$tev. 39.
»j
ua en mesec
» ii
n o
V upravniStvu:
iia «elo leto naprej K 20'—» 841 pol leta „ m 10°— sa žetri let« „ m S"— sa «im mesec „ m 11-7©
Wm polllj. na dom 20 Ifo wa mesec.
(Posamezne Stev. 10 ho
0 Ljubljani, u soboto, M17. februarja 1906.
Velja po poŠti:
celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 15-— fetrt leta „ „ 6 50 2-20

Leto miv.
Inseratl:
Cnostop. petitvrsta (72mm): ■i* enkrat 0 ... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-jjavljenju primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSI nedelje Sn praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez dvorijče nad tiskarno). — Rokopisi se ae vratajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — Vsprcjema narofnino, Inserate in reklamacije. tlpravnlSkega telefona Stev. 188.
KrepKo u bran!
Ena največjih laži, ki se trosi po svetu, je stara pesem o gospedstvu klerikalizma, ki jo pogrevajo neprenehoma liberalni listi. Poglejmo danes po svetu: Kje pa dobite kaj tega, kar popisujete kot klerikalize n ? Ravno nasprotno je res: Danes se morajo katoličani boriti za to, da obranijo one svoje lastne ustanove, ki jim jih hoče s silo iztrgati gospodstva in vlade željni terorizem novodobnega poganstva.
Katolicizem ni privileg nobene kaste, ampak je splošna last vsega ljudstva, ki je v mnogih stoletjih v njem doseglo svojo srečo, svoje blagostanje, svojo kulturo. In če segajo bogoskrunske roke s predrzno nasilnostjo v to svetišče, je tudi dolžnost katoličanov, da se branijo, da izženejo z bičem iz tempelja one, ki hočejo barantati s tem, kar je njim sveto in narediti iz hiš božjih jame razbojnikov, zbirališča odpadnikov, framasonske lože, skladišča in plesišča.
Francoska nas uči, kaj je liberalizem 1
Ali je to svoboda, če se šiloma vzamejo katoličanom njihove ustanove, s katerimi so prostovoljno preskrbeli za svoje bogoslužje, če se jim onemogoči izvrševanje njihovega veroizpavedanja, če se cerkve vzamejo cerkvi in izroče drugim namenom, ki jih one-čašdujejo? Ali je to svoboda, če se uničujejo ali prodajajo sveta razpela in nabožne cerkvene slike? Če ima francoska vlada nastavljene vohune, ki poizvedujejo o vsakem uradniku ali vojaku, če ni morda v najintimnejšem rodbinskem krogu njegovem ostalo še kaj krščanskih običajev, kaka sled katoliške misli, da ga naznanijo kot „kle-rikalca", ki mu mora biti za vselej zaprta pot do boljše službe, do časti ali do gmotnega prospeba? Ali je to svoboda, če sta-riši ne smejo svojih otrok dajati v katoliške šole, če jim njihove lastne šole s silo vzamejo, če vsakega človeka, ki hoče redovno živeti v čistosti in uboštvu, izženo iz države, če prisilijo otroke, da morajo samo v take šole, v katerih se ne sliši nikdar ver-
ska beseda, pač pa zaničevanje vsega, kar je krščansko? Ali je to svoboda, če sta-riši hočejo, da bi duhovnik poučeval njihove otroke v verskih resnicah, pa jim to vlada zabranjuje ? Ce hoče bolnik na smrtni postelji prejeti poslednjo tolažbe, pa mu država v bolnici to prepreči, ker izžene vse krščanske ljudi in nastavlja v bolnicah le framasonom udane kreature?
To se časi, kakor v dobi Julijana Odpadnika, ko si je poganstvo nadelo nekaj iz krščanstva povzetih humanitarnih idej ter izkušalo z državno silo uničiti katoliško cerkev.
Motil bi se, kdor bi mislil, da se nam ni treba bati podobnih dogodkov! Da so tam, kjer vlada nemška ali mažarska od liberalizma prepojena birokracija, tla za tako vladanje ugodna, kaže dogodek v Sarajevu, kjer so obsodili nadškofa, ker je pustil krstili mohamedanca. Ia Bosna ni daleč od nas!
Protikrščanske sile se združujejo k velikemu naskoku na katoliško cerkev. V Švici v Neufcbfitelu sb sklenili ustanovitev mednarodne framasonske dopisovalnice. Judov ska svetovna zveza (Alliance isradlite uni-verselle) daje milijone kapitala na razpolago za agitacijo proti katolicizmu. Zlasti liberalno časopisje je tisto orodje, ki za dobro plačo služi kot orodje tej organizaciji. In Avstrija je tako nesrečna, da ima ravno pri nas jud v časopisju prvo in zadnjo besedo, ker so uredništva vodilnih listov napolnjena z judi in njihova upravništva dobro podprta od judovskega kapitala.
Skozi pelstoletja se zdaj zistematično zastruplja vse naše občinstvo, ki zajema svoje dušno hrano iz tega skozi in skozi izprijenega časopisja. In zdaj mislijo tudi pri nas, da je časnikarstvo že toliko izpridilo vso javnost, da bodo mogli nastopiti v državni zbornici s svojimi bojevitimi predlogi proti katolicizmu. Obeta se nam kulturni boj po francoskem zgledu.
Da se dela v resnici tudi pri nas nekak „„blok", kakor ga ima francoska zbornica, nam dokazujeta dve dejstvi: V odboru
društva „Svobodna šola", ki ima namen, odpraviti vssko sled verske vzgoje iz šol, so zastopniki vseh, tudi najbolj nasprotnih strank, ki jih veže edino sovraštvo proti katoličanstvu Socialni demokratje in dvorni svetniki, liberalci in nacionalci — vsi sedč tu kot bratje skupaj, dasi so si v političnem in socialnem oziru čiste nasprotni. Na oklicu za takozvane »reformo zakona" opazujemo isto : Vse stranke protikrščanske so vstopile v agitacijski odbor, ki pobira po vsej državi podpise proti katoliškemu zakonu.
Tu se bomo torej najprej udarili. Zakonska zveza bo dala povod k prvi bitki te nove notranje vojske, ki se bo vnela v naši državi.
Ta bitka pa utegne biti odločilna, ker tu se bo takoj videlo, kdo je močnejši v naši državi. In od izida te bitke bo odvisno, katera stranka bo prodirala. Ia mi hočemo, da bi bila odločilna, da se enkrat pojasni, kam plovemo.
Oklic, ki so ga izdali možje d la Wolt, Tschan itd., je šel po vsej državi. Nabirali so podpise za to, da se zakon popolnoma odloči od cerkve, da ne bi imel nobenega verskega značaja več, — da bi bil razdruž-lji/, da bi se dovslil zakon med kristjani in judi in da se ne bi več upošteval celibat. Cujemo, da so nabrali kakih 300.000 podpisov in jih podali baronu Gautschu. Liberalni učitelji, ki so društveniki ,Svo bodne šole", so dajali podpisavati kar šolskim otrokom izjavo proti krščanski zakonski zvezi! Ker so seveda vsi judje tudi delali za to, je umljivo, da so spravili skupaj toliko podpisov.
Zdaj pa moramo mi dokazati, da nismo voljni, da bi se dali terorizirati od teh ljudi. Na Dunaju se je začel odpor proti framasonom in judom. V mestni hiši je bil velikanski ljudski shod, na kateri so pozvali Dunajčane, da naj se z vsemi silami bore za krščanski zakon in za versko šolo. Zahtevali so na Dunaju, da naj vlada odstavi vse uradnike, ki so v zvezi s frama-soni ali z revolucionarnimi strankami. Du
najski nadškof kardinal G r u š a je izdal oklic na prebivalce dunajske škofije, v katerem pravi: „Naši sovražniki so nabrali podpise in prošnje, da bi pritisnili na vlado in na javnost, da bi se odpravila neraz-družnost zakonske zveze. Poživljam in prosim vse vernike svoje škofije, da vstanejo kakor en mož v tej borbi, ki je mi nismo niti hoteli niti povzročili, da branimo svojo sveto versko dedščino."
Po celi državi se sedaj pobirajo podpisi, ki zahtevajo, da mora država spoštovati nerazdružnost krščanske zakonske zveze. Tudi mi ne bomo zaostali. Vsa naša domovina se bo oglasila za sveta prava krščanske omike v naši drža v i 1
Te dni se bodo razposlali pozivi in nabiralne pole za podpise po celi deželi. Podpiše se naj vsaka oseba, moškega ali ženskega spola, stara nad 14 let. Vsako naše društvo naj tekom 14 dni priredi vsaj eno predavanje, v katerem se naj ljudstvu pojasni, kako delajo liberalci na Francoskem in kako hočejo sedaj v Avstriji raz-kristjaniti zakon in šolsko vzgojo! Pozivljemo duhovnike ia laike, da nam pomorejo dognati dokaz, da je Avstrija še po ogromni večini krščanska, ne pa brezverska, kakor trdijo framasoni, judje in njih liberalni hlapci!
Ne par stotisoč, — par milijonov podpisov bomo podali drž. vladi, da bo vedela, s kom ima opraviti in na koga se ima ozirati! Dovolj so že pometali z nami! Zdaj se oglasimo mi, in zahtevamo, da se spoštuje krščansko prepričanje.
Na delo torej! Kdor dela, ta zmaga!
LISTEK.
11 j a s.
Iz .Narodnih pripovedk" grofa L. N. T o 1-s t e g a. — Priredil. Fr. J.
Ž vel je v lifimski guberniji Bakširec Iljas. Po očetu Iljas ni bil bogat. Oče ga je oženil in nato umrl. Takrat je imel Iljas 7 kobil, 2 kravi in 20 ovac, a Iljas je bil zdaj sam svoj gospodar in začel si je pridobivati, od ranega jutra do pozne noči se je trudil z ženo, zjutraj je vstajal vedno pred drugimi in hodil spat zadnji in vsako leto je vedno bolj bogatel. Tako se je trudil Iljas 35 let in pridobil si je lepega imetja. Sedaj je imel Iljas 200 kon, 150 repov v hlevu in 1200 ovac
Hlaci so pasli njegove črede konj in goved, dekle pa so molzle kobile in krave ter delale kumis, maslo in sir. Vsega je imel Iljas dovolj in v okolici so mu zavidali tako življenje.
Pravili so: .Srečen človek, ta Iljas, vsega ima dovolj, še umreti mu ne bo treba".
Seznanili so se ž njim bogati Ijulje in ostali so si dobri znanci. Oi daleč so pri-
hajali k njemu gostje. In vse je gostoljubno vsprejemal, vse je nasitil in napojil Iljas.
Kdor je prišel, vsak je dobil kumisa, čaja, ribje juhe in ovčjega mesa. Ce so prišli gostje, takoj so ubili enega ali dva janca, če pa jih je prišlo več, se ubili tudi kobilo.
Iljas je imel dva sina in hčer.
Oženil je Iljas sineva in omožil hčer. Ko je bil Iljas še reven, sta mu pomagala sinova pri delu in pasla žrebeta in ovce; ko se pa obogatei, sta začela veselo živeli in eden se je udal pijači.
Starejšega so ubili v tepežu, drugi pa je dobil slabo sueho in ni hotel več poslušati očeta. Iljas mu je moral dati doto.
Izplačal mu je Iljas deščino, mu dal hišo in živine in bogastvo Iljasovo se je zmanjšalo.
Kmalu nato pa se je prijela bolezen Iljasovih ovac in mnoge jih je poginilo. Prišla je slaba let na, sena ni bilo in na zimo mu je poginilo mnogo živine. Žrebce s kobilami in žrebeti so mu pobili Kirgizi in imetje se je manjšalo. Iljas je lezel vedno bolj navzdol in moči so mu jele pešati.
Pri sedemdesetih letih je prišel Iljas tako daleč, da je začel prodajati ovce,
krave, sedla, vozove, prodal je zadnje govedo in prišel je Iljas na nič. Ia sam ni vedel, kako je prišlo vse na nič in na starost je moral iti z ženo k tujim ljudem na stanovanje. Ostalo je Iljasu od imetja samo obleka, kožuh, kučma in žena Šam-Šemsgi, tudi starka. Izprijeni sin pa je šel v daljno deželo in hii je umrla.
In nikogar ni bilo starima v pomoč. Usmilil se je starih sosed Muhamed-Sab.
Bil ni reven, ne bogat, a živel je zadovoljno in bil je dober človek. Spomnil se je na nekdanjo dobroto Iljasa, zasmilil se mu in zato mu reče :
„Pridi, Iljas z žene k meni 1 Poleti mi boš pomagal, kolikor boš mogel, na polju pri melonah, pozimi boš pa krmil živino."
Šrm Semagi pa naj molze kobile in dela kumis. Hrano in obutev vama dam in če bodeta kaj potrebovala, kar povejta in jaz vama dam.
Iljas se je zahvalil sosedu in začel delati z ženo pri Muhamed-Sahu. Z začetka je bilo težke, končno sta se privadila in navadila sta se živeti in delati kolikor sta zamogla.
Gospodar je imel rad take ljudi, ker
sta bila svoje čase sama gospodarja in znala red, lenuharila nista, in delala po močeh. Težko je bilo Muhamed - Sahu, da sta take visoka človeka prišla tako na nič.
Ia zgodilo se je nekoč, da se prišli k Muhamed Šibu svatje, daljnji gostje; prišel je tudi mulla ')
Muhamed-Ših je velel ubiti janca. Iljas odere janca, ga speče in prinese na mizo. Najedo se gostje bravine, napijo čaja in začno piti kumis.
Sedeli so gostje z gospodarjem na mehkih blazinah, na kožah, pili iz čašic kumis in se razgovarjali. Iljas pa je zopet poprijel za delo in šel mimo vrat. Zagledal ga je Muhamed Šth in rekel gostu:
„Si videl starca, ki je šel mimo vrat?" .Videl", odvrne gost. .A kaj je na njem čudnega?"
Samo to, da je bil naš prvi bngataš. Iljasa Ra imenujejo; morda si slišal e njem?* .Kako da ne bi slišal", pravi gost; poznal ga nisem, a glas o njem je šel daleč po svetu."
^ .Sedaj pa mu ni ostalo ničesar, živi pri meni in dela; tudi njegova starica je tu in mo'ze kobile."
^ Bakširski duhoven.
Tedenski pregled.
