OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OL. XXXIII.—LETO XXXIII. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 8, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 90 f^OVl GROBOVI KASTELIC ST. ^ petek popoldne je umrl po bolezni na svojemu domu izmed pionirjev Matt Ka-St., star 69 let, stanujoč 15930 Saranac Rd. Zadnjih je vodil svojo obrt ali tr-?®vinQ v okolici Saranac rd., leta pa gostilno na ome-naslovu. Bil je med "^tanovitelji in eden izmed ^^dsednikov Slov. doma na Ave. ter Slov. zadružne Bil je član ter večkrat ^ na pokopališče Lake- ^AGODE ^trtek zvečer ob 9. uri je v heijjj ^ svojem domu v Ana-^8 jg'^ ' Frank Nagode, star boig ' bolehal je za majnarsko let. Doma je bil iz P'"' Logatcu, fara Ho-odkoder je prišel v k nas ° ^^ta 1900. Naj prvo se Oe (JqI ^ Moon Run, Pa., kjer h, ^Gt delal v premogoro-"Gkaj leti pa se je Q,, jjj ^ Presejila v Cleveland, ^ je štiri leta in pol pa družina naselila v Ca-Hii> g!^'" Bil je član društva ' ^^2 SNPJ in podr. št. 3 v" ški tednik "Tygodnik Powsches-czene," je komunikej episkopa-ta bil prečitan vernikom s prižme večine cerkev na Poljskem. Komunikej so podpisali vsi škofi, ki so se udeležili pogajanj s komunističnimi vladnimi uradniki. Pogajanja so se vršila 14. aprila, prva pa je sporazum naznanila poljska vlada. V komunikeju episkopata sta sicer bila omenjena dva dodatka k sporazumu, toda besedilo teh dodatkov ni bilo objavljeno, ker bi verjetno spravilo v zadrego tako cerkev kot državo. Opazovalci ugibajo, da se dodatka nanašata na ukinitev dveh škofij, z drugim pa so katoliški voditelji baje obljubili, da bodo umaknili pet škofov, ki so bili tarča napadov in kritik vlade. V komentarju katoliški tednik pravi, da če se ni doseglo sporazuma z vlado na vseh točkah, je to bilo vsled tega, ker je to deklaracija ne pa konkordat in ker mnoge zadeve spadajo v področje jurisdikcije sv. Stolice. Sporazum z vlado, s katerim so rešena najvažnejša sporna vprašanja med cerkvijo in državo, je podpisalo 25 škofov. Mnogi opazovalci menijo, da bo Vatikan skušal ovirati sporazum. KONGRESNIKI ZAHTEVAJO PREISKAVO O NACIZMU WASHINGTON, 7. maja — Kongresniki Hough B. Mitchell, Jacob Celler in Barratt 0'Hara so danes apelirali na kongres, naj ustanovi predsednikovo komisijo, ki bo izvršila preiskavo v zvezi z ameriško politiko v Nemčiji. Takšna komisija bi se ukvarjala v prvi vrsti s preiskavami, če so poročila o oživljanju nacizma v Nemčiji točna ali pa ne. So ^ ^^'forniji zapušča sopro-^ Maček, doma 'feiii °%ira, fara Ig pri Ljub-otrok: Danny, Ri-X Frances o ®' Mary Lusin, Mrs. Mrs. Agnes Debe- V ® pfa, Dixon V""""- Hun sestri. Pogreb se je zjutraj v Anaheim. ti) if* __________ Pauline Benzie ter 21 vnukov, in eno sestro v v stari domo- -I ® SPHtri OQ -io \1 t""' )th_ pokopališče J® bil pokopan na on- DIANE MARIE TEKANCIC V soboto zjutraj je preminila staršem Anton in Clara Tekan-čič hčerka Diane Marie, stara tri tedne. Družina živi na 5159 Miller Ave., Maple Heights, O. Dekliško ime matere je bilo Go-renc. Poleg staršev zapušča bratca Bruce Anthony. Pogreb se vrši danes popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia na pokopališče Calvary. * FRANCES CERGOL Nagloma je preminila Mrs. Frances Cergol, rojena Mezgec, stara 59 let. Stanovala je na 5117 E. 117 St., Garfield Hts, O. Doma je bila' iz vasi Merše, fara Sliv j a na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Bila je članica podr. št. 47 S2Z, društva Tabor št; 139 SNPJ in društva Naš dom št. 50 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josipa in edino hčer Mrs. Christine Sturm, v starem kraju pa brata Josepha, v južni Ameriki brata Franka in se-strično Mrs. Frances Lukač. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9» uri in nato na pokopališče Calvary. FRANCIJA JE PROTI OBOROŽEVANJU NEMČIJE REIMS, Francija, 7. maja— Predsednik Francije Vincent Auriol je danes izjavil, da se bo Francija zoperstavljala ustanoviti nemške armade, s katero bi se nameravalo ustaviti širjenje komunizma. Ob priliki pete obletnice kapitulacije Nemčije je francoski predsednik zagotovil, da Francija ne bo sprejela nobenih žrtev, ki bi ogrožale njeno lastno varnost. ACHESON ODPOTOVAL NA SESTANEK TREH SIL WASHINGTON, 6. maja. — Državni tajnik Dean Acheson je danes odpotoval na sestanek z zunanjima ministroma Anglije in Francije. Časnikarjem je. izjavil, da se bo potom teh sestankov pospešilo "mobilizacijo moralnih in materialnih sil svobodnega sveta." Na letališču je državnemu tajniku zaželel srečno pot predsednik Truman. Ogenj povzročil milijonsko škodo RIMOUSKI, Que., 7. maja.— Strašen ogenj, ki je izbruhnil že preteklo soboto v nekem skladišču lesa, je povzročil milijonsko škodo v mestu Rimou-ski, ki se nahaja na obali reke St. Lawrence. Več kot 300 hiš je popolnoma zgorelo, 2,000 oseb se nahaja brez strehe nad glavo, medtem ko je po prvih poročilih 10 oseb zgorelo. Gasilci še vedno niso uspeli pogasiti ogenj. Bojijo se, da bo ponovno izbruhnil in se razširil na ostale dele mesta. Najtežje je bila prizadeta vzhodna stran mesta, kjer je poleg 300 hiš zgorela tudi bolnišnica, neko gledališče, dva hotela in okrajna sodnija. Škodo že dosedaj cenijo na $20,000,000. Ogenj se je bliskovito razširil zaradi močnega vetra, ki je verjetno tudi povzročil ogenj, ko je pretrgel neko žico visokega elektročnega napona, ki je padla na les v skladišču. Mesto Rimouski, ki šteje 15,-000 prebivalcev, je bilo delno izpraznjeno, da se olajša delo gasilcem in zaščiti žene, starce in otroke. DVAJSET ŽRTEV VIHARJA V NEW YORK NEW YORK, 7. maja.— Vsled viharja, ki je zajel državi New York in New England, ki je povzročil gozdne požare in prevrnil veliko število čolnov, je ob koncu tedna izgubilo življenje najmanj 20 oseb. V New Englandu so se utopile tri osebe, v jezeru in v rekah zgornjega New Yorka 10, v bližini Long Islanda sta izginila dva mladeniča, medtem ko so pri Oyster zalivu na*U truplo nekega utopljenega ribiča. Veliko število oseb še vedno niso našli. KONVENCIJA SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE Danes se je v Jugoslovanskem del. narodnem domu v West Parku začeta 12. redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze. Na konvenciji te slovenske organizacije, ki temelji na načelih zavednega delavstva in se ne ozira na stan, politično ali versko prepričanje svojih članov, bodo glavni odborniki ter delegati in de-legatinje posameznih društev Začrtali program za prihodnja štiri leta. Konvencija bo trajala tri dni, po potrebi pa se je podaljšalo do četrtka ali pa petka. Slavnostni program v počastitev delegacije SDZ je je bil že včeraj, ko je obenem društ\'o Valentin Vodnik št. 