič, kne- zoskof ljubljansk-i. Zvečer ob 6. uri bo govoril dr. .1. Gruden iz Ljubljane. V soboto dne 14. sept, ob 6. uri zj. bo go- voril dr. M. Napotnik, knezoškof lavantinski. Zvečer ob 6. bo govoril prof. dr. A. M e d v e d. V nedeljo dne 15. sept., kot zadnji govornik bo govoril goriški knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sedej. — Druge narodnosti i bodo imelc cvliaristične nridiffe v drucili 6 miedeničev iz šempasa In 4 iz Kojskega je aretirala goriška polkija. ker so ob času vojaških naborov raz- grajali po mesiu. Sedaj jili je izpustila na svobodo. Romarji iz Itaiije. Veeraj popohidnc je šlo skozi našc mesto na Sv. (loro mnogo roniarjev \z Italijc. Spremljal) iih je veliko število italijanskih duhov- nikov. Reka dobi kraljevega komisarja. Z Dunaja sc puroca, da se govori, da dobi Rcka mesto župuna kraljevega kotiii - sarja. V nogo se je urezal 17-letni krojac Jožef Vidniar tako luido. da se je moral podati v bolnišnieo usmiljenih bratov v Oorico. Padel je z voza 21-letni Josip Su- lič iz Prvačine ter si zlomil desno ro- ko. Bil je pri naboru ter se opil. Ko je hotel stopiti v Prvačini z voza. je pa- del. Prepeljali so ga v goriško bolnišni- co usmiljenih bratov. Ogenj. Sinoči ob 9. uri so bili po- klicani o^njegasci, ker so se unele saje v dimniku hise Bolaftijeve. Ogenj so pogasili. Ciganska nadlega. One tri eigane Hudorovič, ki so bili aretirani minuli te- den v Oorici zaradi raznih tatvin, so spravili v tržaške zapore. ker jili išee tamosnie sodišče. Število inoskih v Gorici se krči, kajti statistika za lansko leto nam pra- vi, da jč umrlo 442 moskili in .iSN žensk. Nadalje nam pravi statistika, da je bilo rojeiv' 721. Porok je bilo 185. ">olk št. 47. se je vrnil z vojas- kih \ u! veeraj opoludne. Enako so se vrnili vojaki planinci iz hribov v Oori- co in se nastanili v Rainerjeva voja.š- nici. Odprti leakrni. Od b. do 15. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: Liberi-Pontoni. Pri velikih vojaskih vajah na No- tranjskem je zmagala 28. pehotna divi- zija, h kateri pripada tudi goriško vo- jaštvo. Qlavno in odločevalno ulogo je igrala pri tem goriška pehotna brigada pod poveljstvom goriškega brigadirja genmaj. Scotti. Narodnostna statistika c. kr. vojne mornarice. Leta 1911 je bilo v vojni mornarici med 3810 vojaškimi novinci 1291 Hrvatov, 900 Nemcev, 662 Ogrov, 581 Lahov, 253 Cehov, 116 Slovencev, 44 Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumunov in 3 Rusini. Ona nečloveška mati, natakarica Podbrdom, po priimku Virant, ki je ho- tela urnoriti nezakonsko dete, katero je povila pred nekaj časom, kakor smo že poroeali, se naliaja v goriski ženski bol- nisnid, kjer jo straži-mož postave. Pe- tetu pa se je obrnilo na bolje. Poroča se. da je s čevljem tolkla dete po glavi. Dražba lova. Hne 14. septeinbra t. I. ob 10. uri predpoldne se oddaje na tu- kajšnjeni glavarstvu lov davene obeine l.okavec za dobo od 15 9 1912 do M. aprila 1913. Yzklicna cena je 100 K. Pogoji se lahko poizvedo na c. kr. okr. glavarstvu. Poskušen cerkveni rop. V noči od četrtka na petek so dosedaj neznani ta- tovi skusali ulomiti v župnijsko cerkev v Mil iah pri Trstu. V ta nanien so udrli v cerkveni stolp iirzaceli vrtati v zidu. ki se drži cerkve. Napravili so že pol metra široko luktijo. A zdi se. da so bili pri dclu itioteni in radi tega pobegnili. Juhilei parobroda. Due 30. m. in. je rniimlo 100 let, ko je vozil na Angleskem prvi parnik. Veüke povodnji v Bukovini. X Bu- kovini je deževalo 36 ur. Reka Prut je v Črnovicah poplavila nižje ležeči del inesta. Skoro po vsej Bukovini so stra- šne povodnji. Več tisoč ljudi je zapusti- lo stauovanja. Mnogo krajev je v neva- rnosti. Komet all zvezdo repatico bomo videli zopet leta 1913. To je takozvana Tutlešejeva repatica, ki se narn poka- že vsakih 37 let. Ta repatica ima zelo Širok rep. Ürobtinice. Strašna nesreča v rudniku. 