Državni zbor. Na zopetni nujni predlog italijanskih poslancev v zadevi tržaškega magistrata je odgovoril minister Bylandt med drugim, da so bile šolske razmere v Trstu take, kot nikjer v državi. — Z mislijo za splošno volilno pravico so se kolikortoliko sprijaznili tudi zastopniki privilegiranih stanov. — Nemcem je na tem, da si ohranijo z umetno raidelitvijo volilnih okrajev kar največ mandatov. Na Kranjskem nam ne morejo blizu Odškodovati se hočejo na Štajerskem in Koroškem. — Vsenemci so poizkusili z obstrukcijo, da bi zavlekli volilno reformo; toda Gautseh jim je naravnost povedal, da bo vlada kljub vsem zaprekam v kratkem predložila tozadevno predlogo - Vsled nove trgovinske pogodbe izgubi Italija ugodnosti pri uvozu vina. — Pri predlogi o vojaških novincih je govoril tudi domobranski minister Schonaich. Zavračal je spretno razne napade na armado, priznaval, da je mornarica v žalostnem položaju Rešitev altiljerijskega in mornariškega vprašanja smatra govornik za najvažnejše. Po govoru je sledilo velikansko odobravanje. - Predlogo o vojaških novincih je zbornica rešila.
Fejerwary je naznanil ogrskemu ministrskemu svetu, da je vladar razpustil ogrski državni zbor. Uradno se to razglasi 19. t. m. Nove volitve se bodo vršile, ko se pomiri narod. Plakati po celi ogrski deželi bodo vabili vojaSke novince, naj se prostovoljno oglase; kdor to stori, bo služil samo dve leti.
Tudi zasedanje hrvaškega sabora je bilo sklenjeno 10. febr. za nedoločen čas. Za Hrvate je bila zdaj ugodna prilika, da bi bili dosegli marsikaj. Mažaronska večina ni smatrala za vredno, da bi se o zdajnem položaju razpravljalo.
Na Francoskem so se jeli organizirati katoličani. Ta teden je bilo deset shodov po raznih mestih. V Parizu se je ustanovila nova organizacija: „Dru-štvo krščanskih očetov."
Balkan, — Italija, — Avstrija. Črna gora je te dni dobila 48 topov iz Italije, poleg tega še 5O.O0O patron za puške. To se je zgodilo tajno. Kakšno uslugo je dolžna Črna gora za prejeto orožje, se lahko sklepa. Topove je baje plačal laški kralj sam. Italijanska luka jakin je nanovo utrjena in oborožena. Železnica z Bara v Črno goro se gradi z lahkim denarjem Vse to je naperjeno proti Avstiiji. Časopisi mnogo pišejo o usodni vojski, ki bo vanjo zapletena Avstrija.
Košut je pozval tudi Angleže, naj prično sova-riti proti Avstriji. Sestanek mažarskih in hrvaških poslancev na Reki bo 28. t. m.
Cel bataljon vojakov je bil aretiran v Sisku radi nepokorščine. — Kitajska vlada je naročila podkralju v Kuhunu, naj pomori vse one roparje, ki so se udeležili napada na misijonsko postajo. Na drugi strani prihajajo s Kitajske razburljive vesti, da bo ^Kitajska zveza za reforme" sklenila izgnati vse tujce. Boje se, da se prične klanje.
Carinski spor. Srbski poslanik na Dunaju Vujič je bil v Belgradu in pojasnil zahteve avstrijske vlade o izpremembah carinske zveze med Bolgarijo in Srbijo. Vujič je naznanil, da želi srbska vlada sporazumljenje z avstrijsko vlado.
Maroška konferenca je bila v zagati, ker so Francozi zahtevali, da prepuste velevlasti policijske zadeve v Maroku francoski in španski državi. Nemci so odločno ugovarjali Novejša poročila pravijo, da ni govora več o kaki krizi.
Na Dunaju je zborovalo dne 5. febr. 3000 katoliških mož. Vsi so odločno protestirali proti avstrijskim prostozidarjem, ki hočejo uvesti v Avstrijo usodo Francije. Zlasti so ugovarjali takozvani „svo-bodni šoli" in nameravani „razporoki", za ktero agitira liberalni tabor po vseh deželah. Sklenili so odločen boj.
Policijski načelnik v Chikagi je dal povelje, da se na javnih prostorih ne smejo postavljati nage podobe. In pri nas ? — Stavka mornarjev in kur-jačev na Reki se širi. Parniki ne odhajajo. Stavka na Reki je še skoro splošna. — Uradna statistika Zjedinjenih držav o naseljevanju dokazuje, da koraka Avstrija na prvem mestu bede in revščine ter prekaša celo lačno Italijo. L. 1904/5 se je iz Evrope v Ameriko naselilo 1,026.449 oseb. Med temi je bilo iz Avstrije 276.ti93 oseb. Nezdrave socialne razmere potiskajo potni les v roke. — Na Angleškem so 10. febr. spustili v morje največjo bojno ladjo, kar jih je doslej zgrajenih. — Listi svare, naj dekleta ne gredo na limance nekemu agentu iz Krfu, ki išče mladenke, da bi jih spravil v zloglasne hiše na Grškem. — Praški župan dr. Srb se je odpovedal; za novega župana je izvoljen mladočeh dr. Gros. — Velikanski morski valovi so opustošili kolumbijska obrežna mesta. — Po vseh dekanijah slov. Štajerskega so duhovniki podpisali proteste zoper one točke novega šolskega reda, ki jemljo verouči-teljem avtoriteto. — Neki zločinec je vrgel bombo v Moskvi, ki je težko ranila osem oseb. — Na Francoskem se še vedno nadeljuje odpor proti zapisovanju cerkvenega premoženja. — Nedelavnost se je očitala državnemu poslancu dr. Tavčarju. Moža je to hudo prijelo Zagovarja ga „S1. Narod" s tem, da zavrača krivdo na ljubljanske volilce, češ, saj
Začudil se je gost, mlasknil z jezikom, zamajal z glavo in rekel:
„Da, res, tako preteče sreča, kakor kolo, tega povzdigne, drugega poniža. »Ti", vpraša gost, „ali je kaj težko starcu?"
»Kdo naj ve ? Živi tiho, ponižno, dela dobro."
Pa je rekel gost:
„Ali bi se lahko pogovoril ž njim. Vprašal bi ga o njegovem življenju."
»Seveda, lahko", je odgovoril gospodar in zaklical za njim :
.Babaj, (v bakširskem pomeni dedek), pojdi sem; na kumisa in pokliči starko!"
In vstopil je Iljas z ženo. Pozdravil je Iljas goste in gospodarja, zmolil molitvico in sedel s prekrižanimi nogami pri vratih. Žena pa je stopila za zaveso in prisedla k gospodinji.
Ponudili so Iljasu čašico s kumisom. Napil je Iljas gostom in gospodarju, se priklonil, odlii nekoliko, pekusil in postavil kupico na mizo.
„Ti dedek", ga je vprašal gost, „kaj ti je kaj težko, ko vidiš sedajle nas, spomniti se na svoje prejšnje življenje,.. . kako si bil srečen in kako sedaj živiš v bedi?"
so dobro vedeli, da ne bi mogel vedno tičati na Dunaju, ako hoče opravljati vse druge prevzete posle; če so ga kljub temu volili, zadene odgovornost volilce. Čujete, ljubljanski volilci ? — Glede zločina v Polešniku je bil sluga Kovačevič obsojen na smrt, Tomaševič pa je bil obsojen samo radi nekega prestopka na nekaj kron globe, Oštričeva v večmesečni zapor.
• o
Godovi prihodnjega tedna.
Nedelja 18. febr. Simeon šk., Flavijan; ponedeljek 19. Konrad, Julijan, Viktor; torek 20. Elev-terij; sreda 21. Maksimilijan, Eleonora; četrtek 22. Stol sv. Petra v Ant. j petek 23. Peter Damijan) Romana;.sobota 24. Matija.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico.
Volitve v našo trgovsko in obrtno zbornico so razpisane na 21 t. m. Prihodnjo sredo bodo trgovci in obrtniki volili zbornične svetnike, ki bodo v zbornici zastopali njihove koristi. Trgovske in obrtne zbornice imajo samo informativen značaj, vendar so velike važnosti zlasti ker se vlada pri raznih v njeno področje spadajočih gospodarskih vprašanjih, na njene izjave pogostokrat ozira. Največja in najbolj delavna trgovska in obrtna zbornica v naši državi je liberška. Sledijo ji: dunajska, praška i. t. d. Naše kranjske zbornice, kakoršna je bila doslej, nemoremo nikakor šteti v prve vrste, kajti ona je ena zadnjih: Samo še spletska je slabša, tej pa sledi naša. Pri trgovskem ministrstvu in eksportni akademiji na Dunaju se sploh ne ozirajo na ljubljansko trgovsko in obrtno zbornico. Tam poznajo samo imena Gass-ner, Luckmann, in K o 1 1 m a n n. Ako se pojavi kako večje važno vprašanje, vprašata se prva dva gospoda, ne pa zbornica. Gosp. Kollmanna poznajo, ker podpisuje večinoma vse zbornične akte. Ti gospodje so pač edini odločilni. To izhaja odtod, ker je bila doslej naša trgovska in obrtna zbornica tako sestavljena, da si ni mogla priboriti kot zbornica nobenega ugleda vsled svoje nedelavnosti.
Kako se jeprejevoliloin kdo je postavil kandidate! Ko je bil zbornični tajnik ces. svetnik M u r -n i k je šlo vse jako priprosto, — kar po šabloni. Gospod ces. svetnik je vse uredil. Postavil je sam kandidate, seveda take, ki so bili njemu všeč. Kdor je hotel kandidi rati, se je moral najprvo njemu predstaviti. Ako je rekel: Dobro! — potem je imel do-tični upanje, da postane zbornični svetnik. Marsikoga seveda pa je tudi zadela trpka bsseda mogočnega ces. svetnika: »Nikakor ne!" in ta je bil seveda pokopan. V istem času je imela zbornica še veliko manj javnih sej, nego sedaj. In koliko sej je bilo sklicanih, ki niso bile sklepčne! Gospode svetnike so morali iskati po ljubljanskih kavarnah. — Kadar pa je bila javna seja sklepčna, petem je g. ces. svetnik milostno razdelil poročila med svetnike in seveda določil, koliko smejo govoriti. Ako pa se je vzlic temu kdo predrznil kaj več povedati ali se sploh upal trditi, da kaka stvar ni v redu, takoj ga je zbornični tajnik prekinil, češ, »Vi nič ne zastopite, to bom že jaz uredil". Seje je vodil tudi on, predsednik in drugi so govorili, kar je hotel en, kratko: On je bil cela zbornica.
Sestavil je tudi zbornični opravilnik, ki določa, da zadostuje od 24 svetnikov, samo 12, da so sklepčni. Ta opravilnik velja tudi še sedaj in v preteklem zasedanju je pripomogla večkrat ta sestava epravilnika, da so se sploh mogle vršiti javne seje.
Seveda bi nekateri radi še danes, da bi
In nasmehnil se je Iljas in je rekel: »Če ti prav povem o svoji sreči in nesreči mi ne boš verjel; vprašaj raje mojo ženo: kar ima na srcu, to ima tudi na jeziku. Ona ti pove vse, kakor je bilo. Gost zakliče proti zavesi : »No, babica, povej, kako misliš o prejšnji sreči in sedanji bedi!"
In Sam-Semagi reče izza zavese: »Kakor se mi dozdeva, sva živela z možem skupaj 50 let, iskala sva sreče, pa je nisva našla; sedaj je že druge leto, kar nimava ničesar in živiva ko delavca. Našla sva zdaj zadovoljnest in drugega ne potrebujeva" .
Začudil se je gost, čudil se je gospodar, vzdignil se je cele, odgrnil zaveso, da bi videl starko. In starka je stala s sklenjenimi rokami, se smehljala in gledala svojega moža in starec se je tudi zmehljal. Starka ponovi šeenkrat: »Resnico vam povem in se nočem ša liti; polstoletja sva iskala sreče in dokler sva bila bogata nisva našla vsega. Ostalo nama sedaj ni prav nič, šla sva k tujim ljudem in našla sva tako srečo, da nama boljšega ni treba".
ostalo pri starem in da bi se vse take mirno vršilo, kakor pod vlado ces. svetnika.
Vendar tako ne sme biti več. Naši trgovci in obrtniki so se po dolgih in težkih izkušnjah zbudili in ne bodo več tega pri pustili.
Gotovo bedo sedaj volili v zbornice može, ki bedo krepko nastopili za njihove koristi.
Da pa je bilo v naši zbornici v zadnjem triletnem zasedanju nekoliko živahnejše, k temu smo pripomogli tudi mi.
Naš dnevnik je poročal vedno čisto resnico iz zborničnih sej. Take bo tudi v prihodnje. Pazno bodeme sledili zborničnemu delovanju in skrbeli, da se javnost o vsem točno pouči.
Obrtniki, ki stoje edino samo na pametno gospodarskem obrtnem stališču, stopajo letos prvikrat v ta volilni boj. Postavili so za kandidate može, od katerih pričakujejo, da bodo v bodoči zbornici krepke zastopali svoje stanovske koristi.
Oni imajo natančno začrtan program za delovanje, ki naj pomaga pri nas zlasti malemu obrtniku in trgovcu, da se obrani v težkem konkurenčnem boju. In kaj ima nasprotna nam stranka! Nič!
Pred leti je vstavila v svoj piškavi program .svobodno konkurenco". Prav, da se obrt in trgovina prosto razvijata in napre dujeta vendar ta prostost ne sme služiti temu, da drug drugega ubija.
Sedanje trg in obrt. zbornice niso kos svojim nalogam, ker nimajo nobene jasne smeri za svoje delovanje. Pa kako tudi, ko sedita skupaj v zbornici trgovec in obrtnik, katerih interesi se mnogokrat križajo!
Naša/ stranka bo delala na to, da se popolnoma reformira obrtno in trgovsko za stopstvo. Treba bo, da se zbornica loči in da dobijo trgovci svoje in obrtniki zopet svoje zbornice. Potem bo mogoče vsakemu stanu uspešnejše braniti svoje koristi.
Obrtniškim kandidatom za trgovsko in obrtno zbornico je to jasno in v tem smislu bodejo nastopili, ako bodo izvoljeni. Vsi na delo, da se povzdigne naš trgovski in obrtni stan!
Pred razpustitvijo ogrskega državnega zbora.
Listi ogrske koalicije poročajo, da je bil cesar v torek še voljan odobriti Banffy-jeve načrte. A prihodnji dan je zaslišal cesar nadvojvode Franca Ferdinanda in nato ukazal takojšnji razpust ogrskega državnega zbora. Predvčerajšnjim je pooblastil vladar Fejervaryja, da sme postopati po svoji previdnosti.
Pravijo, da razpusti Fejervary takoj po razpustu ogrskega državnega zbora tudi vodilni odbor združene opozicije, omejiti namerava tudi tiskovno in zborovalne svobodo. Preprečiti namerava baje tudi nameravano konferenco na Reki.
Vlada ne bo trpela shodov, na katerih bi hujskali proti državnemu redu, miru in proti dinastiji. Ko bo prečitan ukaz o razpustu zbornice, ne bedo smeli poslanci več ostati v posvetovalnici, tudi imuniteta preneha, ko bo prečitan kraljev odlok.
Pri razpustu zbornice v ponedeljek, bo baje posredoval honvedni polk iz Velikega Varaždina.