35 praznovalo svojo 25-letnico obstoja. V ponedeljek in torek bosta plesni veselici, v sredo zvečer pa slavnostni banket za delegate, glavne odbornike in goste. Delegatom in delegati-njam, ki so se zbrali na 12. redni konvenciji svoje organizacije, želimo uspešno zborovanje, da M za prihodnja leta postavili organizacijo na še bolj čvrsto osnovo v duhu bratske tolerantnosti, ki je poudarjena v čelni izjavi organizacije. STAVKA V ITALIJI ZARADI DVEH UMOROV RIM, 2. maja. — Komimi-stična Konfederacija dela je danes oklicala splošno stavko zaradi umora dveh kmetov v Ce-lanu. Kmeta sta bila ustreljena v teku proslave 1. maja, ko so karabinerji streljali na udelež-nike proslave. Po poročilih je v teku proslav bilo ranjenih čez 20 delavcev. Premijer Pakistana pravi, da Azija ne zaupa Ameriki NEW YORK, 7. maja—Ministrski predsednik Pakistana Li-aquat Ali Khan je danes izjavil, da Azijci ne zaupajo Zedinjenim državam, za katere menijo, da jih zanima zgolj vojna s Sovjetsko zvezo, ne pa upostavitev varnosti na celem svetu. Pakistanski premijer je prišel v Zedinjene države že preteklo sredo. Izjave pa je podal potom radia. "Na vzhodu obstoja vtis, da se Zedinjene države zanimajo samo za vojno s Sovjetsko zvezo in da ne delajo vse, kar bi morale, da se na svetu upostavi varnost," je rekel Ali Khan. Po mnenju pakistanskega premijerja bi se stvari svetovnega miru najboljše koristilo, če bi se zaostalim področjem Azije pomagalo, da se razvijejo. ZNANSTVENIK NE SME ZAPUSTITI DEŽEI.0 NEW YORK, 6. maja. — Državni oddelek je danes prepovedal potovanje v inozemstvo chicaškemu znanstveniku Ed-Wardu Corsonu in preklical njegov potni list "v interesu varnosti države." Corson je želel odpotovati v Francijo na neki sestanek znanstvenikov. Veruje se, da mu je ,potovanje bilo prepovedano, ker je pred leti delal skupaj z angleškim znanstvenikom dr. Fuchsom, ki je nedavno bil obsojen, ker je izročil podatke o raziskovanjih na polju atomske energije nekemu sovjetskemu agentu. Ko so dr. Fuchsa v Londonu aretirali, mu je Corson poslal brzojav, v katerem mu je ponudil, da bo pričal njemu v prid. Dr. Fuchs pa mu je odgovoril, da bo spremenil svoje mnenje, ko bo zvedel za dokaze. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Virginia, Minn. — Oblasti okrajev Itasca in St. Louis iščejo Majka Vovdicha, star 48 let, ki je neznanokam izginil pred več ko mesecem dni. Njegovo izginotje je prijavil policiji Dan Skorich iz Hibbinga, ki je dejal, da je Vovdich nekaj dni pred izginjenjem dvignil ves denar iz banke. Malo prej je bil odpuščen iz bolnišnice v Hibbingu. Je menda brez sorodnikov. (Poročilo ne omeni, da-li je Slovenec ali Hrvat,) New York. — V predmestju Ridgewoodu je 16. marca umrla Jožefa Poje, stara' 58 let, rojena v Travniku pri Loškem potoku, v Ameriki 12 let. Zapušča moža Antona, dva sinova in hčer, v sjtarem kraju pa tudi hčer. Lloydell, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl Joseph Gerbec, star 74 let, doma iz Poljane, fara Stari trg pri Ložu, v Ameriki od 1902, član SNPJ. Tukaj zapušča brata in več vnukov (nečakov?), v starem kraju pa dva brata. Yukon, Pa. — Po tritedenski bolezni je 17. aprila umrl Frank Perpič, star 64 let, doma iz La-sinja. Hrvatska, član SNPJ. V Penni zapušča dva brata in več nečakov ter nečakinj, v starem kraju pa hčer. Forest City, Pa. — Dne 19 aprila je po mučni bolezni umrl Frank Leben, star 73 let, doma iz Borovnice, Notranjsko, v Ameriki 48 let, član SNPJ in prej 30 let tajnik društva 27 Ameriška vlada ponovno poslala Sovjetski zvezi protestno noto v zvezi z letalskim incidentom WASHINGTON, 6. maja—Državni oddelek je včeraj poslal Sovjetski zvezi drugo protestno noto v zvezi z ameri-kim letalom, ki se je izgubilo na področju Baltiškega morja. V drugi protestni noti, ki jo"--- je sovjetski vladi izročil ameri-j lIACtl ški ambasador v Moskvi, je ame-' ""llldvC Wdll riški Državni oddelek opozoril | PriJ^igar pravi, da sovjetsko vlado, da Zedinjene vojna z Rusijo ni potrebna države z vso resnostjo gledajo i na preziranje mednarodnih ob-! Škof adventistične cerkve D. vez s strani Sovjetske zveze. Za, Ormonde Walker je včeraj izja-iucident, ki se je pripetil 8. apri-! vil, da Amerika izgublja svojo la, pa Državni oddelek vztraja, i dušo v oboroževalni tekmi s Soda se ameriško letalo ni naha-1 vjetsko zvezo. V svojem govoru j^lo nad sovjetskim ozemljem in j je opozoril, da Američani ne da ni bilo oboroženo, kakor je | smejo dovoliti, da bi jih zajela to zagotovila sovjetska vlada v j histerija, ki sedaj vodi deželo v svoji protestni noti. j pravcu nove vojne. Po njegovem (Sovjetska vlada trdi, da se j mnenju vojna z Rusijo sploh ni jo ameriško letalo nahajalo na<^! potrebna, pač pa bi Američani sovjetskim ozemljem in da je j morali izvajati svojo ideologijo streljalo na sovjetske lovce, ki v praksi in ustvariti duševno bivše SSPZ. Znan je bil tudi v Clevelandu. Zapušča štiri sinove—dva v Newarku N. J., enega v Waukeganu, 111., hčer, poročeno Rozina, dve svakinji in tri vnukinje. Fleming, Kans. — Dne 18. aprila je naglo umrl Jim Jeri-na, dolgoletni član SNPJ, star 63 let, rojen v Gornji vasi pri Gornjem Logatcu, odkoder je prišel v Pennsylvanijo, ko mu je bilo 17 let. Leta 1916 je prišel v Kansas in bil pozneje stre-Ijač v premogovniku. Tukaj ne zapušča bližnjih sorodnikov, v Madisonu, O., pa sestro Johano Leskovic in več nečakov. Sestra Mary Simrov, ki je živela v Cherry Valleyju, N. Y., je umrla lani. Adrian, Mich.—Dne 19. aprila je v St. Joseph's Academy umrla redovnica Mary A. Gliha, iz Glihove družine v Clevelan-,du, kjer zapušča mater, brata, sestro, dva nečaka in nečakinjo, dva strica in teto. Bila je članica KSKJ, stara 46 let, rojena v Clevelandu. ' Detroit.