40 ru- darjev mrtvih. Nesreče v rudnikih se inno'/e. Danes nam je spet poročati o strašni nesreči v rudniku, ki je zahte- vala 40 človeških žrtev. To se je zgo- dilo v francoskem rudniku v La Claren- ce. Yneli so se plini 390 metrov globo- ko. Zeralja se je grozno stresla. Na sve- tlo so spravili okoli 40 mrtvecev. Pre- tresljiv jok so zagnale žene, ko so spra- vili na površje moška trupla brez gla- ve, brez rok, ali brez nog. Povodnji na Ogerskem. Reka Ma- ros je prestopila bregove v Görögra- SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Nonut i Eregant ant. stavbona tvrdka v Oorici ulica Adelaide Ristori štev. 5. Se priporoca p. n. občinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Tnho.-moratB obrniti vsaki zabojcek, vsaki zavitek ter gledati natančno po „kavinem mlincku", kot znak odlične kakovosti pravega :Franckovega; - pridatka aa kavo - od HENRIK FRANCKA SINOVI —= v Zagrebu. =— u iin ii/J V dos-u in okolici. Pri Alvingu je dolina reke Maros 7<> km na dolgo pod vodo. Skoda na polju je velikanska. Sneg na iu/iieiu Francoskem. — Včeraj je padal po jugovsliodnctii dclu Francoske sneg. oxa Kocke za govejojuho dajo najboljäe jamstvo za izovstno kakovost ker so v največji tovarni za mesne izolečke na svetu Liebig družbe aapravljen«. Odvetuik dp. loan Kimovec jo otvoril pisarno T r s t ulica Caserma St. 15. DijBha (dijahinjo) kmetskih sta- rišev sprejme ua hrano in stanovauje z lastno soba sloveuslo pobožna družinn v (lorici po najuižji ceni. Oglasiti se pri A. Doljak, ulica Luigia stev. 1. v •.• •.• •.• v Sobe meblovane se oddajo. V hiši se dobi lahko tudi hrana. Natančneje se izve v Semeniski ulici št. 14. II. nadstr. OH I 1B7B Povsod izkušen.«, sloveča in priljubljena sredstva. UU I. 101 0 pri veöjih naroöiJih velik popust. Leknrnarja A. THIERRYJ6V BALZAM. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev. ponarojaiijc in vsak j>rekup dru^i-ga biilzama s pn-varlji- vinii /liiimkanii se kazensko-sodnijsko zasledujo in strogo kaznujo. — Ta bal- zain je dobrega učinka pri vseh bolczuih na liihala, pri kašlju, pljuvanju, hri} av( sti, katarju v žrtMu, boločinah v prsih. bolt-znih na pljučah. posclmo pri intluenci, zelodčnih boleznih, vnotju jeter in vranicc. slabi pri'bavi. te- ltsiiciii zaporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinali. pri izpuščajih itd. itd. 12|2 ali 6 1 ali 1 vol. poscbna steklenica K 5#6(). edino pristno MAZILO IZ VRTNIC Lekarnnrja TH1EHBV - jevd jo zanesljivo zdravilo za rane, šeirjuvce (tun>), poskoilbt1, vnotja. absct'80, odstrani vse nociste v tolo vrmilt> s>; r.iei in stori, Ja so bolestne opi'racije i epotrobnc. /dravi tudi pri zastarolih ranah itd. 2 škatlji stanota K 3"G0. Kupi se: Lekarna pri Angelju varuhu, Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu. IJ<.Li se sknro v vsoh lekarnah. Ka debelo pa v modicinalnih mirodilnicah. Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje shozi 40 let prvo mesto rnedtovarnatnistiskalnic inuživa v strokovnih kroj^ih najboljše priznaiije. Zahtevajte posebni cenik stev. 452a za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne miine, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd. Več kot 700 svetinj in prvih daril itd. Ph. Mayfai^th &C.o. Špecialna tovarna strojev za trtne in sadne vinske prldelke 1500 delavcev. Duitaj, II., TabOsStraSSe 71. Iščejo se zaHtopniki. M. pDERWfllD tryovina s špecerijskim blagom in delikatasami, GORICA Tekallšče J05. Verdi št. 32, v hlši „Geatralne posojllnlce1' najtopleje priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi, svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah, Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cene najaižje. Posebno se prlporočam gg. hotelirjem, gostüiiicarjem In kavar- iiarjem, ter »1. društvoin, ki prirejajo vesellce. PodraMeä fetinlika giavnJcä K 1,000.000. „Ljnbljanske kreditne banke ------so bavi 2 vsemi v bančno Btroko spadajooimi posli.------- fioge na hnjižlce obrestuje po fvaVo, M* v tiMm Mnu po dogouoru. Centrala v Ijubljani. v G0RIC1 Rezsrvnl zaklad K 800.000. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska ftNarodna Tiskarna*4 (odgov. L. L u k e ž i č.)