Nove volitve za ogrski državni zbor bodo razpisane baje šele potem, ko se pomirijo duhovi.
»Budapesti Hirlap" pa poroča, da bo
»V čem pa obstoji sedaj vajina sreča ?" — ,V čem? Bila sva bogata, a z možem nisva imela minute pokoja, niti da bi se pogovorila, niti, da bi mislila na dušo, še k Bogu moliti ni bilo časa, toliko je bilo opravkov. Prišli so gostje — opravilo; tega trebi pogostiti, temu zopet kaj podariti, da ne bi mislili slabega o nas. Komaj odidejo gostje, že je treba pogledati k delavcem. Hočejo se odpočiti in sesti, a midva gledava, da ne bi trpela škode in tako sva grešila.
z,opet treba paziti, da ne zagrabi volk žrebeta ali teleta in da ne odpeljejo tatevi žrebcev s kobilami in žrebeti. Ležeš k po čitku — ne moreš zaspati, ker se bojiš, da ne bi šli ovni k ovcam. Greš, hodiš po noči; komaj se umiriš, že zopet opravile; zopet, kako bi pripravil krmo za zimo in razumela se nisva z možem. On je pravil : tako je treba narediti, a jaz pravim »Tako ia začne se greh in prepir. Tako sva živela od opravila do opravila, od greha do greha in videla nisva srečnega življenja".
,No, in sedaj ?"
.Sedaj vstajava z možem, se ljubeznivo pogovoriva v soglasju in nimava po-
zaslišal vladar še ta mesec veliko število ogrskih politikov.
Ako pride do kompromisa, razpišejo nove volitve v najbolj ugodnem slučaju koncem aprila Cesar je izročil Fejervaryju štiri lastnoročna pisma, ki obravnavajo sklicanje državnega zbora, imenovanje generala Nyrija za kraljevega komisarja, razpust državnega zbora in pa kraljev oklic na ljudstvo, ki izide v posebni izdaji uradnega lista.
V oklicu na ljudstvo bo naglašal vladar, da se je vedno držal ustave in je ni prekoračil tudi v sedanji krizi. Žalostne je, da je moralo priti do izjemnih odredb, ker ni bilo mogoče dobiti druge rešitve zaradi stališča, ki ga je zavzel državni zbor, kateri pa tudi ne izraža prave ljudske volje. Vladar upa, da ustvari ljudstvo pri novih volitvah zopet redne ustavne razmere.
Danes in jutri so napovedana posvetovanja strank in članov zbornice magnatov. Najbrže bo ugovarjala razpustu državnega zbora tudi zbornica magnatov.
Neodvisna stranka namerava pozvati budimpeštanske hišne posestnike, naj razo besijo v ponedeljek črne zastave in zapro trgovci prodajalnice.
Opozicionalni poslanci se nameravajo udeležiti črne maše in nato korakati v zbornico v izprevodu, pred katerim bodo nosili črne zastave. — Izprevoda se udeleže tudi dijaki.
Socialni demokratje pa nameravajo prirediti veliko protidemonstracijo.
Z Dunaja poročajo, da se je posvetoval nadvojvoda Franc Ferdinand več časa z grofom Jurijem Karolyjem, ki je navdušen Fe-jervaryjev pristaš, dasi je njegov oče član neodvisne stranke.
Notranje politični položaj.
Za razpravo o odgovoru ministrskega predsednika na interpelacijo nemških strank z ozirom na ogrske razmere bta določeni seji v ponedeljek in torek Brambeni odsek je rešil včeraj dopoldne zakon o vojaških taksah.
Odsek za kulturo vina je razpravljal včeraj o vinskem zakonskem načrtu, ki ga je izdelal poročevalec dr. Marchett.
Vlada predloži najbrže v sredo zakonski načrt e volivni preosnovi. Vlada ne predloži zakonska načrta o izpremembi gosposke zbornice in poslovnika.
Gosposka zbornica bo zborovala v ponedeljek, 26 t. m. in morebiti tudi 27. t. m. Razpravljala bo o zavarovanju zasebnih uslužbencev, e galiških rentnih posestvih, o vojaških novincih in o šeknem zakonu.
Včeraj je zboroval tudi carinski odsek. Pred vsem so razpravljali o trg. pogodbi z Italijo. Poslanec V u k e v i c je grajal pogodbe, ki bo škodovala osobito Dalmaciji. Dalmacija bo trpela osobito zaradi znižanja carinskih postavk na olje, mandeljne in smokve, kakor tudi, ker ostane carine prost uvoz za oranže, zelenjavo in kruh. Izjavil je, da dalmatinski zastopniki ne bede glasovali za trg. pogodbo z Italijo.
Velevažna je bila izjava poljedelskega ministra grofa Buquoya, da hoče vlada pospeševati domačo živinorejo.
Načelnik trg. ministrstva je izjavil, da hoče vlada strogo nadzorovati ribji lov ob dalmatinskem obrežju in pospeševati tehnično izobrazbo domačih ribčev. Obljubil je tudi, da hoče vlada izboljšati razmere v štirih najvažnejših dalmatinskih pristaniščih.
V nadaljnji razpravi je med drugimi govoril tudi poslanec g. ravnatelj P o v š e.
Dalje v I. prilogi.
voda za prepir, aamo to opravilo imava sedaj, da delava gospodarju. Delaš, kolikor moreš, delaš z veseljem, tako, da ne bi imel gospodar zgube, ampak dobiček. Prideva domov, kosilo je na mizi, južina, tudi kumisa dobiš. Če je mraz, se ogreješ pri peči in gorak kožuh imaš. In še vedno imaš časa za pogovor ter da misliš na dušo in moliš k Begu. Petdeset let sva iskala sreče in sedaj sva jo našla".
Gostje so se zasmejali, Iljas pa reče:
.Ne smejajte se, bratci, to ni šala, človeško življenje je te. In midva s starke sva bila neumna in jokala sva poprej, ko sva izgubila bogastvo; sedaj pa nama je Bog odkril resnico in midva sva jo vam povedala ne v najino zabavo ampak v vaše dobro".
In mulla je rekel: „To je pametna stvar. Iljas je povedal resnico, to je tudi v koranu".
In gostje so se nehali smejati in se zamislili.
I. priloga 39. žteir. »Slovenca" dne 17. februarja 1906.
Za poročevalca • trg. pogodbi z Italija so izvalili poslanca C h i a r i j a
V ponedeljek predlaži vlada zbornici trg. pogodba z Rusijo in najbrže tudi pa-oblastilai zakon za pogajanja o trg pogodbi s Srbijo in Bolgarijo.
Mohamedanci proti nadškofu Stadlerju.
Značilno za položaj v Basni je divje savraštve mohamedancev nasproti nadškofu Stadlerju, ki je seveda tudi goji basanska vlada. Nedavno je bile zbranih v Zavidoviču več mohamedancev, ki so zborovali v Sin-gerjevem hotelu in razpravljali o Sinarovi-cevi zadevi. Neki Mujaga Topčagič je rekel: „Tega nadškofa moramo ubiti." Mislil je seveda na nadškafa dr. Stadlerja. Ni čuti, da se je skrivil najmanjši las Mujagi Topčagiču zaradi te grožnje.
Sodnijska razprava proti nekdanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku Georgjeviču.
Včeraj se pričeli v Belgradu razpravo prati nekdanjemu srbskemu ministrskemu predsedniku Georgjeviču Dolže ga, da je izdajal državne tajni sti. Georgjevic je obelodanil spis „ Konec dinastije" in priobčil zaupne uradne spise, ne da bi bil pooblaščen. Pa knjigi je trpela Srbija škoda, ker je bil omajan mednarodni državni kredit in je trpel ugled države. Georgjevic je prečital nato svajo obrambo.
Srbski zakani nimajo določil, da so dvignili obtožba proti njemu. Njegovo dela je podobna enemu Delcassčja. Strankarska slepota je povzrečila obtožbo. Obtoženec je govoril nato o razmerah Srbije do Rusije in rekel, da hipnotizira Rusija Srbijo že šest staletij, ne da bi se ta prebudila. Razprava nadaljujejo danes.
Razburljiva poročila s Kitajskega.
S Kitajskega je došlo 15. t. m. v San Francisko (Kalifornija) več popotnikov, ki pripovedujejo, da povzročajo dijaki in učenjaki sedanje tujcem sovražno gibanje na Kitajskem. Zlasti v Sangaju postaja položaj vedno bolj nevaren.
Vlada severnoameriških Zjedinjenih držav je prepričana, da izbruhnejo nemiri proti tujcem v nekaj tednih.
„Standard" poroča, da je bila napadena 15 t. m. misijonska pastaja Nankin v provinciji Nanvaj ob levem bregu reke Janze. Pravijo, da ni bil ob tem napadu nihče ubit ali ranjen. Preteklo sredo je tudi napadel kitajski sluga francoskega generalnega konzula Ratarda v Sangaju in ga hotel umoriti, a se mu napad ni pasrečil.
Svoboda tiska v črni gori.
Zadnja številka „Glasa Črnogorca" je v svojem uradnem delu priobčila zakon o tisku v črnagorski kneževini, ki ima med drugim tudi nastopne določbe: »Tisek je v Črni gori svoboden. Za isti ne obstoja ni cenzura, ni denarna kavcija. — Tisek se ne more podrejati nikakim upravnim opominom ali odredbam. — Časnike in druge tiskane stvari (čl. 2 zakona) zamore državna policijska oblastnija prepovedati le za slučaj, ako obsegaja: 1. Razžaljenje kneza, kneginje, knežje hiše, ali ako napadajo ali omalovažujejo utrjeni red prestolonasled-stva. 2. Ako poživljajo državljane na obo-roževana ustajo proti zakonitim oblastnijam, ali na vršenje činov, ki so kaznjivi po kazenskem zakanu. Časniki, knjige, revije, brošure, načrti, slike itd. ki po tem zakonu niso prepovedane, je vsakemu črnogorskemu državljanu svabodna razpečavati in prodajati na javnih mestih. Zato ni treba nikake prijave državni oblastniji.
Književnost In umetnost.
Slovensko gledališče.
Pred skoro palna hišo pela se je včeraj drugič prelepa Weiseva opera „Poljski Žid* in dosegla kot pri premijeri popoln uspeh. Nismo skoro čuli lepšega opernega dela na našem odru, zato sme uverjeni, da bo „Poljski žid" še nekaterikrat piivabil v gledališče vse ane, ki se prijatelji lepe glas bene umetnosti. Pela se je včeraj davršeno, a prvo zaslugo za lep uspeh opere ima gotovo g. O u i e d n i k , ki se je tudi topot izkazal izbornega igralca posebno v prizoru pred sodiščem (sanje), kjer je vse mo mente svoje duševne borbe pogodil s pravim umevanjem in umetniškim čutom. V vlogi župana Mathisa pride njegov sonorni glas do popolne veljave, ker g. Ourednik razume zlasti pravilno razpolagati ž njim. — G. Orželski še ni pri polnem glasu, a nas je zadovoljil Tudi astali salisti, med prvimi gdč. R i n d o v a , patem gdč. Koče-v a r j e v a , ter gg. B e t e 11 o , Z a c h, B u k š e k in P a t o č k a sa ugajali. Pohvalno moramo smeniti tudi orkester in zbor, kanečno g. B e n i š k a za spretno
vadstva opere, ki ni ravno lahka — V nedeljo, dne 18. februarja popaldne se vpri-zori tretjič izvirna slovenska šaloigra »Ci-g a n i", zvečer pa francoska drama »L u -krecija Borgia. Naslovna veliko vlogo igra gaspadična Spurna. V torek, dne 20 februarja se poje 'tretjič krasna opera Poljski Žid. Vlogo župana in gostilničarja Mathisa poje in igra takrat g. režiser A. R a n e k. G. Ranek je pel to vlogo že na mnagih odrih, ter je dosegel povsod velikanski uspeh. To vlogo ki zahteva dobrega pevca in dovršenega igralca, šteje g. Ranek med svoje najbaljše. V četrtek dne 20. februarja se poje opereta Don Cezar, če ne bo kakega nepričakovanega zadržka.
* Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani je imelo dne 12. t. m. odborovo sejo. V pregled in oceno so došli za to sejo naslednji načrti: modeli za kipe angelov in načrt za božji grob v župni cerkvi na Bledu, načrti za nov lestenc pri sv. Petru v Ljubljani, načrt oltarja sv. Družine za župno cerkev v Loškem potoku, detajlne risbe za poslikanje župne cerkve v Lešah.
*	Aškerčeve „IHučenike", ki
so že itak do valj muk pretrpeli, devlje v zadnji številki „Zvona" iz kaže dr. J. T a-m i n š e k. Celi dve dolgočasni strani po • trebuje, da dokaže, da je Aškerc sicer velik pesnik, njegovi „Mučeniki" pa silnega očeta mali, degenerirani atroci. G profesor čisto po šolski logiki konštatira, da so sicer vsi pesniki „entuzijastiB, ne pa vsi entuzijasti tudi pesniki in da so „Mučeniki" po do mnevanju mnogih balj „agitatarne" kot .literarno" delo. Ta brco poklani kritik pesniku Aškercu, ki ga je degradiral da golega entuzijasta, s primernimi kamplimenti, ki naj patolažijo Aškerca. Priznava se mu da je njegovo zgoij entuzijastno delo vendarle nekaj vredno, ker je izpevano v abliki .ramanc in balad", kar je vsekakor zelo poetično. Kakar so v dabi inkvizicije adeli krivoverce v praprotje in jim deli na glava pestro, mnogobarvne kapico, tako je Aškerc za svoje mučenike izbial obliko romanc, ki naj pokrijejo njihavo duševna revščino in nagoto. Zares — kompliment, na katerega sme biti ponosen arhivar naše stolice, nekdaj pesnik, sedaj agitator, prej pesnik herojev, zdaj ranocelnik mučenikov.
*	Teoretično praktična pevska šola. Spisal Anton Forster. Peti natis, izdala .Zadružna tiskarna"; cena za 110 stiani krasnega tiska K 1 50
Šele v novejšem času izdajajo nekateri učitelji petja, večinama v nemškem jeziku, pevske knjižice, v katerih služijo petju za podlago številke kot stopnje not, med tem ko se ravna Forsterjeva pevska šola, že več kot trideset let po tej naravni, najložji metodi. V desetih vajah in pesmih nauči se mlade pevce sigurno zadevati stapinje C dur lestvice, potem pa koj pa notah razne intervale navzgor in navzdol, pri čemer sledi vsaki vaji primerna pesmica. Tako pristopi pevec polagoma, korak za korakom, po jasni razpravi o prestavnih znamenjih k večglas-nim vajam, do meje, čez katera pride navadne le malo pevcev naprej, namreč, da bi se naučil dobro zadeti v raznih dur in mal-tonih.