—Dne 7. .marca (aprila?) je umrl Feliks Blatnik, član SNPJ, star 53 let, doma iz Zagradca, v Ameriki od 1914. Tukaj zapušča ženo, sina, hčer in dva vnuka, v starem kraju pa sestro in polbrata. —F rank Tehovnik, tajnik društva 518 SNPJ, se je povrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Zdaj se zdravi doma, kjer ga prijatelji lah ko obiščejo. pa so na streljanje odgovorili, nakar se je ameriško letalo obrnilo in izginilo proti severu. Letalo ni bilo nikoli najdeno). V svoji drugi noti Državni oddelek pravi, da incident 8. aprila ni "izmišljen" in da predstavlja nadaljno oviro "upostavitvi harmoničnih odnošajev med obema deželama." Ameriška vlada je dalje zavrgla sovjetske obtožbe, da se je letalo nahajalo nad ozemljem Sovjetske zveze in streljalo na sovjetska letala. V noti pa je obenem ameriška vlada opustila vse upe, da bo sovjetska vlada plačala odškodnino za izgubljena življenja. Zadeva z izgubljenih letalom se ni pomaknila od protestnih not. Najprej je sovjetska vlada obtožila Zedinjene države, da so namenoma povzročile incident, ko je bilo ameriško letalo poslano nad sovjetsko ozemlje, da bi slikalo vojaške instalacije. Te obtožbe je ameriška vlada zavrgla in zahtevala odškodnino, češ da so sovjetska letala sestrelila širimotorno ameriško letalo nad Baltiškim morjem. FRANCOVA HČERKA PRI PAPEŽU VATIKAN, 7. maja—Hčerka španskega fašističnega diktatorja Franca je danes prisostvovala velikim ceremonijam, tekom katerih je papež Pij XII. proglasil za svetnika Anthony Maria Clareta, nadškofa Cube, ki je umrl pred enim stoletjem. Svečanostim je prisostvovala množica kardinalov, škofov in ostalih cerkvenih dostojanstvenikov. Francova hčerka, markiza Villaverde, in njena mati sta stali na levi strani papeža. KDO SE NE BI ŽENIL! DETROIT, 3. maja. — John Peterson si je slikal zakonsko življenje v jako rožnatih barvah. Nedavno si je John poiskal zakonsko družico. Kratek je bil ta rožnati zakon, kajti njegova boljša polovica je danes prišla na sodni jo in zahtevala razpo-roko. V tožbi za razporoko je Mrs. Peters rekla, da je njen mož pustil delo takoj po poroki in ji rekel: "Sedaj sem oženjen in tvoja dolžnost je, da skrbiš zame!" Sodnik je odobril razporoko in s tem vrnil Petersona v žalostni samski stan, v katerem bo moral skrbeti sam zase. silo, potom 4catere bi se izognili vojni. Pobiranje asesmenla in seja članicam društva Collinwood Hive, št. 283 TM se sporoča, da se bo društveni asesment pobiralo nocoj takoj ob 6. uri, ob 6.30 uri se pa vrši kratka društvena seja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse članice in društvene odbomice, da so točne. Koncert "Triglava" lepo uspel Včerajšnji koncert pevskega zbora Triglav na zapadni strani mesta je prav dobro uspel. Udeležba je bila obilna in videlo se je, da je vsem ugajal vspored. Zvečer se je zabava nadaljevala v Domu zapadnih Slovencev, kjer je zopet bila polna dvorana posetnikov, ki so se dobro zabavali. Seja direktorija SND Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Vabi se vse člane, da se gotovo udeleže. Vaje zbora "Slovan" Pevce zbora Slovan se opozarja, da se bo jutri, v torek zvečer zopet pričelo s rednimi pevskimi vajami v AJC na Re-cher Ave. Pričetek točno ob 7.30 uri. Obenem se vabi moške in fante, ki imajo posluh in veselje do petja, da se zboru pridružijo. Pridite k vajam. Vrnite vstopnice Tajnik pevskega zbora Slovan, Frank Rupert, prosi vse, ki še imajo neprodane vstopnice ali pa denar za prodane vstopnice za zadnji koncert 30. aprila, da izročijo, ker želi zaključiti račune prireditve. NEMIRI V HOLANDIJI ZARADI USA OROŽJA ROTTERDAM, 4. maja—Ameriško orožje je danes bilo izto-vorjeno v tukajšnjem pristanišču, kljub viharnim protestom in demonstracijam proti oboroževanju Holandije. Pri demonstracijah je bilo največ žensk, ki so delile letake, s katerimi se je napadalo oboroževanje dežele s strani Ze-dinjenih držav. Policija je aretirala večje število oseb, neka žena pa je bila odpeljana v bolnišnico, ko jo je policaj udaril s sabljo po licu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek - ENAKOPRAVNOST ft Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Tear—(Za eno leto)_____________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_______________ For Three Months—(Za tri mesece)________________ 8. maja 1950 _$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto)________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)___________ ..$10.00 _ 6,00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KONGRESNA KNJIŽNICA Prvega januarja letos je bila kongresna knjižnica v Washingtonu, D. C., stara 150 let. V teku svojega 150-letnega obstoja je postala velika narodna institucija, ki služi vsakemu, ki ima resno zanimanje za številne prou-čevalne in druge vire, shranjene v njej. Sicer je knjižnica bila in je še predvsem namenjena članom kongresa v svrho podatkov in proučevanj. Potreba po kongresni knjižnici se je pokazala že v času, ko se je kongres pripravljal za stalno preselitev v Washington — še v Philadelphiji je bil torej sprejet v zbornici predlog za nakazilo $5000 v svrho nabave knjig, "ki bodo potrebne kongresu v omenjenem mestu Washingtonu," in predlog je obenem nalagal, "da se knjige namesti v pripravnem stanovanju v Kapitolu ..." Tak predlog je bil sprejet v letu 1800. 2e leta 1814 je imela kongresna knjižnica čez tri tisoč knjig; toda 24. avgusta istega leta so bile knjige uničene tekom vdora angleških č#t, ki so zažgale prestolnico (vojna 1. 1812). Prvotna oziroma izvirna zbirka knjig je bila nadomeščena, ko je kongres kupil privatno zbirko knjig Thomasa JefTersona. L. 1851 pa je bila tudi ta zbirka dvetretjinsko uničena v požaru. Okrog preostale zbirke je bila končno zgrajena knjižnica, ki obstoja še danes. Danes ima kongresna knjižnica več kot osem in pol milijona knjig in brošur; več kot enajst milijonov rokopisov; skoro dva milijona zemljevidov; malo manj kot milijon glasbenih knjig in veliko število rekordov, dalje zbirke časopisov, filmov, mikrofilmov in raznih drugih predmetov. Med listinami te ogromne knjižnice je najti rokopise skoro vseh predsednikov dežele od George Washingtona do Coolidgea in mnogih" državnikov ter političnih osebnosti od Aleksandra Hamiltona, prvega zakladničarja, do George W. Norrisa, znanega republikanskega liberalca-senatorja iz Nebraske. Knjižnica ima tudi največjo zbirko knjig in podatkov o letalstvu. Poseduje veliko kitajsko zbirko, kot tudi zbirko ruskih knjig in publikacij, ki je izven Sovjetske Rusije najboljša. Zbirke knjižnice so se povečale, odkar se je knjižnica preselila iz Kapitola v veliko granitno poslopje Kongresne knjižnice. To je bilo leta 1897, 1. 1939 je dobila knjižnica prizidek in skupno z glavno stavbo krije knjižnica sedaj 36 akrov podnega prostora, ima za 250 milj polic, 20 čitalnic, posebne police za knjige namenjene študentom raznih predmetov, poleg tega pa 225 sob za študije, ki jih vodijo učenjaki, ki proučujoči materijal za razne projekte v korist dežele. % Kot kongresna knjižnica podvzema tudi razna raziskovanja in proučevanja potrebna v zvezi z delovanjem zveznega kongresa. Kot narodna knjižnica se je razvila z dovoljenjem kongresa. Knjižnica je na razpolago za podatke vsakomur od koder koli in to brezplačno in brez kakega izrecnega priporočila. Služi celo onim, ki ne morejo priti v Washington — ako kdo resno želi kako knjigo ali delo, ki ga ni najti nikjer drugje, mu bo njegova krajevna knjižnica skušala isto dobiti iz kongresne knjižnice na posodo. Knjižnica razpolaga s pripravami in aparati za izde-. lovanje photostatov knjig, rokopisov, zemljevidov, časopisov, itd., za primerno ceno. Morda najvažnejši je Union Catalogue kongresne knjižnice, v katerem so zabeležene vse knjižnice po Zedinjenih državah, ki imajo knjige potrebne v svrho raznih študij in raziskovanj. Vključene v tem seznamu so celo nekatere zunanje dežele.—Sredstva za vzdrževanje knjižnice nakazuje kongres. Knjižnica pa dobi tudi nekaj lastnih dohodkov in drugih gmotnih sredstev. Poznana je kot ena največjih knjižnic na svetu. Sedanji direktor je Luther Evans. JAPONCI BI TAKOJ SI'KKJKIJ KOMI NIZKM TOKIO, 4. maja. — Neki član japon.ske vlade, ki ni dovolil, da bi se ga omenjalo po imenu, je danes izjavil, da bi Japonska postala komunistična, takoj ko bi se zavezniške okupacijske sile umaknile. ''Komunistični principi so to-! talitafski in privlačujejo ja})on-, sko ljudstvo," je rekel član via-, de. Izjavo je |)odal v zvezi z na-' svetom gen. Mac Arthur ja, ki je Japoncem pripoiočil, naj p repo-; vejo delovanje japonski komunistični stranki. ' KITAJSKI NACIONALISTI ZAHTEVAJO l)OI^%IWK TAIPEI, Formoza, 4. maja —Kitajska nacionalistična vlada, za katero so Zedinjene države po vojni potrošile na milijarde dolarjev, je danes zaprosila ameriško vlado, naj ji pošlje nadaljno pomoč v znesku $50,000,000. Finančni nacionalistični minister C. K. Yen je izjavil, da je prošnja bila j)o-slana že zadnji mesec, da pa iz Amerike še ni odgovora. Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!" 48 Korakal sem naprej. Kovče-ga bi najraje stran zagnal. V bližini Košakove gostilne sem opazil veliko stanovanjsko hišo, katera pa še ni zgrajena. Nisem hotel iti skozi središče mesta, ampak sem zavil po stranski ulici in skozi Florijanov trg. Ta del mesta je bil močno porušen, kakor tudi nekateri drugi deli. Ruševine so sicer pospravljene, toda še nobene nove zgradbe. Tam, kjer so stale nekoč hiše, so sedaj skladnice drv. Florijanov trg nudi žalosten pogled. Od kapiteljske cerkve doli proti glavnemu trgu je bilo porušenih mnogo hiš, precej tudi na glavnem trgu. Vem, da bi se Novomeščanom za malo zdelo, če bi čitali te vrstice, toda name je naredilo mesto takoj slab vtis in videlo se mi je, da je na vseh stenah mesta napisano, da se prebivalstvo in oblasti nič kaj ne trudijo, da bi dale lepše lice dolenjski metropoli. Že sem bil na mostu. Nasproti mi je prišla neka ženska. Moje oči so hitro švignile po njenem obrazu. Spoznal sem jo, ona pa ne mene. Videla se mi je tako stara! Vojna in njene strahote so mnogim razorale lica, jih prezgodaj postarale! Pri Windischerju sem zavil na levo proti Žabji vasi. Nasproti Windischerja je Gorju-pičeva kovačnica. Iz nje se je slišal glas. Vzlic temu, da ga ni sem slišal toliko let, sem vedel, da je glas Gorjupičevega Petra, kateri je zet Viktorja Klinca, poznanega Clevelandča-na, kateri že več let živi v Tam-pi, Fla. Moje roke so bile že vse trde in pot mi je lil raz čela tako-rekoč v curkih, a hitel sem naprej, da čimprej pridem domov. Končno sem le prišel v Žabjo vas! Pred podrto Žibertovo hišo, to je prav tam, kjer se odcepi od glavne ceste cesta na Karlovac, sta stali dve ženski. Že sem šel mimo, ko reče mlajša: "Ali ni to Medveškov Milan?" Postavil sem kovčega na tla in stopil k njima. Spoznal sem ju. Knafelčova Mici (sedaj Modiceva) in Zevnikova Micka. Stresli smo si roke. Kna-felčeva Mici ima brata Dorča v Baamsvillu, Ontario, Kanada. Šel sem naprej. Na desni strani sem videl novo poslopje na Žnidaršičevem posestvu. Tudi ta domačija je bila delno porušena. Sedaj tu gospodari Kernc, ki je oženil žnidaršičevo hčer Pepco. Najstarejši sin Žnidar-šičeve družine živi v Indianapo-lisu, Ind., in je bil pred časom aktiven pri tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu. V vojni pa je izgubil edinega sina, kar ga je tako potrlo, da se je umaknil iz javnega življenja. Že sem šel mimo Kastelče-vih ali "spodnjih Kovačevih", kjer so imeli mnogo let gostilno in kovačnico, sedaj pa še samo kovačnico. In nato sem zagledal našo hišo! Kako je to mogoče?! še ni bilo dolgo, ko sem bil sredi velikega mesta Chicaga in sedaj kar naenkrat v domači vasi! Vse skupaj se mi je zdelo neresnično — sanje! Končno sem le prišel domov! Globoko sem zadihal, postavil kovčega na cesto in si obrisal mokro čelo in oči. Naša hiša stoji med staro in novo cesto. Na dvorišču, ki leži ob stari cesti, sem zagledal i mojega očeta! Nekaj je j)o-! spravljal in bil zamišljen v de-i lo, ali pa je morda ugibal, kdaj pridem. Že sem bil čisto blizu, a me ni o})azil. Nenadoma sem opazil, da se je neka ženska postava hitio sklonila iz kuhinje na "gang" in nekaj potegnila notri. Spoznal sem jo — bila je moja mati! Očitno me Je ona' zagledala skozi okno, dočim me oče še vedno ni videl. Prišel sem že čisto blizu, ko me je oče zagledal. Pozdravil me je čisto skromno in v zadregi, kakor vedno, nato pa me je že pričel nalahko oštevati, zakaj vendar nisem pravilno sporočil, kdaj pridem, da bi me prišli počakat na postajo. Vse je bilo izrečeno dobrohotno, nakar mi je dejal, naj pojdem "gor", da me mama čaka. In stekel sem gori po stopnicah k materi. Ne da bi se zavedal, sem jo objel in poljubil. Ko sva prišla k sebi, je dejala: "Ne bi te spoznala, če bi te srečala na cesti," kmalu nato pa je pristavila, da zgledam prav tak kot sem. "Lačen si, počakaj ti bom takoj pripravila." Odgovoril sem ji, da nisem lačen in naj se nikar ne trudi, v resnici pa nisem zavžil ničesar že osem ur. Sicer pa v resnici nisem bil prav nič lačen. In nato me je tudi ona pričela "karati", zakaj nisem pravilno obvestil o mojem prihodu, da bi me prišli počakat na postajo. Mati je pričela pripravljati jedila: svinjska jetra in krvave klobase, katere sem vedno imel tako rad. Pred nekaj tedni so namreč doma zaklali dva prašiča nad 100 kilogramov težka. JNekaj sem dejal, a mati me ni razumela iln vprašala s "prosim"? Moja mati' izhaja iz pristno kmečkega rodu od Kostanjevice na Dolenjskem, zato se pri nas nismo nikdar po gosposko "prosili", ko pa je sedaj dejala "prosim", sem vedel, da se še ne počuti čisto domačega z menoj. Toda to je bilo samo trenotno in že sem ji bil zanjo zopet tisti sin, o katerem je večkrat dejala, kadar je bila seveda jezna name, da ji pri-zadenem več hudega kot v s i ostali, kljub temu pa sva bila zelo navezana na drug drugega in ko sem bil že več let v tuji ni, mi je večkrat pisala, da se še vedno zmoti in kliče Milana h kosilu. Prav tedaj je ribala sobe neka mlajša ženska. Mater sem vprašal, kdo je. "Sekulova Kri stina," je odgovorila. Takoj sem jo spoznal. Povedala mi je, da je v Ameriki tudi njen brat John, a se ni že dolgo časa javil. Zadnjič se je oglasil iz mesta Paw-Paw, Mich. Kristina je izročila