Po glasbenih olepšavah se pojasnujejo še strekrvni izrazi in glasbene okrajšave. Solo dičijo kratke a tehtne razprave o lepem glasu pevanju (nastavljanje tonov), iz govarjanju in predavanju in temeljiti poduk o občni teariji, ki je že sam zase vreden cene cele pevske šole
4 Svatopluk Čech, češki epik in prozaist, bode ebbajal 21. svečana svaja 60Ietnico. Svat. uech je paleg Vrchlickega najboljši češki pesnik v najnovejši češki književnosti. Njegove zbrane spise je izdal zalagatetj Fr. Topič v Pragi (20 zvezkov.)
*	Tri nove Spillmannove povesti. Ni kmalu tako primernega berila za mladino kakor so povesti pokajnega jezuita P. S p i 1 I m a n n a ; niso samo od začetka do konca mikavne, temveč vrhtega posebno podučne in jedrnate in zanimajo tudi odraslega čitatelja. Kako hitro so se udomačile med Slovenci, kaže izredno po voljen vspeh, katerega sta dosegla lani iz dana zvezka: »Praški judek" in »Žrtev spovedne molčečnosti". Sedaj so pa izšli naslednji trije zvezki:
V.	zvezek: Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v.
VI.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenja indijskega princa; pa pošti 45 vin., vezan 65 v.
VII.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz 17. stoletja; po poŠti 65 v., vezan 85 v.
Vse te povesti prav zelo priparačamo; primerne sicer nisa za prvo detinska daba, ker je v njih precej pretresljivih in vzbur Ijivib prizorov, za odraslo mladino pa ga ni boljšega berila.
Splah so pavesti v obče jako priporočljive, ker podajaja tudi odraslim mnogo koristnega ia zanimivega.
Naročajo se v „Katoliški bukvami v Ljubljani".
Poprej so izšli naslednji zvezki:
I. .Ljubite svoje sovražnike", II. » M a r o n , krščanski deček z Libanena", III .Marijina otroka", IV. Praški judek"; vsaka teh povesti velja s poštnino vred 45 v., trdo vezana 65 v. in se dabi v „KateliškiBukvarni v Ljubljani ".
Razmere na Urhnlkl.
L Vrhnike se nam piše: Aka se naš gospad župan ne bi prelevil iz klerikalca v liberalca, ga bi do danes .Slov. Narod" radi zavlačevanja občinskih volitev že mnogokrat prav pašteno obdelal, gotovo bi še več pisal o njem, kakor a medvadskih, sorskih in knežaških občinskih volitvah.
„Slov. Narod" se večkrat jezi, kako »klerikalci" s pomočjo deželne vlade zavlačujejo občinske volitve. Kaj bo pa parekel k temu, če mu povemo, da tudi naš gospod župan kot liberalec zavlačuje občinske volitve že od 11. marca m. 1. in jih bode prav gotevo zavlekel do največjega dela — meseca junija ali pa julija. Dobil je že meseca decembra min. 1. strag ukaz, da mara takoj na nevo sestaviti volilne imenike in potem razpisati občinske volitve, pa se menda za ta ukaz papolnema nič ne briga. Še da danes ni sestavil nabenega volilnega imenika, četudi bi to dela njegov tajnik lahko v štiri najstih dneh dovršil. Izgovarja se, da gospod tajnik ne more pričeti takoj s tem delom, ker je preveč obložen z drugim bolj važnim paslom, in sicer v takem naporu, da mu nikakor ni mogače da meseca aprila sestaviti volilnih imenikov.
Če liberalci kličejo za vsako malenkost vlado na pomoč, zamoremo jo tudi mi danes opravičeno klicati, da nekalika našega gosp. župana pouči, da se ima že meseca decembra m. 1. dastavljenemu ukazu glede sestave volilnih imenikov takoj ugoditi in ne šele tedaj, kadar se bode našemu mogočnemu g. županu zljubilo.
Končna tudi naprosimo c. kr. deželno vlado, da bi v kratkem rešila rekurz našega cestnega odbara, ker se menda ta stvar že nad pal leta vleče. Gospod župan se vsled tega že baha, da si je pridobil pri sedanji vladi ravna tak vpliv, kakor ga je imel pri baronu Heinu.
Štajerske novice.
š Poročil se je pri Mariji Nazaret g. Makso T u r n š e k z gdč. Marijo T u r n š e k roj. C i 1 e n š e k.
š Porotno sodišče v Celju.
Danes (v soboto) pride na vrsta razprava prsti Karolini Deleja, 45 let stari bivši poštarici v Rečici (Savinjska de-lina). Karolina Deleja rajena sarc je rodom Ljubljančanka. Obtežena je hudodelstva uradnega ponever-jenja in zlorabe uradne oblasti. Prvo hudodelstvo je storila s tem, da je razne iz Amerike došle nakaznice sama podpisala ali dala otrokom podpisati, nakazani denar pa sebi izplačala. Ko so prišle na poštno ravnateljstvo reklamacije, si je oskrbela potrebna občinsko-uradna potrdila o resničnem sprejemu denarja od strank na ta način, da je ponaredila županov padpis in svojemu možu, ki je obč. tajnik, vzela obč. pečat in ga pritisnila na potrdilo. Tako je prikrivala svoje početje ad 1. 1902 semkaj. Dalje je, kakor je, kakar je izkazala skon-tracija poštne blagajne, iz te vzela od začetka maja da začetka aktobra 1905 nad 900 kron. Poštni erar je po Karalini Deleja aškodovan za 4587 kron 74 v. Razven teh ponever jenj je Deleja tudi prikrila in si prilastila zlasti iz Amerike došla pisma, v kojih je slutila denar. Ko je videla, da svojih manipulacij ne more več prikrivati, je svojo pošta začetkom oktobra 1905 zapustila in se odpetjala na Dunaj. Dne 11. okt. pa je prišla v Celje in se sama ovadila preiskovalnemu sodniku. Obtoženka svoja dejanja prizna. O izidu obravnave bome poročali v prihodnji številki.
š „Na pranger!" Tako kličejo Nemci proti vsakemu, kdor smrtno ne sovraži Slovencev. V Slov. Bistrici živi zdravnik dr. Murmayer, radam iz Gradca. Ka je prišel v Slov. Bistrico, ni znal besedice slovensko. Sedaj pa se je že naučil in rad govori s Slovenci. To zahteva menda že olika, saj Slavenci niso psi in se hodijo zdravit k dr. Murmayerju. A Nemci so ga dali sedaj „na pranger" in mu obetajo bojkot, ker je pasetil s svoja ženo Prešernovo slavnost v mariborskem „Narad. domu". Listič, ki se zove „Marburgerca", se jaka in pravi: »Da bi saj svaje žene ne bil vzel v ta lakal seboj!" Po tej žalosti soditi, ima menda d r, M u r m a y e r čisto prav, da se izogiba druščine vsenemške
»elite". Pred temi vsenemškimi časnikarskimi moralisti niti zakonske žene niso varne!
š Porotno sodišče v Celju.
Včeraj 16. t. m. se je imela zagovarjati pred celjsko poroto 2 2 1 e t n a natakarica Eva Stolzer. rajena v Rogatcu, zaradi hudodelstva požiga ter raznih večjih in manjših tatvin. Po vsebini obtažnice je Eva Stolzer bila do 10. sept. 1905 kot natakarica pri g. Petzriku v Krapini. Ta dan je bila zaradi raznih tatvin brez vsakega denarja odslovljena in se je vrnila domov v Rogatec. Dne 16. sept. zvečer pa je zažgala gospadarsko poslopje Franceta in Amalije P o š. Ko je gospodarsko poslopje gorelo, so začeli izpraznje-vati tudi zraven stoječo Poševo hišo. Po magala je pri tem tudi Eva Stolzer, ki je nesla iz hiše sveženj perila. Ker je stalo gospodarska poslopje Poševo na samem ob cesti iz Rogatca proti Krapini in ker je požarna bramba bila hitro na licu mesta, so agenj hitro omejili na gospodarsko poslopje. Po požaru so našli ob cesti oni sveženj perila, ki ga je Stolzer iz Paševe hiše nesla in kakih 20 korakav od svežnja Poševo denarno šatuljo razbito in izpraznjeno. Poizvedbe so dagnale mnogo obtežilnega mate-rijala proti Evi Stolzer, vsled česar se je vršila pri njej hišna preiskava, pavodom katere so našli v posesti Eve Stolzer eno zlato uro, last Josipine P o š , hčere Franceta Paš Ko se je obte-ženki to predočilo, je priznala tatvino denarja v znesku 172 K in pa zlate ure; odločno pa je tajila požig. Vendar so zaslišane priče potrdile, da si je pod ničevim izgovorom nepasredno pred požarom izpose-dila škatljice vžigalic, da je bila nepasredno pred izbruham ognja v bližini Poševega gospodarskega poslopja. Ponesrečil se ji je tudi do cela dokaz, da je bila pred peža-rom drugje. Proti njej govori še mnogo drugih manj važnih okolnostij. Kakor trdi obtožnica, bila je Eva Stolzer kradljiva kakor sraka. Pri porot, obravnavi je Stelzer nekatere tatvine priznala, odlačno pa tajila požig. Zaslišanih je bilo 26 prič; dve priči so brzojavno pazvali iz Rogatca med obravnavo. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede požiga in nekatera vprašanja glede tatvine, druga zaradi tatvine pa potrdili Eva Stolzer je bila na podlagi teh izrekov obsojena v lOmesečno težko, paojstreno ječo in v povrnitev škode okradenim.
š Umrl je pri Sv. Jurju ob Sčavnici g. Grossmann, daleč na akrog radi svojega veselega značaja znan mož, oče g. dr. Karala Grosmanna v Ljutomeru.
š Samoumor je poizkusil Fr. Va-lenka, kočar v Stejncah pri Ptuju. Pred kratkim si je kupil večje posestvo, katerega pa ni mogel plačati. Alkohol in denarne zadrege sa ga najbrže gnale k obupnemu dejanju, z nažem se je bodel v prsa ter se nevarno ranil. Prepeljali sa ga v ptujsko bolnišnica.
š Konkurz. Jožef Verčko, trgavec v Makolah, okraj Slov. Bistrica, je napovedal konkurz.
š Umrla je po kratki mučni balezni, previdena s svetotajstvi Jažefa Korent rojena Koštomaj, posestnica v Zgornji Lož-nici pri Žalcu. Rajnka bila je pridna, skrbna gospodinja in vzgledna mati. Kako priljubljena je bila v celi okalici, pokazal je njen pogreb, ki se je vršil dne 7 svečana depol-dne ob ogromni udeležbi. Bodi ji žemljica lahka. Naj počiva v miru!
š Umrl je v Gradcu upokajeni c. kr. višji deželnosadni svetnik g. J. C a s t e -I i z e.
Po svetu.
Papiga pred sodiščem. New-yorška sadnija se bavi z vprašanjem, če bi bila mogoče zaslišati papiga kot glavno priča. Neki gospodični namreč je bilo ukradeno iz njene sobe precej blaga, ko sama ravno ni bila navzoča. Ko se je vrnila v sobo nazaj in je videla, da ji manjka nekaj stvari, je vprašala papigo kdo jih je ukradel In papiga je odgovorila: .Lepa gospodična je ukradla". Tako je nazivala papiga neko znanko svoje gospodarice in pri tej so se res našle ukradene stvari. Papiga je torej v tej aferi glavna priča
Vrag na skednju. V plzenski okalici je prišel pred kratkim prati večeru k nekemu kmetu dimnikar in ga prosil pre-načišča. Dobil ga je v senu na skednju. — Okoli polnoči ga vzbudi šum. Pogleda in vidi, kako sta dva moža polnila vreče z žitam. Ka sta jih hotela odnesti, jih pa nista magla dvigniti. Dimnikar vstane hitro in priskoči na pomoč. A črni maž je v srcih obeh tatov povzročil tak strah, da sta pustila vreče in zbežala klicaje: .Hudič je tu!" — Kmetič je drugi dan dobro poplačal dimnikarja.
Jeseniške novice.
j Grozen umor. V torek, dne 13. t. mes., je 71 let staio vdovo Marijo Savli s Hiušice št. 23 umoril v divjem zakonu ž njo živeč drug. Ob 5. uri zjutraj je dala še dvema delavcema zajutrek. ob 9. uri pa si je morilec hladnokrvno kuhal meso poleg umorjene in ko se je najedel, sam odpil vrata in pokazal navzočima delavcema umorjeno, rekoč: „Ubil sem staro, sedaj pa grem v Kranjsko goro to v sodnijo povedat." — Umorjenka je bila čudna ženska. Dobila je bila odškodnino za zemjišče, katero ji je vzela nova železnica, 500 ki on. V hranilnico jih ni dala, dobili j>h pa tudi niso pri nji. Opravičeno je, da ji je vse ukradeno, kar je imela gotovine, ker so našli skrinjo odprto in vse razbrskano po nji. V hlevu so našli kozo mrtvo. Najbrž je poginila lakote, ker se nihče ni veliko brigal zanjo, krava pa je bila tako zakopana v blato, da jo je komaj šest mož reš lo in izvleklo vun. Težko se bo popravila. Soditi umorjene res ne smemo, a ljudje govore: »Kakršno življenje, taka smrt."
j Fajfarji so darovali za otroški vrtec Ciril Metodove družbe na Savi 334-4 K kot čisti ostanek od veselice, ki so jo priredili 11. t m rri „Zvitem rogu".
j V katoliško cerkev je bila v ponedeljek v župni cerkvt jeseniški sprejeta kalvinka Rož na So6>, 35 let stara.
j »Orel« bo imel ustanovni shod v nedeljo, 18. t m., ob pol štirih popoldne v prostorih »Katoliškega delavskega društva" pri Markotu na Savi. Dobro došel vsak prijatelj telovadbe, ki mu ni za liberalno stran -karstvo Jeseniški .Orel", krepko, kvišku!
j »Strah z dolgo roko«, pred pustno igro, bo priredilo „Katoliško delavsko društvo" na Savi pri Markotu v nedeljo, 18. t. m., ob pol 8 uri zvečer. Na sporedu je tudi tamburanje in petje. Vstopnina navadna.
j »Jeseniškemu volilnemu komisarju gospodu Schitniku v spomin.« Pod tem naslovom je „Slov. Narod" v četrtek, dne 25 t. m., prav modro povedal, kako je glavarstvo v Radovljici ugodilo pritožbi Antona Praprotnika leta 1900 radi števila volilcev v drugem razredu za občinske volitve v Radovljici. Ne dvomimo nikakor, da bi to neresnica bila, saj so se takrat pri občinskih volitvah v Radovljici dr. Vilfan in večina uradnikov solidarno na noge postavili, da je prišla do zmage liberalna stranka. Nadalje se pa tudi ne bodemo vtikali v ra-dovljiško politiko, katera nas prav nič ne briga. Na Jesenicah hočemo mi zastopati naše gospodarske zadeve in v Radovljici naj jih pa še nadalje zastopa dr.Vilfan s svojo družbo.
j Volilna samovoljnost. Pred tremi leti se je malo brigat poštar Schrey na Jesenicah za razdelitev volilnih razredov, ker je vedel, da zmaga v vseh treh razredih. A danes zahtevajo poštar Schrey in tovariši njegovega kalibra, vse druge postave. N. pr. v prvem razredu sme samo on zmagati, raditega je nastavil liberalne častne — ali nečastne ? — občane. V drugem razredu hoče zopet Schrey zmagati; ker pa za zmago potrebuje 24 volilcev, mora tudi v drugi volilni razred 24 volilcev priti, seveda tukaj ne more nikakih častnih občanov več vtihotapiti! V tretjem razredu pa hoče Schrey zmagati bržkone s tem, da bi vse nasprotne volilce vun vrgel. To je po »Narodu* pravilno in pravično. Menda komentarja k temu ni potreba.
j Nagla smrt. V četrtek ob 6 uri zvečer, 15. t. m., pride tovarniški delavec Kenda domu, pa začne tožiti, da mu je slabe, da ga bole noge in glava, kar naenkrat omahne in bil je — mrtev. Bil je ud »Katoliškega delavskega društva". Pogreba se je društvo udeležilo z zastavo.
j Liberalni agitatorji. Glasovnice za volitve v trgovsko zbornico so za liberalno stranko pobirali: Albin Ha up t-m a n n , pek na Jesenicah, Filip Lazar, mizar na Savi v Kurji .vasi, trgovec O 1 i f č i č na Savi in pek Ž v a g e r na Hruš;ci.
KoroSke novice.
k Iz Velikovca je prestavljen v Prevalje učitelj E. Bohrer, ki je znan po svojem odpadu od katoliške vere in kot zagrizen sovražnik Slovencev. Po večini slovenske Prevalie se ga ne morejo veseliti.
k Skladišče orožja. V Trgu bo baje vojna uprava napravila skladišče za orožje. Pred kratkim se je mudil ondi višji častnik in si ogledal prostor. To tudi kaj pomeni.
k Izprememba fare. Knezoško-fijski ordmarijat je v sporazumu z deželno vlado ukrenil, da se Strajaves izloči iz fare G o r j a n e in priklopi k bližnji fari Vrata.
k Pasje meso je dišalo hišniku
Simonu R. v Porečah. Pred kiatiim sta odpeljala psa Jožefu Majerju iz Gvalič, ki ga
je doma zaklal, ndibrže da ga poje. Žival je bila vredna 20 K. Dober tek!
k Poročil se je v Cirkovicah c. kr. okrajni nadinzenir v Spitalu gosp Ivan E h r l i c h z gdč. Ljudmilo U n t e r -b e r g e r, c. kr. poštarico v C rkovicah. Poročil ju je ženinov brat g. dr. Ehrlich iz Celovca.
k Konji pod ledom. V torek je nalagal janež Dumcmk, hiapec pri Juriju Je-liču na Vrezah led na nekem barju. Polno naložen voz je zapeljal na led, ki se je udri. Voda je ondi štiri metre globoka. En konj je izginil pod ledom, drugega so s težavo rešili, a je drugi dan poginil. Posestnik ima škode 800 kron. Hlapec se je le enkrat v mrzlem kopal, drugega se mu ni 7godile.
Izpred sodišča.
Še enkrat afera Svetek-Vodeb-Mallitsch.
(Poročilo izpred deželnega sodišča.)
Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem zopetna obravnava radi znanega napada na kadeta Mallitscha pred južnim kolodvorom v Ljubljani. Včeraj sme poročali, da je na novo bil uvrščen neki Vodebov dogodek z nemškim železniškim uradnikom Andriessnom v Laškem trgu.
Priča g. H u b a d je bil omenjeni dan predlanskega leta v posetih pri Vodebovi rodbini v Laškem trgu. Ko je popoldne odhajal v Ljubljano, ga je spremila Vodebova obitelj. Pri blagajni je rekel uradniku: »Prosim en vozni listek, Ljubljana, tretji razred." Asistent se je pa nato razburil in dejal v presledkih s povdarkom: »Das — kann ich nicht. Ich — verstehe nicht! Es gibt keine Stadt in Oesterreich mit dem Namen! Wenn sie damit Laibach meinen, so kann ich lhnen schon geben!" Priča je nato odgovoril: »Das roiissten sie wohl verstehen! Ja, das ist Laibach." Nato je začel uradnik gospoda vodjo Hubada podfčevati, kako mora drugič zahtevati karto, kar je bilo gospodu silno neprijetno, ker bi bil rad dobil karto. To dis kusijo je slišal Vodeb, ki pa je stal s sta-riši daleč proč in dejal: »Das ist wohl ein Škandal, dass man in einem Lande, wo Slo venen vvohnen, Beamte anstellt, die nicht slovenisch verstehen oder nicht verstehen wollen." Besedo »Škandal" je dvakrat ponovil. Govoril je to obrnjen k starišem, ne pa k uradniku.
Uradnik pa je pričel kričati:
„Was wel!en Sie? Ist ihnen was nicht reeht? Was sprechen sie? Stellen sie sich mir vor!"
Vodeb je molčal, ker so vsi prisetni vplivali nanj, da je bil tiho. Nato se vsi odšli na cesto, kjer so čakali vlaka. Tu pa zopet pride uradnik in začne upiti: »Geben sie mir ihre Karte!" Vodeb je le odgovoril: »Geben sie mir ihre Karte, dann gebe ich die meine!"
Priča je imel vtis. da je uradnik hotel pozvati Vodeba na dvoboj.
Ko je prišel vlak, je uradnik odšel, on pa tudi. Na vlaku je šele opazil, da mu je uradnik °dal v svoji razburjenosti listek za poštni ne pa za brzovlak. G vodja je dobil od vsega vtis nemškenacionalne nestrpnosti.
Ostale točke obravnave smo že včeraj omenili. Obiavnava se je končala ob tri četrt na 8 uri zvečer. Lahko se reče: Par-turiunt montes, nascitur ridiculus mus! Toliko vika in kriku po nemškem hrastovem listovju, skoro dveletno sodne preganjanje obtožencev, same najvišje sodišče je moralo poseči umes, da se naposled post tot dis-erimina rerum našli na obtožencih toliko krivde, da so obsodili jvetka na 20 K, Vodeba pa na 10 K globe Svetek je bil obsojen po zastarelem § 87, češ, da je on povzročil s svojim nastopom vse dogodke; Vodeb pa, ker je poškodoval tujo lastnino Malitschevo sablje, telesne poškodbe sta bila oproščena oba, ravne tako Vodeb grede žaljenja uradne osebice fimoznega vsenemca Andriessna. Obravnavo je prav nepristransko in lepo vodil g svetnik E 1 s n e r.
Skrajna lahkomišljenost Tapetnik Janez Zorko iz Ljubljane je imel to slabo lastnost, da je rad pil. Ker je pa zato treba denarja, poskrbel si ga je na ta način, da je njemu v popravo zaupano blago prodal in denar zapravil. Storjena škoda znaša 160 K. Prisojeno mu je bile za kazen 6 tednov ječe.
Sfigamiji je ušla. Helena Na-krst iz Ihana, je ed začetka letošnjega leta služila pri Ježtfi K odela, branjevki v Ljub Ijani. Leta jo je poslala s 35 vencev fig na živinski semenj, da jih razpeča. Ker dekle le ni bilo domov, vzbudil se ji je takoj sum, da se več ne vrne, obenem je pa gospodinja tudi pogrešala razne obleke, last njene hčere. Tri dni po tem dogodku je bila Nakrst are-tovana in se je še večina ukradene obleke pri njej našla. Za kazen je Nakrstova dobila 6 tednov ječe.
Boj na cest i. Jože Zupančič iz St. Jurja, sedaj hlapec v Ljubljani je neko noč v spremstvu tovariša srečal na Rimski cesti 3 m sike in eno žensko. Eden od nju se je zaletel v ženske zato mu je rekel Kranjc
Lipe, da je »butelj". — Nastal je iz prepira pretep, tekom katerega je Zupančič z nožem sunil Jožefa Poženela v desno roko, in ko se ga je ta otresel, je še zamahnil po Ivanu Martinčiču, kateremu pa ni prišel do živega, pač mu je pa prerezal havelok. Zupančič bo sedel zato 7 mesecev v težki ječi
Poslano.
252?
Kašelj!
Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne
Kaiser=jeve karamele za prsa
n7 i A not. potrjenih spričeval dokazuje L i tV gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, kataru in žlezi.	712 36-27
Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke".
Zaloge v: orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovidu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki.
cd
:; <5 ;.oi
t /';;2K V^j™
SCHUTZ —MARKE
J1ERB*Bfiy-Jev
podfosfornokisll
apneni=železni sirup.
Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
prsni sirup
Je sle« odstranjujoče ln kaSelJ pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno šelezo je v tem sirupu v lahko asimilirani obliki zastopano. Zelo koristno jo za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herbabnfjevega opnenega železnega sirupa K 2-&0, po poŠti 10 h več m zavijanje.	2307 D 14—6
Svarilo!
jnakim ali podobnim menom razširjene, car so tiče sestavja n učinka našega originalnega preparata,
listo različne pona-redbe našega 2e 36 let obstoječega lostornomslega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „HerbabnyjeT »pnenoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala. 2348 20-4 -
Edino izdelovalce In glavna raiposnjatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkelt" Vlen, VII. Kolserstraise 73—75, Zaloga akoro v vaeb lekarnah.
V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschlSger, I. Mayr,
G.	Piccoli, U. pl. Trnk6czy; B e 1 j a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e ž e: O. ElsSsser dediči: Celj e: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova, P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hauser & R. pl. Hillinger,
H.	Gutt; Črnomelj: P. Haika; Reka; M. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; So vodenj: F.Kordon; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg. P. Prendini dediči, T. Pigatti, Dr. J. Se-ravallo, A. Suttina, A. Siebich; Velikovec:
I.	Tobst: Volšperk: I. Huth.	_

JULIUS HERBABNY WIEN
naravna mineralna voda
Hnlčistelši Nntron-vrelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku aH prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerlu. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In \	drožerljah 25to 6
VITA
VITA
Z Naprodaj sta A
križevo pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., ■Ml drugi 150 cm „ „ 250 „ veliki križev pot je tudi nekoliko pod ceno pri
2563 Franc Tomanu 12~10
podobarju in pozlatarjn v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
Postavnovarovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen jc Thicrryjcv 2630 balzam 52-8
lo z zeleno znamko ^redovnica*. Staroalavno neprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v Želodcu, koliki, kataru, prsnim boloznim,
influunci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 6'— franko.
Thierryjavo eentifolijako mazilo, povsod gnano kot non plus ultra
proti vsem še tako 6tarim ranam, vnetjem, ranitvain, abscesom in oteklinam vsoh vrst. Cena: 2 lončka K 3"60 se poš'j« le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierrjr v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
OGLASI
i
MEW-Y0M in L0ND06
nista prizanašala niti evropski ce-lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6*90 >n sicer: 6 komadov najfinejših namiznih R«>
JeV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic 1«
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik {lic;
12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnlfc {lic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemal« nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašIC za POd» klado:
2	kom. efektnih namiznih svečnike«? i kom. cedilnik za £aJ; i kom. najfin. slpalnlce za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'90.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6"90. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantitfe. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bile blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in na) nikdol ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	87 6
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši američanskega pat srebrnega blagi
na Dunajl II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasno garnituro Jak* zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolko S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker jo vaša garnitura v gospodinjstvu Jake koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bdhm, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zeld zado-
uTOljcu. — Mihael IvO»S*cViu,Ta.iidt pGiijO u Ui&uuv
dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904

II. priloga 39. Stev. „Slovenca" dne 17. februarja 1906.
šani, potem pa izpuščeni. Gospod Dular dal si je v bolnici usmiljenih bratfov rane povezati.
—	Poštni uslužbenci na deželi. Dae 24 februarja 1906 ob 10. uri predpolJne se bo vršil v Ljubljani v hotelu ,Lloyi" sestanek društva kranjskih, primorskih in dalmatinskih poštarjev, h kateremu se vabijo t.variši obojega spela, da označijo svoje stališče napram v poštnonaredbe-nem listu št 9. iz 1. 1906 objavljenim najdbam o zvišanju plač in o podaljšanju regulacijske dobe, ki niso zadovoljile uslužbencev razrednih poštnih uradov v n.benem oziru.
—	Očiščenje sadnega drevja.
V	smislu dež. zale. od 17. junija 1870 (štev. 21 dež zak. o varstvu zemljiških pridelkov) je zaukazano vsem posestnikom in najemnikom zemljišč v mestnem okrož.u, da jim je očistiti svoje sadno drevje gosenic, mrčesnih jajc in ličink ter jih stžgati ali sploh pokončati najdalje do 15. maja t. 1. Od gosenic napadena drevesa so posekati in sežgati. Kdor bi tozadevnim predpisom ne ustregel, se mu naloži globa ed 2 do 20 K oz. zapor od 12 ur do 4 dni, ali pa bi se dalo to izvršiti na njegove stroške po mestni občini.
—	Čebelarske vesti. Osrednje čebelarsko društvo s sedežem v Ljubljani ima letni občni zbor v četrtek, dne 22. t. m. ob 10 uri dopoldne v mali dvorani .Mestnega doma«. — Podružnice v Ribnici občni zbor bo dne 18 februarja ob 3. uri popoldne v ljudski šoli. Po občnem zboru predavanje — Podružnica v Skof ji Loki ima dne 18 februarja 1906 ob 10 urt dopoldne v prostorih izobraževalnega društva v Škofji Loki snidenje za pogovor o čebelarstvu. Hkrati se bo pobirala udnina za leto 1906. Povabljeni so vsi čebelarji iz okolice. —
V	Bohinski Beli se je ustanovila čebelarska podružnica. V odbor so bili izvoljeni sledeči ga.: Anton Markelj, predsednikom, ž:tpnik Matija Mrak, tajnikom, župan Janez Burja, blagajnikom, Matija Torkar, odbornikom.
idrijske novice.
i Kaj naj se govori na shodih? Sila zmedeno poročajo nasprotni listi o našem shodu pri Vidiču. Julčetu in Kristanu je bilo odveč, ko so se na našem shodu volilcem naznanjale razmere občinske, češ, da je b lo vse to že v listih. Odgovorita naj pa tudi v koliko so se grajane pomote že popravile, pa tudi kako. »Narod« je obljubil odgovor na »Slovenčeve« članke, ko bodo dokončani. Koliko mesecev je med tem že preteklo pa »Narod* in njegov poročevalec še vedno dolgujeta odgovor. Za kaj bi se torej zopet ne obudil spomin na čudno gospodarstvo, ako povabimo svoje volilce ravno radi občinskega gospodarstva? Namesto da se je izpodtikal .Narodov" poročevalec nad strahovitnim glasom Oswaldovim, naj bi bil raje dokazal, da je Oswald neresnico govoril, ko je že Julče pri shodu le molčal.
i Shodov so pogrešali. Pravijo, da že ud leta 1903 nismo napravili svojim volilcem nobenega shoda. Saj tudi niso bili potrebni, ker smo se udeleževali skupnih javnih shodov, pri katerih so se obravnavale tudi občinske zadeve. Ali ste mar pozabili shodov v pivami, ko se je do-klada zvišala na 75% ? Takrat je tudi med drugimi govoril Os\vald ter očitno povedal, da je zidanje delavskih hiš le »farba«, s katero naj se pokrije občinski primanjkljaj. Celo g. Kristan je tedaj igral vlogo nevernega Tomaža. In danes naj bi se ne smelo o tem govoriti, ako je že .Slovenec" ali »Naprej" o tem poročal, saj Kristan sam to večkrat povdarja. Po naših mislih se ne smemo nikdar sramovati resnice, dokler ne zmaga. Smeši osebe človek, ki ne more njenih trditev ovreči.
i Novo plačilno poboljšanje ni vseh delavcev zadovoljilo. Nejasna je zlasti določba, kedaj se pomikajo rudarji v bližnji višji plačilni razred. »Po potrebi" res nič določnega ne pove. Ako je že določena doba skrajnih 30 let, v katerih naj pride vsak rudar v II. razred, je prav umestno, da se določi tudi skrajna doba, v kateri se rudarji pomikajo iz 4 razreda v 3. razred Ako naj le .po potrebi« prestopajo v višji razred, lahko marsikdo le predolgo ostane v 4. razredu. O tem je razpravljal javni shod v pivovarni pretečeno nedeljo. 11. t. m.