zanj pozdrave in ga prosi, da bi se javil. Z bratom Dolfitom sva bila največ skupaj, namreč v Beogradu. Dan pred mojim odhodom iz Beograda v Zagreb je on odpotoval "službeno" na Gorenjsko. Pri stari materi in očetu je Mirkov sin Ljubo. Nisem ga še videl, ker je bil še v šoli. Nenadoma pa je planil v hišo z radostnim naznanilom; "Stara mama! Stric Dolfi in teta Anica!" Fant je kar obstal, ko je zagledal "tujega" človeka v hiši. Tedaj pa sta že vstopila brat Dolfi in sestra Anica. Končno sem vse srečal! Sestro Anico najzadnje. Ona je edina sestra v naši družini in rojena najzadnja. "Naš Milan! Milan!" je Anica vzklikala in me objemala. Ženske se znajo ob takih trenotkih vse bolj sprostiti kot moški. Jaz pa sem intenzivno prisluškoval njenemu glasu, kateri je bil zame popolnoma tuj, kot da ga nisem še nikdar sli-i šal. Temu se ni čuditi. Ko sem I odšel v Ameriko, je bila dekli-I ca, ki je hodila v drugo gimna-' zijo, sedaj pa je odraščena po-'i ročena žena. (Dalje prihodnjič) prosili in če smo ugotovili, da je za zdravljenje potreben. "Izkazalo se je namreč, da streptomicin ni tako čudodelno zdravilo, kot ga je prikazovala propaganda. "Ta način razdeljevanja strep-tomicina smo uporabili zato, da bi preprečili neracionalno trošenje dragocenega zdravila in pa, da ga ne bi uporabili pri bolnikih, ki bi jim lahko tudi škodoval. "Sedaj pa smo uporabo razširili. Razdelili smo ga vsem tistim ustanovam, ki imajo zdrav-nika-specialista za tuberkulozo, po enotnih medicinskih vidikih na podlagi naših dosedanjih izkušenj. "Tovariš minister je potem omenil, da je slišal, kako so širili v inozemstvu lažne vesti, da umirajo pri nas bolniki, zlasti pa otroci, zaradi pomanjkanja streptomicina. Nato je tovariš minister izjavil; 'Ponovno poudarjam, da pri nas še ni nihče umrl zaradi pomanjkanja streptomicina, zlasti pa noben otrok. Otroci imajo svojo posebno bolnico v Novem Celju (na Golniku tuberkuloznih otrok sploh ni). Po večini otrok sploh ne zdravimo s streptomicinom zaradi škodljivih postranskih pojavov (vaksicitete). Poudarjam, da med temi otroki skoraj ni umrljivosti.' "Tovariš minister je pripovedoval, da so začeli lani zdraviti GLAS DOMOVINE V Ljubljani je pričelo "Društvo novinarjev" Slovenije izdajati poseben list za Slovence v tujezemstvu, z imenom "Glas : domovine." V svoji prvi številki ; pravi uredništvo: j "Pričeli smo izdajati mesečno i revijo 'Glas domovine,' ki naj bo ; topel pozdrav slovenskim izse-; Ijencem iz domačega kraja. Pre-I ko nje vas hočemo podrobno se-i znaniti, kako živimo in kaj dela-' mo. Pokazati vam hočemo, s j kakšno požrtvovalnostjo naši ljudje izvršujejo naš petletni načrt, kako naši ljudje grade z največjim elanom nove tovarne, šole, bolnice, hidrocentrale, stanovanjske hiše, ceste, železnice, nove vasi in nova mesta. "Pokazati vam hočemo resnico o rtaši stvarnosti o našem resničnem življenju, o naši graditvi socializma; s tem hočemo še bolj utrditi vezi med vami, ki ste daleč v tujini, in med domovino. Predvsem se vam pa hočemo oddolžiti za vašo politično in materialno pomoč, ki ste jo nudili domovini v času vojne in jo nudite danes, ko gradimo socializem. "Bodite srčno pozdravljeni! "Uredniški zbor." V isti izdaji na strani 15 je zelo zanimiv članek, ki se glasi: "POMOČ SANSa SLOVENIJI" "Razgovor z dr. Marjanom Ahčinom, ministrom za zdravstvo Ljudske reimbUkc Sloveni- ie- "Urednik naše revije je obiskal ministra za zdravje Ljudske republike Slovenije tovariša dr. Ahčina in ga prosil, če bi hotel odgovoriti na nekatera vprašanja v zvezi s pomočjo, ki jo jo nudil in jo še nudi SANS svoji ožji domovini. Stavil mu je naslednja vprašanja: " I. Kaj inialitv o jtomoci SANSa Slovenijif" "Pomoč SANSa Ljudski republiki Sloveniji je velikega po- mena zaradi tega, ker nam pošilja material, ki ga mi v svoji državi še ne moremo sami izdelovati in ki bi ga sicer za enkrat težko nabavljali. Tu sedaj mislim predvsem na tehnično opremo pediatrične klinike v Ljubljani. "SANS je organiziral posebno zbirko med Slovenci v Ameriki in nabral približno sedem milijonov dinarjev, preračunano v našo valuto. Za ta denar so nam pošiljali in nam še pošiljajo opremo, ki so jo dali izdelati deloma po naših posebnih načrtih. Poleg tega so nam poslali medicinsko opremo za kliniko sana-torija Golnik in za nas dragocena zdravila, ki se dosedaj dobe samo v Ameriki. "S svojo požrtvovalno pomočjo dokazujejo naši rojaki v Ameriki svojo veliko ljubezen do domovine, ki je prišla do izraza že v času Narodnoosvobodilne borbe in ki se še vedno nadaljuje sedaj, ko se naši delovni ljudje trudijo, da bi dvignili svojo domovino iz vojnih ruševin in si zgradili boljše življenje. Znamo ceniti človekoljubno pomoč naših izseljencev, zlasti še, ker se zavedamo, da so nekateri poklonili denar, ki so ga z veliko težavo zaslužili." "2. Kako jc z razdeljevanjem in uporabo zdravil, ki jih jc SANS poslal:^" "Od ŠANSa smo dobili znatne količine streptomicina, ki smo ga razdelili na določene sa-natorije. To je bilo potrebno zaradi tega, ker je bilo treba delovanje streptomicina šele kritično proučiti. Kakor je pri nas zdravljenje tuberkuloze v celoti brezplačno, tako smo tudi streptomicin dajali bolnikom brezplačno ne glede na to, ali smo ga dobili v dar od SANSa ali smo ga sami kupili. Bili pa so tudi primeri, ko smo ga dali tudi posameznikom, če so zanj za- s streptomicinom, ki ga je pO" slal SANS, eno leto stare otroke, ki so oboleli zaradi nepravilne umetne prehrane (alimen-tarne intoksikacije). Dosegli so sijajne uspehe. Umrljivost J® padla za 60 %. "Nato je dodal, da smo dobili od SANSa večjo količino aureo-micina, ki g«, bodo sedaj na klinikah preizkusili. "Tovariš minister je na koncu dodal, da je zelo vesel, da se lahko preko te revije ponovno zahvali za človekoljubno pomoč naših izseljencev. Dejal je tudi, da bo m i n i s t rstvo poslalo SANSu vse dokumente, kako in kje se ta pomoč uporablja, tako da se bo lahko sleherni izselje* nec, ki je kar koli prispeval prepričal, komu v korist so se uporabila sredstva, ki jih je da* roval. "Pripomnil je tudi, da tudi s penicilom zdravijo brezplačno m da je zdravljenje z njim omog" čeno vsakomur, komur je P"* trebno. (Gornji članek o pomoči SANSa Sloveniji glede na mo za otroško kliniko, zdravi ^ in druge potrebščine, ki so Di nakupljene in odposlane na r® čun sklada otroške klinike ter sklada za zdravila, jasno a veliki hvaležnosti domovine vseh naprednih in človekolju nih rojakov in rojakinj v Am® riki). Friderik Chopin Friderik Ch^opin se je rodil 22. februarja 1810 v Želazni Woli pri Varšavi, kjer se je nastanil in oženil njegov oče, po rodu Francoz. Prvo izobrazbo mu je dal varšavski licej, kjer