Uspeh ob sklepu 1. polletja na naši mestni redni izkazuje med 156 dijaki 7 od ltčniakor, 98 dobilo je prvi red, 48 dvojko in 3 trojko.
i Na »grablje« pride trnsto upokojenega c. ki. gozdarja Rcurriiilerja dosedanji gozdar na Krnicah gosp. Hribe r n i k.
Dnevni novice.
Afera Prosenc-Hribar. Klub obč. svetovalcev je županu Hribarju izrekel zaupanje, g. Prosenca pa izključil iz kluba. Uverjeni smo, da so obč. svttovalci ravnali po svojem najboljšem prepričanju. Stvar pa radi tega ni prav nič bolj jasna za javnost. Se danes ne ve širši svet, zakaj da je pravzaprav prišlo proti županu Hribarju do kazenske ovadbe, v kateri se ga dolži krive prisege, odnosno kakšna dejstva so privedla de cele afere. Mi menimo, da bi bilo v interesu gosp. župana Hribarja samega, da pojasni ta dejstva v javnosti, ali naj pa to stori gosp Prosenc sam. Sedaj vedo sicer nekaj obč. svetovalci, širša javnost pa ne ve prav nič druzega, nego da je kazenska ovadba vložena proti županu Hribarju, poslednji pa da toži g. Prosenca zaradi razža-ljenja časti. Z zaupnico obč. svetovalcev se g. župan lahko zadovolji v toliko, da ne odlogi županstva, za širše občinstvo pa ta zaupnica ne more biti merodajna, ker o ob dolžitvah krivega pričevanja nimajo odločevati obč. svetovalci, ampak sodišča, odlo čevati pa ima v javnem življenju tako eks-ponirani osebi, kakor je župan Hribar tudi cela javnost in zato ima ista zahtevati, da se vsa dejstva, ki pridejo tu v poštev, javno obrazlože. — Po mestu se govori, da je g. Prosenc svoje zastopstvo izročil odvetniku dr. E g e r j u, ker baje med sloven skimi odvetniki proti g. županu Hribarju ni dobil zastopnika. Govori se tudi, da gosp. Prosenc svojega mandata ne bo odložil, ker trdi, da je v političnem oziru zvest pristaš narodnonaprednega prrgrama. Njegova zgolj osebna zadeva z g Hribarjem pa da nima nič opraviti s politiko, češ bo že sodišče razsodilo ali ima on prav ali pa Hribar. — Ob sklepu lista nam je došla izjava
g. obč. svetnika Prosenca', da svojega mandata nikakor ne odloži. Njegovo precej obširno pojasnilo priobčimo v ponedeljek. Cujemo, da g. Prosenc namerava sklicati shod volivcer III. razreda, da poroča o svojem delovanju v obč svetu.
Grof Sturgkh in štajerski Slovenoi. Z Dunaja se nam poroča, da grof Sturgkh pridno hujska po hodnikih drž. zbora štajerske Slovence proti volivni reformi, češ, da je ista v veliko škodo štajerskim Slovencem. Skrb grofa S iirgkha za štajarske Slovence je vsekako zelo gin-ljiva. Ne vemo, če je volivna reforma vlade za štajarske Slovence res tako slaba, pač pa je eno gotovo, da je ta reforma zelo slaba za — grofa S t ii r g k h a , ker sicer bi bilo popolnoma nerazumljivo, da je našel naenkrat svoje srce za štajerske Slovence, en, ki je znano o njem, da je bil vedno mnogo bolj strasten v soraš tvu preti Slovencem nego celo poslanci nemške ljudske stranke.
Proti obisku cerkva. Nesrečo v dunajski leichenfelški cerkvi izrablja glasilo slovenskih katoliških soc;alnedemo-kraških odpadnikov proti obisku cerkva. Seveda odpadniku Ecbinu ni všeč, da hodijo v cerkve celo ljudje, ki nosijo rdeče ovratnice. Zato daje svojim odpadniškim čutilom duška v strupeni zahtevi: .Zdi se nam, da bi bil res že čas, da se enkrat pokaže zobe tudi cerkvi" Končno pa pravi, da bi ne smeli pametni starši pošiljati otrok k nevarnim pridigam v nevarne cerkve. Pošteai socialni demokrat pa seveda ne pove svojim bravcem, da so povzvočili nesrečo v lerchenfelški cerkvi soc. demokratje nalašč! Tudi »Slovenski Narod" je v tem oziru podobnih misli kakor rdeči odpadnik. A mi vprašamo le: Ce se je kdaj v gledališču ali v gostilni primerila kaka nesreča, kdaj so ti listi še hujskali preti obisku gledišč in gostiln? Kako se smešni ti ljudje v svojem slepem fanatizmu !
Ali je dovoljeno ? Glede mahi-nacij pri sedaajih volitvah v trgovsko in obitao zbornico smo dobili že več poročil, ki kažejo, kako brezvestni so liberalci, in se ne strašijo nobenega sleparstva. Neki zaupnik liberalne stranke, ki je obenem tudi c. kr. poštar in ki vodi liberalno politiko jako prikrito in previdno doli nekje na Dolenjskem, je dobil iz Ljubljane nalog, da nabere kar največ izkaznic za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. To pet ni bil dovolj prebrisan. Ce je hotel ustreči ljub'janski narodne - napredni gospodi, naj bi se bil potrudil iti od volivca do volivca in mu pojasnil, zakaj se gre. On je pa kar pismonoši ukazal, da naj skrbi zato, da naj vsak volivec v njegovi prisotnosti zavitek odpre, pismonoša naj mu pokaže, kje naj se podpiše, potem pa glasovnico volivcu vzame in prinese gospodu poštarju. Brez dvoma se mu je v večih slučajih posrečilo priti na tak način do glasovnice, v dveh pa vendar ne. V prvem je moral pismonoša še predno je glasovnico prinesel svojemu gospodu, taisto volivcu nazaj dati, v drugem pa jo je bil prisiljen poštar sam na zahtevo volivca, kateremu se je na tako zvit način izvabila, v svojo nemajhno sramoto vrniti. Resno ga svarimo, da naj ne dela tako po domače; tudi mu poštni urad ne bodi nekak corres-pondenzbureau. Prisiljeni bomo njegovi pošti večjo pozornost posvetiti. Menimo da tudi višji poštni urad ne dovoljuje takih extravaganz. (?) — Prosimo naj se nam poroča o vseh mahinacijah pri teh volitvah. Izvestni gospodi bomo korenito posvetili !
Kako sodi lajik o duhovskem stanu ? V »Spsminio* dr. Vošn aka bereao na strani 20.: »Duhovski stan je b 1 pred 1. 1848. najbolj veljavni stan, razun gra-ščakov. Vsakemu se je torej zdela sreča, ako se je mogel povspeti v ta stan. Dandanes seveda, ko moderni liberalizem prav z divjo strastjo se v ta stan zaganja in tisti, ki si izvoli ta stan, nima druzega pričakovati, kakor skrite in javne napade na
svojo osebao čast in podkopavanje svoje veljave, da bi se s tem podkopal in uničil ves verski čut pri ljudstvu in nastopila j doba verskega ind f :rentizma, mora veliko poguma imeti in čutiti v sebi odločen poklic, kdor se hoče posvetiti duhovskemu stanu " — Zanimive so te besede, tembolj ker jih piše eden izmed soustanovnikev — »Slov Naroda."
Pole s podpisi proti reformi zakona se naj pošiljajo vse, tudi od dru štev, na pisarno knezoškofijskega ordinariata v Ljubljani.
častnim občanom je imenovalo starašinstvo v Cerknem svojega rojaka novega giriškega nadškofa in kneza dr. Fran četa Sedeja.
—	Konfekcijonarji in obrtniki. Nedavno tega so na Dunaju zborovali konfekcionarji in tovarnarji, ki izdelujejo obrtne izdelke, in so odločno protestirali proti temu, da bi se sprejela taka na redba, ki bi konfekcionarjem in trgovcem narejenih oblek, črevljev in drugih rokodelskih izdelkov prepovedovala jemati mero in popravila, ako niso izučeni krojači, črev ljarji itd ; trdili so, da bi taka uredba bila v korist le malemu obrtniku in to hočejo na vsak način preprečiti. Sklicali so že razne protestne shode in podala se je depu-tac ja k trgovskemu ministrstvu prosit, da se naj ta naredba nikar ne uveljavi. Samo obsebi je umevno, da tudi obrtniki niso ob taki priliki držali križem rok in začeli so sklicavati tudi protestne shode, ki so se vršili dne 24. septemb a, 13. decembra m. 1. na Dunaju in velik tak protestni shod se je vršil te dni v Lincu. Tudi ljubljan-skikrojačiin č r e v 1 j a r j i p r i -rede dne 4 marca y veliki dro rani »Mestnega doma« enak shod, na katerem bode poročal svetnik trgovske in obrtne zbornice, načelnik zveze krojaških zadrug na Dunaju, gosp. Weggl-Leckl, rojen štajerski Slove-*enec, ki pa biva že od 1. 1866 na Dunaju. Z; danes se opozarja vse samostojne krojaške in črevljarske mojstre iz L ubljane, kakor tudi z dežele, ter k temu obrtu pripadajoče pomočnike, da se imenovanega shoda v čim največjem številu uieleže ter da odločno protestujejo proti sklepom kon-fekcionarjev in tovarnarje/. Opozarja se pa tudi vse gospode državne poslance brez razlike strank na ta shod ker v kratkem pride v državnem zboiu na vrsto preosnova obrtae novele in treba je, da so gospodje državni poslanci o stvari dobro poučeni da bodo tem ložje zastopali interese malega obrtnika. Dnevni red in čas zborovanja se bode vsem prizadetim krogom pravočasno naznanil.
—	Cestni napad na deželnega poslanca Jože Dularja. Novemesto, dne 16. f-bruarja: Dae 14. februarja t. 1. ob en četrt na 10. uro zvečer vstopila sta Ivan Bezeg iz Se-miča in Al. Kaplan iz Dabrniča v gostilno gospoda Jakše-ta v Kandiji. Tam je bilo več ljudi, do teh se vsede Jožef Dular iz Jurke vasi, deželni poslanec in posestnik. Ž njim je šel tudi Ivan Zirč. Oba dva pa sta zapustila kmalu gostilno pri Jakšetu in šla proti gostilni Pintar jevi. Dular je bil — 60 korakov dalje — napaden cd Ivana Bezega in Alojzija Kaplana. Alojz Kaplan skočil je od zad na gospoda Dular-ja, vrgel ga na tla, Be zeg pa je Dularja s trdim orodjem udaril po glavi in mu prizadejal poškodbo. Med tem je udaril Zorč Kaplana na gornjo lakt-nico, Bezega pa na spodmo. Poškodbe Du-larjeve so vrezbe in je skoraj gotovo, da se je rabil nož in se smatrajo težkim te lesnim poškodbam. Znre je dobil tudi nekaj ran na glavo, toda lahkih. Predno je bil g. Dular napaden sta Kaplan in Bezeg pri Pintar ju izpila 3 litre vina Kaplan je šel dvakrat iz gostilne. Ko je prišel drugikrat nazaj, je namignil B;zegu, nakar sta obadva takoj zapustila gost lno. Pred gostilno pa sta g. Dularja napadla. Z o r č , ki je pil v gostilni gospoda Jakše ta šel je večkrat iz sobe, a prišel je vselej takoj na zaj. Iz tega bi se dalo sklepati, kot da bi bili ti trije dogovorjeni na napad. G«-spod Dular ve povedati le to, da je bil pri mesarju Javorniku, kojemu je prod»l pre-šiče. Od tod je šel v hotel J«kaz v Novo-mesto, kjer sta izpila z Z not m vsak eno črno kavo. Od tod sta se podala v Jakše-tovo gostilno. Gospod Dular zanikuje, da bi bil Zoičta poznal in tudi si ne ve tol mačiti, zakaj ga je spremljal. Mirija Ha star, natakarica pri Pintar ju v Kandiji, ve povedati, da je Alojz Kaplan šel dvakrat iz sobe, in da je ta povedal Beztgu, kedai je zapustil g. Dular gostilno pri jakšetu. Opa zovala je poboj na cesti isto tako gospod Corupič, kovač v Kandiji. — To so gola suha dejanja. S tem je prezgodnje veselje marsikomu skaljeno. Vsi ?goraj imenovani trije so bili odpeljani v sodnijo, tam zašli
—	Pred porotnike v Mariboru \
pridejo te dni še: Apotontja Cuctk, detomor; Janez Cernko, goljufiia; Anton in Cecilija Majcen, požig in goljufiia; Janez in Ana Pe-čovnik, požig; Franc Dernjač, razžaljenje časti po časopisu. Ostali dve obravnavi smo že naznanili.
—	V tujini zmrznil. Iz Trnovega nam poročajo: V Košanih so zgubili gospodarja Miba Kalca; zmrznil je v Bosni. Vzrok
—	alkohol.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano.
Vsi člani in prijatelji Biaž Potočnika čitalnice se uljudno vabijo, da se gotovo v velikem številu udeleže predpustne veselice v nedeljo, 18. t. m. v dvorani pri Cebav u. Veselica bo nudila veliko zabave in predpustnega smeha.
—	Pri tržaških občinskih volitvah maica meseca bodo v III volilnem razredu postavili svoje kandidate, državni uslužbenci, povečini pristaši Dcm-pierove stranke in patri otje. Ker imajo mnogo šans za zmago, bodo skušali te glasove razcepit tržaški rudečkarji, ki bodo tudi postavili par kandidatov za ta razred. Na vsak način bodo imeli magistratevci po vsi priliki znatne izeube.
—	Nova elektrarna v Krškem bo, kakor se nam poroča 11 Kišseg«, moderno podjetje velikega obsega Elektrarna bo stala približno 3 km. od Krškega na levem savskem bregu. V bližini mostu bo velik jez, voda se bo dvignila cez 2 m. visoko. Elektrika se izpele do Zagreba in baje celo do Jaške, pa gori skoz ob Savi do Z danega mosta. Druga sila se porabi za obrtna in industrijska podjetja. Ves projekt je prora-čuijen napet milijonov kron, z gonilno silo 6000 konjskih moči.
—	Slovensko gledališče v Trstu. „Dramat,čno drusivo" v Trsiu priredi v nedeljo, dne 18 februarja t. I. v gle-dališčni dvoiani .Narodnega doma" vTistu burko s pttjem »Šivilja«. Zičetek ob pol 8 uri zvečer. Konec ob 11. uri zvečer.
—	Dame se prosi, da pridejo v pritličje brez klobuka. — Prihodnja predstava v nedeljo, 4. marca.
—	Naš dolenjski potresni opazovalec nam piSc: Naizmimivejše piedznaKe biiž j >čih se potresov je bilo opaziti, kakor deloooa že sporočano, dne 12. t. m. na vzhodnih izrastkih Uskokov vebližju Kostanjevice Ze t stega dne popoldne je vaš opazovalec nato vpričo treh gospodov določen« se izrazil, da se ima pričakovati večje potresne ali vsaj vremenske katastrofe Z večer tistega dne je bil kakor znano, v Liub-Ijsni potres, katerega se je tudi v Kostanie-vici deloma občutilo, četudi le manje, kakor v Liubljani V Novem mestu se je nato občutilo oba dni lahke potresno nemirje. V noči 14 t. mes. po 11. uri na je bilo »eč slabših zaporednih sunkov, ki so se v okolici občutili v značaju lahkega zibanja Do-
stavim, da je bil ravne ob tistem času večji potres v Cat*«zaru. Ntmirje trnja dalje.
—	Iz Železnikov, 16. februarja. Danes zjutraj ob 8. uri se je vršil n greb tukajšnjega cerkovnika Franceta Srajc ob zelo obilni udeležbi prebivalstva in na prav častni način. Pogreb je dokazal, da je prebivalstvo znalo ceniti vrline, mailjivo in vestno tridesetletne delovanje pokojnikovo. Bolehal je sicer že dalj časa, a opravljal je svojo službo pri farni in tudi pri pedružni cerkvi skoro do zadnjega, dasiravno kakor je bilo lahko videti, z velikim naporom in pe mogočnosti natanko. Doživel je šele 55 let. Zraven se je odlikoval tudi z vzornim krščanskim življenjem.
—	12 let stara samoumo-rilka. 12 let stara šolska deklica Eliza Osternik v Trstu je izp Ia strup ker se je bala, da bo doma kregana. Hitra zdravniška pomoč i« ie rešila smrti.
—	Poročil se je tržaški vojaški poveljnik major g. Anten Dollenz z vdovo Leopoldino Kalusckka rojeno Bngelbrecht.
—	Stavka na Reki je bila včeraj splošna. Stavkalo je 7000 delavcev, ki so izsilili, da se bile zaprte vse trgovina. Ves promet je počival. Tekom dneva je ogrsko hrvaško parobrodno društvo ugodilo zahtevam kurjačev in mornrjev, nato je pa pristala tudi tovarna torpedov na zahteve svojih delavcev. Stavka na Reki je vsled tega končana in danes so zopet edpluli parniki prot' Reki.
—	Član tržaške družbe vlomilcev prijet! V bližini Opčine je bil tabačni trafikant Parenzan od paznikov na mitnici prijet, ker ni hotel plačati mitnine. V njegovem usnjatem kovčku so našli dragocenosti za več tisoč kron. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so tudi našli nebroj juvelov. Sumijo, da je Parenzan član družbe tržaških vlomilcev, ki je v Trstu izvršila že nebroj vlnmov.
—	Dom in Svet-a št. 1 in 2. sta še vedno na razpolago m se list še lahko naroči z vsakim dnem.
—	Katoliško izobraževalno društvo v Skofji Loki vprizori dne 25. februarja v svoitm „domu" tridejansko burko „Lumpacij Vagabund ali zanikerna trojica".
—	Poizkusi požarne brambe,
ki so se nedavno vrSih na Dunaju, se se prav dobro obnesli. Poizkusno gledišče je napravile društvo arhitektov in in inženirjev s pomoči© državne podpore. Načrte sta izdelala viš;a stavbna svetnika Helmer in Fellner. Gledišče js zgrajeno na donavskem nabrežju ob Franc Jožtfovem mostu Gledišče je napravljene iz železa in betona ter je po obsegu ena tretjina velikosti navadnih gledišč. Zastopane so bile pri poizkusih vse dežele po odposlancih. Kranjsko zvezo gasilnih društev je zastopal načelnik ljubljanskega gasilnega društva gospod K. S t r i c e 1 j. Vsi udeleženci so se priznalno izrekli e poizkusih, katerim so priznali velike važnost za zatiranje glediš-kih požarov. Dognalo se je, da električna luč pri požarih bolje funkcijenira, ko pli-nova, ki ugasne vsled dima in s tem povzroči še večjo katastrofo.
—	Nečloveško stanovanje.
Iz Novega mesta se nam piše: Po pravici zasluži grajo vodstvo grmske kmetijske šole v marsikaterem oziru Izdatki za šolo so silne veliki in je res vprašanje, ali je vredae za Kranjsko deželo, da toliko izdaje za ta zavod, katerega korist v sedanjih razmerah res ni posebna. A kako se dela v posameznostih, naj dokazuje le nesrečna usoda grmskega hišnika in njegove rodbine. Ta uboga rodbina je stlačena v takem stanovanju, da mora biti vse bolno. Ako go-spodjs od deželnega odbora sami ne gredo pogledat razmer, naj dajo vsaj zdravniško preiskati detični prostor, da se dožene, a 1 i je tako stanovanje v javnem zavodu dopustno? Znano nam je, da drugod hodijo zdravstvene komisije po sirotišnicah in drugih zavodih, in če manjka le količkaj zraka ali svetlebe, se mora ta koj iskati odpomoček. Tu se pa puste ljudje hirati ic umirati, da je žalost in sramota za deželen zavod. Ko je ubogemu revežu umrla hčerka vsled slabega stanovanja, je moral ravno tako delati, ko mu je otrok ležal na mrtvaškem odru. In zdaj je zopet vse bolno. Čujemo, da leži prošnja hišnikeva pri dež. odboru in upamo, da se hitro reši, sicer bi prišla ta stvar drugod ▼ razgovor.
—	Poštna vest. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c kr. poštnem in brzojavnem uradu (III/4) v Suherju (pol. okraj Črnomelj).
—	Iz šole. Gosp. nadučitelj in šolski vodja v Skcfii L'iki sc gotovo še spominja, da ga pred nedavnim časom ni bile kar dve uri v njegov razred, razun toliko, da je prebiral imena učencev. Se toliko se mu ni ljubilo, da bi bil izpustil učence po preteklih dveh urah domov ; storil je to drug učitelj. Kakšen mora biti red v takem razredu brez nadzorstva, si lahko vsak sam misli. Zgodilo se je prav tisti dan in v tistem razredu, da je enemu učencu malo
preveč kri zavrela: začel je po šoli kozolce preobračati ali nekaj podobnega. Slučajno pride v razred nek učitelj in vidi, kaj uče nt c pmčenja. Ii zato je bil potem učenec drugi dan zaprt. Saj je učitelj kriv, če je bilo fantu dolg čas !
UnDiianm novice.
VABILO
k
ljudskemu koncertu
katerega priredita
»Krščanska ženska zveza" in „Slo= vensko katoliško društvo za delavke"
v nedeljo, dn£ 18. februarija 1906
v veliki dvorani hotela »Union".
SPORED:
1.	Weber: Potpourri iz „Čarostrelca". Godba.
2.	Fr. Ferjančič: IV. venček narodnih pesmi.
Petje.
3.	A. Forster (Ruska narodna): „Sarafan." Petje.
4.	Parma: „Legijonarji." Godba.
5.	Prolog.
6.	Volarji: „Pogovor z domom." Petje.
7.	Fr. Ferjančič: „Zvončku." Petje.
8.	Linkc: „Luna." Godba.
9.	A. Nedved: „Domovini." Samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. Poje I. R.
10.	„". „Kukavica-vražarica." šaljiv kuplet
za dva ženska glasa in harmonij.
11.	Parma: Intermezzo iz „Ksenlje". Godba.
12.	Narodna (Fr. Ferjančič): ..Rožmarin." Petje.
13.	Fr. Ferjančič: „Llsica in petelin." Petje.
14.	Bizet: Potpourri iz „Karmen". Godba.
15.	Vilhar-Ferjančič: „Planinarica." Petje.
16.	Fr. Ferjančič: V. venček narodnih pesmi. Petje.
17.	Fučik: Koračnica »Gladiatorji". Godba.
Godbine točke proizvaja orkester c. in kr. pešpolka št. 27 , pevske pa ženski zbor kat. društva za delavke.
■ ■ Začetek ob 7. uri zvečer. =====
Vstopnina: Parketni sedeži: vrste I —VI & 3 K, VII-XII Ž2K, XIII-XXIII k 1 K. Balkonski in galerijski sedeži a 1 K. Stojišča & 50 h. Vstopnice se dobivajo: sedeži H in 2 K v trafiki Šoukal Pred škofijo, vse druge pa tudi v trafikah Mozetič, na Starem trgu in v hotelu „Union". Na dan koncerta se bodo dobivale vstopnice pri blagajni.
lj Ljubljanska pošta. Bolj kot kdo drugi potrebuje nedtljsttega počitka pi-smonoša. Vsak bo prignal, da je to ena najbolj naporn h služb. Ravno v času, ko vsi drugi stanovi počivajo, se mora pismonoša največ truditi. Vrhutega mu je skero nemogoče ob nedeljah ooravljati svojo versko dolžnest V Trstu, Gorici in po drugih mestih imajo pismonoše nedeljski počitek, a v Ljubljani se zaman zdihujejo za njim. Ne mislimo pri tem, da bi zastal v nedeljo ves poštni promet, a menjevaje naj bi vsak vsako drugo nedeljo imel prosto. To se pri denarnih pismonoših že prakticira pri nas. Pričakujemo od novega g ravnatelja, ki je v kratkem času svojega delovanja v Ljub-ljni pokazal že večkrat svojo naklonjenost posebno do pismonoš, naj tudi v tem oziru modernizira razmere na naši pošti in uvede nedeljski počitek. Kakor čujemo, se zviša tudi število pismonoš, ker sedanje število nikakor ne zadostuje velikemu prometu.
lj Predavanje g. prof. E v g e n a J a r c a o važnosti čutov za človekovo duš. izobrazbo in e vplivu, ki ga imajo nezadostno ali pa docela nerazviti in vsled različnih bolezni odmrli čuti na fisični in psihični razvoj človekov, je privabilo v prostore Slov. krščan. soc. zveze tolike občinstva, da je bil napolnjen vsak kotiček G. predavatelj je poljudno, pa povsem natančno, jasno in kar je pri popularnih predavanjih predvsem hvalevredne, popolnoma korektne pevdarjal, kako in v koliko čuti določujejo, vravnavajo in modi ficirajo umsko delovanje. Potem se je obširne bavil z znanimi slučaji slepcev in g'u-honemih, ki so vzlic pomanjkljivim ali pa docela nerabnim čutilom s pomočjo govora in posebne pisave svoje čustveno in umsko življenje razvili do visoke stopinje. Predvsem se je g predavatelj bavil s slučajima Laute Brigdeman in Helene Keller. — Pri i slednjem je g. pref Jirc porabil najboljši ! vir, lastni življenjepis znane slepo gluhoneme I Keller. Stopnjama je gosp. predavatelj risal njeno duševno življenje, pričenši pri onem momentu, kjer je posegla v razvijajoče se duševno življenje Kelierjeve roka njene učiteljice Suilivan, napravila psihično vez mednje in svetom, ji vzbudila v duši asocijacijo za asocijacijo in jo z nepopisnim trudom privedla do tega, da se je slepo - gluhonema deklica obogatila z vsem nebrojem nižjih in višjih pojmov, kar jih more rioumeti visoke izobražen človek. G. predavatelj je nakratko
označil kensekvence teh dejstev, povdarja-joč, da vsi ti slučaji dokazujejo, kako visoko se pevspenja človekov um nad inštinkt< m živali; obenem je povzel iz navedenih faktov to, da je pri vsaki vzgoji potreba velike ljubezni in potrpežljivosti, kar naj posebno uvažujejo stariši, ki imajo vzgajati na čutih ohromelo deco. G. prof Jarc je tudi pnstil krožiti več slik Helene Kelierjeve in tabele z Braillovo pisavo za slepce. G. predavatelj je žel obilo pohvalo, kar dokazuje, kako dovzetne je naše občinstvo za taka temata. Prihodnji torek predava v „Sloven. kršč. sflc zvezi" gdr. Jož. Grudeno francoski revoluciji. Posamezne prizore bede pojasnjevale p e d o b c v p r i z o r e n e s p e-mečjo skioptikena. G. voditelji izobraževalnih društev, ki se zanimajo za skioptiške preds';*ve si ta večer lahko prireditev ogledajo. »Slovenska kršč. sec. zveza" si bode ▼ kratkem času preskrbela večjo skupine steklenih podob v ta namen in društva, katera žele svojim članom kaj sličnega prirediti, naj se pismeno oglase pri odboru, ki jim bode po možnosti ugodil.
lj Devetdesetletnico obhaja danes prečastiti g. dr. Matija Leben, profesor bogoslovja v pek. in častni kanonik v Ljubljani. Prečastiti gospod jubilar je bil rojen 17. februarja 1. 1816. v nakhnski župniji. Ko je še zelo mlad dovršil bogoslovne nauke v Ljubljani, so ga poslali na Dunaj v zavod sv. Avguština, da bi nadaljeval bogoslovne študije. Ondi je bil 11. januarja 1839 posvečen v mašnika. Ko se je povrnil z Dunaja, je bil poslan za kaplana in kateheta v Smarije. Leta 1842. je postal namestni učitelj morale na ljubljanskem li-ceju in 17. oktobra 1843 redni prtfjsor. Ko so 1. 1850 licej opustili in se je bogoslovno učilišče osnovalo, je tu nadalje poučeval svoj predmet do 1. 1886., tortj vsega skupaj 44 let. Tega leta je vstopil v pokoj. Poleg svoje profesorske službe je opravljal še več drugih častnih poslov. Bil je od leta 1850. izpraševavec pri župnijskih izpitih, dalje član cerkvene zakonske sodnije, koezisto rialni svetnik in naposled častni kanonik. Ze dolgo vrsto let je senior ali najstarejši duhovnik ljubljanske škofije. Beg ga ohrani še mnoeo let!
lj Vsled zastrupljenja umrl je v deželni bolnici občeznam računski natakar v kavarni „Ecropa", gospe d Jožef L a p a j n e. Ožulil si je s črevljem nogo, nogovice so mu zastrupile kri, potem si je pa še rezal na nogi in je vsled tega nastopilo popolno zastrupljenje.
lj Nesreča na vojaškem strelišču. Včeraj dopoldne je Sla prva stotmja tukajšnjega c. in kr. 27 pešpolka na vojaško strelišče streljat. Pri streljanju se je nekemu pešcu sprožila puška in je kroglja zadela pešce Ivana Schreigmayerja, Alojzija Heiderja in Jožefa Pirschbacherja ter jih deloma težko, deloma pa lahke poškodovala. Prepeljali se jih v garnizijske bolnico z rešilnim vozom.
lj Ogenj. Danes dopoldne so se na ognjišču v Flurijanskih ulicah št. 20 vnela drva, kar je povzročilo nekaj več dima.