je bil njegov oče profesor. Cas, v katerem je Chopin odraščal, je bil za poljski narod izredno težak. Ruski carizem je tlačil in izmozgaval poljsko ljudstvo, ki začenja misliti že tedaj na nacionalno osvoboditev. Lenin pravi, da v tem času ni bil revolucionaren samo poljski kmet, temveč samo po-poljske "šlahte". Revolucionarne ideje so našle svoj odraz tudi v delih tedanjih poljskih umetnikov, Mickiewiecza, Slo-vackega in drugih. Chopin se je že v mladih letih navdušil za narodno umetnost, za ljudsko pesem in ples, ter se pozneje v svojih delih vseskozi čvrsto oslanjal nanjo. Ko je bil star 6 let, je že igral klavir in kmalu nato se je seznanil ž 3 z velikim delom evropske glasbene literature. Kot osemletni deček je v začudenje Varšavijanov priredil prvi samostojen koncert. Petnajst let star je tiskal svoje pr-vo večje delo. Istega leta se je vpisal na varšavsko glasbeno šolo, kjer je študiral tri leta. Njegov najboljši učitelj je bil v tem času ' komponist in dirigent Jožef Els-j ner, ki je pomagal, da se je j Chopinov talent naglo in plo-donosno razvijal. Na Chopina je naredil močan vtis tudi violinist Paganini, ki je nastopal takrat v Evropi. Leta 1829 je priredil Chopin svoje prve koncerte v inozemstvu. Nastopil je v Pragi, na Dunaju in v Dresdenu, kar mu je prineslo evropsko slavo. Po vrnitvi v Varšavo je začel dobivati vse več vabil za gostovanje po evrqpskih prestolnicah. Leta 1830 je Chopin zapustil domovino in se vse do smrti ni več vrnil. Ravno ob tem času novem bra leta 1830, se je začela polj ska vstaja proti ruskemu na- njegova globoka žalost nad te • Ta občutja so se izražala tu ^ v njegovih delih. Iz Nemčije odšel v Pariz, kjer je doseg^ svoj vrhunec in svetovno sla Važno vlogo v vsem Chopi"° vem pariškem življenju im^ znanstvo s francosko pis^' ^ CO George Sandovo, ki je la nad deset let, vse do ° pinove smrti. Med tem je pin večkrat zapustil ker je bil tuberkulozen; zdra ^ se je v Noganu na poses Sandove. V Parizu je Chopin kdaj samostojno nastopal-je bil šibkega zdravja in ^ burljiv, je nanj neugodno valo ploskanje in prepoln ^ po torij. Nastopal je največ salonih, kjer je igral svoj^^ prijateljem in znancem, gmotne težkoče so ga pi""^ le, da se je odločil tudi stope v inozemstvu. Leta je igral v Angliji in na skem, od koder se je v zac leta 1849 vrnil v Pariz, v oktobru umrl. Njegova ^ nja želja je bila, naj g. jo njegovo truplo v Parizu ^ leg prijatelja Bellinija, jegovo srce pa naj pošljejo v no na Poljsko, kar se J® zgodilo. Chopin je bil človek, % nik, ki je bil z vsem vsemi svojimi čustvi in vselej pri svoji zasužnjei^^^^ movini. Domovinska mu je pomagala ustvarja _ nialna dela. Kot kompo'^'® mantik prve polovice 1®' letja je v svoja dela vnese mnoge realistične prvine. gova glasba je ljudsK;; motivov, ljudskega čustvoV neposredna in topla. '■ J nnazurke šs danes preds jo višek poljske ustvarjalnosti. V njih j® ' j, ju živo čutiti ljudsko umetno ideje narodnega odbora. FUANC O ,JK |'()S»4A^ l)lUI21i\U V U)M MODRID, 2. maja- pi'UŽi-dik' silju, ki jo trajala 9 mesecev, j na španskega fašistične^ dokler ni ruska vojska porušila' tatorja Franca je dancS ^ in \/ut'UllX7*a l/u»- -in »ir. ' V I ta in zavzela Varšave, kar je po-' košno jahto odplula v eteg* menilo poostritev ruskega na-: romanje ob priliki svepre-silstva nad Poljsko. Žalostna j ta. Veruje se, da bo P^P® ^0»' vest, da je poljska vstaja zatr-!jol ženo, hčerko in ^ri''' ta, je doletela Chopina v Nem-!torja, kateremu je i' bl»' čiji, kjer je takrat gostoval. Iz! kah podelil svoj aposto pišjem svojim domačim vejejgoBlov. r 8. maja 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 fRAN MILČINSKI: BUTALSKI KOVAČ V Butalah imajo bistre rokodelce. Je boter srečal botra z gorjačo ^ roki in težko torbo na rami '"ga vprašal: "Kam pa kam, bo-Dideldač?" Mu odgovori boter Dideldač: sem pa tja,—malo po sve-grem,—čevljarit!" Se začudi oni: "Kaj, ali znaš? "'Sem te še videl, da bi kdaj vlekel dreto." Se mu odreže boter Dideldač: ^ne znam,—sem pa tja,—bom Pa druge učil." ni doživel boter Dideldač '"'sebnih časti po svetu s svojo ^jstrijo,—sem pa tja, nego se je kmalu vrnil z gorjačo v roki in prazno torbo na rami. Ta mojster je imel sina, tudi sin bi bil skoraj postal nezaslišan mojster, ni mu dosti manjkalo, in je bila historija ta. Ime je bilo sinu Naca in so mu rekli "štremljasti" in se mu je od vseh rokodelcev zdel najbolj postaven kovač: Tepanjča-ni se ponašajo s kovačem, ob cesti dela vpričo sto oči in iskre švigajo okoli njega in daleč naokoli se mu sliši oblastno kladivo. Pa je dejal Nace štremljasti očetu Dideldaču, da bi šel in se učil za kovača, če bi se kod znašel mojster, da ne bo prehud. Prijazno postrežbo, poštene cene in dobro blago dobite pri sledečih: CLEVELAND, OHIO R. H. BIRNBAUM PHILLIPS & EAST 123rd STREET Gasolin, olje, baterije in popravila Umivamo avte in izvršujemo razna popravila ŠMimŠl^AUMNT & BARBECUE, INC. 22305 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-2792 Euclid 23, Ohio sobe na razpolago za privatne zabava Imamo DOBRA POSTREŽBA—ZMERNE CENE PRECISION GEAR PRODUCTS CO. 1060 EAST 62nd STREET — EX 1-3153 PRODUCTION GEAR CUTTING Pišite po proračune za vaše delo WALTER F. MEYER 12509 St. Clair Avenue — ZLATAR — GLenville 1-4700 V Fina zlatnina in ure ter razna darila Imamo izurjenega popravljalca Or MAC'S FRIENDLY SERVICE 15214 LAKE SHORE BLVD., IV 1-9601 MOB ILOIL — MOBILGAS Motorje popravimo in uredimo, da gladko tečejo; prodajamo nove tajerje in jih popravljamo The Furniture & Appliance Corp. 14916-18 LAKE SHORE BLVD., KE 1-2700 sedaj pod novim vodstvom BEN E. MILLER I ma mo popolno zalogo hišne opreme in pripomočkov, kakor tudi vsakovrstne preproge ______________________________________—..—..—..—..—• ČE POTREBUJETE popravila na vaših avtomatičnih pralnikih, ročnih Pi'alnikih, električnih čistilcih za preproge, likalnikih ali drugih majhnih predmetih, se obrnite na CENTRAL APPLIANCE SERVICE 9213 UNION AVE., VU 3-2331 ELYRIA, OHIO WELCH'S JEWELRY 117 BROAD ST., ELYRIA, O. Fine use, diamanti in vsakovrstna zlatnina Ure popravljamo—zmerne cene ELYRIA LEATHERCRAFT p 47 EAST AVE., ELYRIA, O. /vdajamo vsakovrstne predmete iz usnja. Tudi učimo '^cJelovanje krasnih stvari iz usnja, kot: denarnice, ročne torbice, pasove, itd. Tudi izdelujemo predmete po naročilu GIRARD, OHIO Tochtenhagen Bros. Motors, Inc. 600 N. STATE ST. — GIRARD, O. I^rodajamo fine Buick avte ter jih popravljamo v popolno zadovoljstvo Oče mu je rad poslušal to besedo in je dejal: "Pameten si, iTioj sinko,—sem in tja, k bratu svoje matere boš šel, ujec se mu pravi, ni daleč odtod,—tri ure hoda. Ta je kovač, kar se pravi dober kovač, in te mu bom priporočil,—sem in tja. Pa mu lahko tudi dam kak tolar, da te ne bo i4Čil zastonj." In se je oče Oideldač resnično zmenil z mojstrom ujcem tako, da bo sin samo gledal, kako delajo drugi, učile se mu bodo oči, pa bodo znale roke in ne bodo kaj trpele. Tako je Naca štremljasti študiral kovaštvo in so mu potekala leta. Butalci so že šteli dneve, kdaj dobe svojega mojstra kovača, oče Dideldač pa je pričel pripravljati kovačnico, lepo ob cesti da bo stala,—sem in tja, kraj Butal in pod klancem, da bo voznikom pri rokah. Pa je prišel dan in se je Nace štremljasti vrnil v Butale in je imel na veliki poli pismo in pečat, da se je resnično tri leta učil kovaštva. Vesoljne Butale so se zbrale okoli kovačnice, da bodo videle, kako bo domače seme sebi v prid in Butalam v ponos opravljalo imenitno kovaško rokodelstvo. Pa se je pričel Naca štremljasti sukati okoli nakla, v eno roko je dobil klešče, s kleščami je prijel železo, v drugi je vihtel kladivo, kakor so se mu bile naučile oči, in je pogumno razbijal po železu in mimo železa tudi. Butalski možje so spoštljivo zijali in se čudili in so vprašali: "Mojster Naca, kaj bo to?" Mojster Naca je imel prvikrat clešče v rokah in kladivo, oboje je bilo težko in je čutil, da mu ne vladata roki kladiva in klešč, nego da mu kladivo in klešče po svoji volji obračata roki, in je dejal: "Pokazalo se bo, kar bo. Če bo špičasto, bodo vile, če bo široko, bo lopata." Pa so možje še bolj zijali, kaka mojstrovina se bo razodela izpod rok mladega mojstra. Ta pa je potil mrzel pot, železo se mu ni maralo vreči ne po vilah ne po lopati. Roka mu je pešala, iskre so ga pikale, še bolj ga je bilo sram, pa je ročno skočil iz kovačnice in železo vrgel v grm. V grmu je ležal volk. Oplazilo ga je vroče železo, zatulil je in zbežal v gozd. Pa so se prestrailiš Butalci in so mislili, volk da je postal iz železa, in so dejali: "Nak! Volkovi niso koristna žival, mi Butalci jih pobijamo. Ti pa da nam bi jih nanovo koval? Ne boš! Ce ste kovači taki, rajše ne maramo kovača v Butale!" In so mu zaprli kovačnico. Društveni koledar MAJA 13. maja, sobota — Clev. Athletic League of SNPJ — Ples v Slov. nar. domu. 14. maja, nedelja — Materinski dan — veselica ženskega odsega Kluba zapadnih slo- venskih društev, 6818 Deni-son Ave. 14. maja, nedelja — 25-letnico društva Euclid št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu n a Recher Ave. 14. maja, nedelja — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd. 19. maja, petek—American Veterans WW No. 2 — Ples v Slov. nar. domu 30. maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — Ples v Slov. nar. domu 21. maja, nedelja — Otvoritev pikniške sezone na SNPJ farmi 26. maja, petek — Društvo Washington št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu 27. maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar. domu 27. maja, sobota — 28. maja nedelja. — Konvencija SANSa v SDD, Waterloo Rd. 28. maja, nedelja—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JUNIJA 3. junija^ sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu 4. junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ 10. junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND 11. junija, nedelja, — Piknik društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ 17. junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND 18. junija, nedelja — Piknik dr. "Comrades štč 566 SNPJ na farmi SNPJ 18. junija, nedelja — Piknik društva Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. junija, sobota — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 25. junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ 25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. JULIJA 1. julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 2. julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ 2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O. 4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi. 9. julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ 9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O. t), julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. W. F. HANN & SONS podjetje z grelno napravo služi prebivalcem Clevelanda že od leta 1907 Mario Kolenc ZASTOPNIKI BRYANT IZDELKOV Louis Planine AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST Naša skrb je, da vam dgmo čim več gorkote za vsak dolar, ki ga za to potrošite. Zalo Vam priporočamo la BRYANT fornez, ki nudi čist, svež in topel zrak ter ga širi po vseh sobah. Fornez se da inštalirat v majhnem prostoru ali shrambi. Ima plinsko kurjavo in je popolnoma avtomatičen. BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO To je v rAnici eden najboljših grelcev za vodo—ima iipve vrste mag-nasium drog v sredini, (ci se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev "tanka." Je dobro insuliran. popolnoma avtomatičen in obratovanje je poceni. Ni treba predvplačila 3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Prvo plačilo plačate tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin NOVO ŽIVLJENE %a VAŠ FORNEZ . . . V»m bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji fornez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modern^irat z BRYANT konverzij-skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes za podrobnosti o BRYANT grelcu. BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez. Če imate star fornez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni. Naši izurjeni ifieh^iiiki so vam na uslugQ skozi 24 ur na dan. W. F. Hann & Sons 15505 Euclid pri Taylor MU 1-4200 (GOVORIMO SLOVENSKO) 15. julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ 16. juUja, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ 23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Piknik društva "Mir" št. 112 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgust^, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ SEPTEMBRA 3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ. 17. septembra, nedelja—40-let- nica društva Brooklyn št. 3,35112. novembra, nedelja SNPJ v Domu zapadnih Šlo- ditev društva V boj vencev, 6818 Denison Ave. 24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja y SND, St. Clair Ave. OKTOBRA 1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. J. oiktqbra, nedelja—Maškerad-ni ples Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St. 8. oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd. 15. oktobra, nedelja — Ples po-. družnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd. 22. oktobra, nedelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd. 29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd. NOVEMBRA 5. novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers" SNPJ v SDD, Waterloo Rd. - Prire-SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 19. novembra^ nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 26. novembra, nedelja — Ples društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd. DECEMEBRA 3. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 10. decembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora v SDD, Waterloo Rd. 17. decembra, nedelja — Ples dr. Waterloo Camp WOW v SDD, Waterloo Rd. 31.1 decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd. Prežihov V orane: IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA (Nadaljevanje) "Gospoda bi rad," je rekel in kaj sem hotel, poklical sem Tin-ča, da ostane pri bolniku ali pa gre po duhovnika. Izbral si je zadnje, jaz bi si tudi; -noč je bila svetla, pot po lepem in ne celo pol ure dolga. Šel sem klicat gospodarja v hišo, da bi prenesla starčka tja. Toda nič takega ni hotel slišati starček. Rekel je, da hoče ostati v hlevu, kjer je bil rojen, tam hoče umreti. Predela sva ga v mojo postelj, odela z novo odejo in poleg postelje sem z vilami pograbil gn\j in listje strani, s hlevsko metlo pomete 1 po steni in po stropu pajčevino. V tem je prišla vsa ostala družina v hlev bedet bolniku. Govoril je ves čas in celo burke je uganjal, da smo se mu smejali. "Nič se ne bojim smrti, nič spovedati, gaj nisem naredil nič hudega. Lump sem bil vse življenje in veseljak, ali tudi taki morajo biti, sicer bi Bog ne bil ustvaril pijače, in predolgočasno bi bilo življe^ije." V tem je prišel duhovnik in odstranili smo se i« hleva. Spoved je minila hitro in šli smo spet v hlev, bili priča, ko je starček bil obhajan in maziljen. Po obhajilu je postal starček bolj miren, spil je skledico mleka in naredil testament; obleko je dal Tinču, citre meni, denar pa, kar ga je bilo, gospodarju. Ob štirih zjutraj, ravno ko je zazvonilo jutranjico, je umrl, mirno, kakor bi zaspal. Napa-rali smo ga v hiši in tista dva dni, kar je bil nad zemljo, nismo delali težkega dela. Ljudje so mu hodili bedet kakor bogatemu kmetu, naš gospodar jim je pa dal mošta in obakrat so po polnoči jeli prepevati pesmi rajnega. Tudi pogreb je bil sijajen, mnogo ljudstva je bilo in celo v čast sem si štel, da sem nosil mrliča. Čeravno berač, je bil slovit, poznali so ga od Celja do Beljaka in na severu do Mari jinega Celja. Zadnji je bil v naši deželi, ki je imel pravico od oblasti, hoditi po Koroškem in Šta jerskem. Umrl je mož umetnik, pre- prost in nadarjen mnogo bolj, kakor mnogi izmed tistih, katerih imena se tiskajo razprto in se proslavljajo kot geniji. Da bi mu bila usoda milejša in bi se mož izšolal, postal bi bil lahko slaven, tako pa njegova slava ne bo segala izpod streh kmečkih hiš, ali blagor mu, kogar se ljudje s spoštovanjeni spominjajo. Umrl je, našel je svoj grob, saj je v življenju tolikokrat pel o njem: Na Zcluvci pri Roženi, Sum jaz rojen hiv. Kje bo kaj grob zeleni, V katerem bavi zagniv. Ker sem podedoval za njim citre, se učim v prostem času ci-trati ali to me jezi, ker mi nočejo zapeti kakor starcu. Naši ljudje se mi smejejo in pravijo, kako silno dolgočasno je moje igra- nje, gospodar mi je celo zapre-til, da mi jih bo zdrobil. Zaradi tega se učim samo zvečer v hlevu, Tinč se ne zmeni za moje brenkanje. Mogoče se naučim in potem bi tudi jaz rajžal po svetu in pel na svatbah, velikih stela-rajah in ob drugih veselih prilikah. Pred nami je zima, pozimi je naše življenje dolgočasno in čeravno pravijo, da si kmet in hlapec pozimi počijeta, to ni resnica. Seveda takega trpljenja ni kakor poleti, ali delo je vedno, krmo režemo, steljo vozimo domov in jo sekamo, drva vozimo v mesto naprodaj in kadar tega zmanjka, podereva z gospodarjem v gozdu kako drevo, nareže-va na plohe, ali ga pa jaz obte-šem za stavbni les, ker sem tudi malo tesar. Tako se dela vedno in še rad dela človek, dokler more in je zdrav. k STR AN 4 ENAKOPRAVNOST 8, maja 1950 FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leia 1941) (Nadaljevanje) Zastrmel sem v cigana, ki je pel, kakor da ga ne bi brigal svet. Cimbale šo ga lahko spremljale. Vstal sem. Strmel sem v Gezin lepi, široki obraz. Beli zobje so se mu svetili. Pa se spomnim starih bajk: srečni časi, kje ste zdaj? šumi akacija bela, šumi, z bolnim srcem sahnem mlad. Še sedaj ne vem, kako se je moglo zgoditi. Zgodilo se je ng-kaj velikega. Pred oči mi je stopila Rahela. Moja zlata, ljubljena Rahela. Zahrepenel sem po njej. "Srečni časi, kje ste zdaj?" Joj, kje si zdaj Rahela, pridi, reši me pekla, Rahela! Žel bom za teboj kamor koli. Cigan neprenehoma poje: Ko se odtrga od akacije bele in odpade z veje cvet, me boli, ko ga vidim. Ah moja usoda je preklela. Zgrabil sem steklenico, treščil sem jo na mizo, da se je razletela na milijon kosov. Ljudje so osupnili. Tudi Geza je pretrgal s pesmijo. Ko je slišal žvenket drobcev, se je odtrgal od mize in je hitel med ljudmi proti meni. Nagnil je glavo na gosli, struna je zamolklo zatrepetala. Kako čudežno moč so imele gosli v sebi. Zrl sem v cigana, ki mi je trgal srce. Skočil sem na mizo. Hodil sem po kozarcih, da je teklo z mize vino kakor iz škafa. Nekdo je vrgel v steno kozarec. Cigan me je pogledal, lasje so mu bili zlepljeni na čelu, velike, črne oči je imel uprte v mene. Strašno, strašno je igral. Oglasila se je pri mizi še ena violina, nato klarinet. "Igraj, joj, igraj," sem vpil. Potegnil sem iz žepa denar in sem ga vrgel ciganom. Toda Geza se ni pripognil, ne, Geza je pel: Otožno gledam prazne veje, pa se spomnim tistega sna, ko sem pod cvetočimi vejami bil najbolj srečen med ljudmi. Lovil sem se za prsi. Da, bil sem najbolj srečen. Kje si Rahela, kje si? Rata j me je hotel prijeti. Nisem ga pustil k sebi. Geza se ni premaknil od mene. Tako blizu sva si bila. Bog ve, če je razumel moje bolečine. Geza je spremenil otožno pesem v divji ritem. Skakal sem po mizi, da je ječalo steklo. Cigani so igrali. V tej vihri je nekdo zavriskal. "Joj, joj," sem zavpil. Vsa hiša je za menoj ponovila in v trenutku se je začul žvenket kozarcev in steklenic. Geze ni bilo več pri meni. V sobi je nastal peklenski hrup. Ko se je vse to nehalo, gem KADAR IMATE naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje, pokličite IV 1-7646 REALTOR SEMENA FINE VRSTE Wm. G. Frifzsche & Son West Side Market, Stand No. H pod streho na W. 24th St. Inwll imo pre]* itant v mimrem Cenlrmlnem trgu. LA 1-7550, Ne pozabite VELIKE RAZPRODAJE v Oblakovi trgovini s pohištvom 6612 ST. CLAIR AVE. CENE SO ZNATNO ZNIŽANE NA VSEH POTREBŠČINAH IN PRIPOMOČKIH. .(«wsjsWi,cwsjiWs,