.Oddelek požarne brsmbe je bil takoj na licu mesta, a ni prišel v funkcijo, ker je bilo že vse pogašeno.
lj Umrl je v deželni bolnici Alojzij Golob
lj Občni zbor pevskega društva ,Slavec* bo v soboto dne 3. m a r c a z običajnim vsporedos.
lj Aretovana je bila predvčerajšnjim Marjeta Lukšičeva, ker je svoji prijateljici poneverila nekaj obleke.
lj Umrla je včeraj zjutraj v starosti 71 let gospa Marija Jemec roj. Pleško. Pogreb bo jutri pop. ob 3. uri s Tržaške ceste 8 B'aga pofcojnic^ počivaj v miru 1
lj Odvetniško izkušnjo je napravil v Trstu g dr. (. | a n e s c h.
lj Okrajni bolniški blagajni ljubljanski je deželna vlada potiduaiz-piemeojena pravila.
lj Izprememba posesti. Ko-slerjeve zimsko pivovarno je kupila tvrdka Rosner & Ccmp., da ondi zgradi skladišče
Trjoccl In obrfnikl!
Volitve za našo zbornico so tu. Naša dolžnost je, da nastopimo pri teh volitvah in spravimo v zbornico može, ki bodo s krepko besedo zagovarjali naše stanovske koristi. Pred vsem nam je treba zastopstva, ki bo brez stanovskih ozirov imelo pred očmi naše stanovske zadeve in se zlasti potegovalo za koristi malega trgovca in obrtnika, katerih položaj je dandanes dovolj žilosten in v mnogih ozirih uprav brezupen.
Vsak trgovec in obrtnik, ki je zasledoval dosedanje delovanje naše zbornice, mora priznati, da so posvetovanja te ker-poracije daleč zaostajala za tem, kar b*. ss moralo od nje zahtevati. To pa vsled tega,
ker se doslej pri vseh volitvah odločevali interesi liberalne stranke, ne pa stanovske koristi. Liberalna stranka, ki je zadnja leta tako globoko padla, da se več ne be povzdignila, smatra trgovsko in obrtno zbornico za svojo trdnjavo. Pred vsem se je šlo za to, da bi se iz naše zbornice volili v deželni zbor liberalni prvaki, kadar drugod propadejo.
Z>a to pa nismo mi obrtniki in trgovci, da bi svoje stanovske interese žrtvovali koristim tako žalostno propadajoče stranke, od katere naš stan nikdar ne mere več pričakovati najmanje pomoči. Saj ta stranka niti programa nima in noben voditelj ne kandidat liberalne stranke nima niti najmanjšega smisla o tem, kaj naj dela za svoj stan.
Saj so urinili za zastopnika v obrtniško zbornico celo — konfekcio-n a r j a , s čimer je ta stranka jasno pokazala, da nima niti pojma o interesih obrta. Kdaj se je iz vrst te stranke slišal samo en predlog v korist obrti ? Od samega psovanja in podlega zabavljanja, ki je edine djle liberalne stranke, si pa obrtnik ne bo o po-mogel.
Zbrali smo se torej v odbor možje, ki smo na mnogoštevilnih shodih naših obrtnikov spoznali, da je treba napeti vse moči, da se izvedejo od naših obrtnikov in trgovcev samih izražene mnogoštevilne zahteve. Zedinili smo se, da Vam priporočimo sledeče kandidate:
II.	trgovski odsek, rjave glasovnice :
Valentin Treven, trgovec, Idrija. Franc Zoreč, prodajalec moke, Ljubljana.
III.	trgovski, p 1 a v e glasovnice. Subelj Franc , trgovec, Kamnik,
Sutna.
Vel k a vrh Pavel, trgovec z moko, Ljubljana.
II.	obrtni, bele glasovnice : Kobi Anton, žaga itd, Breg 9. Dachs Ivan, gostilničar, Ljubljana. Verhovec Franc, kovač, Ljubljana.
III.	obrtni, zelene glasovnice: Frančič Karol , klobučar, načelnik
obrtne zadruge, Novo mesto. Globelnik Josip, krojač, Ljubljana.
Vsak volile c mora glasovnico p o d p ij-s a t i na označenem prostoru. Ako je vo-lilec ženska ali oseba, ki je pod varstvom ali skrbstvom, mera glasovnico podpisati tisti moški, ki ji vso stvar opravlja ali vodi. Skusite dobiti vse glasovnice!
Ko imate vse glasovnice skupaj, o d • pošljite vse z izkaznicami vred takoj skupaj zapečateno in rekomandirano ali prinesite osebno na naslov:
Ivan Kregar, pasar in svetnik trg. in obrtne zbornice v
Ljubljani.
Poljanska cesta 15. katere mera Ivan Kregar imeti najpoznejšev torek ali vsaj v sredo zjutraj vse v rokah, ker se volitev vrši že prihodnjo sredo 2 1. t m. od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne v ma-gistratni dvorani. Imena kandatov sc lahke v Ljubljani ispolnijo. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se volivna komisija ne bo ozirala.
Glasovnice se bodo preštele in jih bo posebni odposlanec oddal volilni komisiji.
Nadeletorej,nobena glasovnica naj ne izostane!
Ivan Kregar, zborničai svetnik, predsednik.
Telefonska in brzojavna porotna.
Dunaj, 17. febr. V odseku za voliv. reformo bo 48 članov, baje 22 Slovanov in 26 članov neslovanskih narodnost h.
Budimpešta, 17. februarja. O konferenci koalicije se čuje: Grof Apponyi je pozval navzoče, naj v ponedeljek pri razpustu državnega zbora ostanejo v zbornici in naj nadaljujejo razprave ter da naj se umaknejo le brahijalni sili, kateri naj se pa prej na vso moč upro. Polonyi je izjavil, da je dolžnost državnih poslancev, se ne udati ter podati vzgled na-
rodu. Barabas je bil za to, da se vloži le protest, grc f L cby se je v imenu ljudske stranke pridružil mnenju grof* Appo-nyja. AnJras-y je izjavil, da je razpust zbornice zakonit, a vendar protiustaven ter naj se razpust sprejme na znanje, B<iriffy se je izjavil, da je razpust zakonit in naj se kraljev reskrbt respektira. Danes zvečer imajo vse stranke koalicije zopet sejo. Kraljev komisar za razpust sabora, Nyri, bo stanoval v kraljevem dvorcu.
Budimpešta, 17. februarja. Kraljev komisar general Nyri je danes došel sem in konfariral z min. predsednikom Fejerva-ryjem in poveljnikom budimpeštanskega vojaštva.
Belgrad, 17. februarja. V neki tukajšnji restavraciji se je včeraj dogodil velik škandal proti Bolgarom. Bolgarski d^pl. agent Rico se je radi tega pri srbski vladi pritožil. V skupščini je Lazarevič napadel nacijonalce, da so s provociranjem škandala kršili gostoljubnost napram B »Igarom.
Trst, 17 f-'br. Lloyd je imel lani dohodkov 31036 131 K.
Trst, 17 f^br. Stavka Lloydovih kur-jačev traja dalje.
Pariz, 17. febr. Senat je izvolil za predsednika D u b o s t a z 246 proti 241 glasovom.
Pariz, 17. febr. „Voix du Peuple" je priobčila oster protivojaški članek. Policija, ki je hotela izvršit konfiskacijo, je dobila le nekaj izvodov. 30 000 so jih antimilita risti unesli.
Peterburg, 17. febr. .Slovo" javlja, da se pripravlja Kitajska za zopetno osvojitev amurskega ozemlja, ki je zdaj v ruskih rokah. V ta namen je odredila Rusija zidati nove obmejne utrdbe in pomnožiti posadke.
Barcelona, 17. febr. Tu so prijeli enajst anarhistov. Atentati z bombami se v zadnjem času po Španiji ponavljajo.
Odesa, 17. febr. Na Kavkazu se revolucija nadaljuje. Grad princa Murata je popolnoma oplenjen. Na čelu roparjev je bil prinčev intendant, ki je po storjenem dejanju pobegnil v gore.
Ustje, 17. febr. Trgovec Kunkoš je vrgel svoja dva sinčka v vodo in se sam ustrelil. Vzrok slabe denarne razmere.
Pekin, 17. febr. Juanšikaj "je poslal vojaški oddelek v Huan prati hunhuzom, ki štejejo 3256 mož s 24 topovi.
Kaj je jjVita". Izvrstna, po okusnosti skoro nedosežna natronska slatina. Vrelec „Vita" se je tekom zadnjih let med zdravniki in med občinstvom uspešno udomačil, ker se je pri vseh boleznih menjavanja snovi, kakor pri protinu, bolezni diabetes, odvečni mehurni kislini izkazal za sijajno sredstvo in je poleg tega zaradi velike vsebine natrona in soli ob želodčni kislini in motenjih prebavljanja zdravilo prve vrste.
Tržna poročila
dne Iti. februarja 19C6.
Budimpešta. Pšenica za april K 1678 do K 16 80; rž za april K 13'64 do 13-66; oves za april od K 14-96 do 14-98; koruza za maj K 13-82 do K 13-84.
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca ugodneja. Prodaja 18000 meterskih stotov, nespremenjeno, bolja vrsta nekoliko stotink višje, koruza vzdržano, rž nespremenjeno. Druga žita brez kupčije. Vreme: blago
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7S6'0 mm
16
17
Č.t opi-c.tfanfa
9. z več
7. zjutr. 2. pop.
Stanje bare-motra » mm
736 0
736 9 7365
Temp«-ratara
po Celiiju
16
14
4-4
Vat.ro ri
brezvetr
sl. sever sl. vzjvh.
K (bo
obl.
megla obl.
!§i rt 0»
06
Srednja včerajšnja temp. 1 7«, norm. —o 1».
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —
Od nedelje 18. februarja do vštete sobote Z4. februarja 1906 : 358 2-1
Zanimivo potovanje po polotoka
KRIMU
f Odesa).
Kupujte
narodni l^elc^!
Ana Lapajne roj. Bruscha na?.n.nj» v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok in vseh vstalih sorodnikov pretužno vest o smrti iskreno ljubljenec soproga oz. očeta, brata, sina, strijca in svaka, gospoda
Josipa Lapajne
višjega markerja v kavarni ,Europa4
ki je po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramerti za umirajoče, danes 17. februarja zjutraj ob 5. uri v 32. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v pondeljek, dne 19. februarja ob polu 5. uri iz deželne bolnišnice na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv.zadušne maSe se b^do bralo v župni cerkvi sv. Nikolaja. 369 Ljubljana, 17. febr. 1904. Posebna naznanila se ne izdado.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob smrti nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Ivana Mandeljc
nadučitelja
izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno jj zahvalo. Iskrena zahvala g nadučitelju Tomšiču za ginljiv nagrobni govori Hvala tudi čast. duhovščini, gosp. ko-| Iegom in koleginjam, slavni požarni j brambi in pevskemu društvu „Glas" za častno spremstvo, darovane vence in ginljive žalostinke!
S o d r a ž i c a, 14. februarja 1906.
Matilda Mandeljc, vdova, j Karol Mandeljc, asistent juž. žel. in ji kadet v rezervi, sin.
!§m
f
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere in sestre, preblagorodne gospe
Marije Smole] roj. Pollak
dež. šol. nadzornika vdove
ki je danes, 17. februarja 1906 dopoldne ob 10. uri po dolgem, težkem trpljenju in po sprejetju sv. zakramentov za umirajoče v 79. letu starrsti blaženo zaspala v gospodu.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v ponedeljek, 19 februarja ob 3 uri popoldne v hiši žalosti, na Dunajski cesti štev. 17 slovesno blagoslovili, nato pa na pokopališču pri sv. Krištofi v rodbinski rakvi položili k večnemu počitku.
Sv. zadušne maše se bodo služile v več cerkvah.	370
Prosi se za tiho sožalje. V Ljubljani, 17. februarja 1906.
Žalujoče rodbine Smolej, Pollak, Pucsko.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.

Rodbini Fran Jemčevain Alojzij Kunčeva potrtim srcem javljata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena, nepozabna mati, ozir. stara mati. tašča, gospa
Marija Jemec roj. PleSRo
danes, dne 16. t. m. ob polu 5. uri zjutraj po kratki bolezni v 71. letu svoje dobe, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. februarja 1906 ob polu 3. popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti št. 8 na pokopališče k Sv. Krištofu.	368
Sv. maše zadušn:ce se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
HI,igo rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.	, __ ,
V Ljubljani 16 februarja 1906.
Garnitura
za spalno in jedilno sobo v renesan-; čnein slogu popolnoma nova, nerabljena se ' ceno proda radi premeščenja. Več v Flo-rijanski ulici 24, 1. nadstropje od 12—2 ure popoludne.	354 3_i
Kot
355 3—2
^tiljarica
išče službe oseba srednje starosti, najraje v kakem župnišču.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
357
Od nedelje 18. februarja do uitete sobote 24. februarja 1906:
JAPONSKA
dežela čudes.
Stanovanja
z 1, 2 oziroma 3 sobami se oddajo. Kje pove kamnosek Vodnik. 287 i
V	predilnico in tkalnico v Litiji
se sprejme večje Število delavk
V	trajno delo. Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K in tudi več na teden. — Poleg tega dobe samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. Podrobnejši pogoji in čas vspre-jetja naj se poizvedo pismenim potom pri tvrdki	365 2_x
_Schu/nrz, Zublin & Co v Litiji.
Konpnjon
za dobro vpeljano, s stroji opremljeno obrt, katera se peča s cerkvenimi deli v večjem obsegu, se išče. Kapital do 20.000 K. Ponudbe pod šifro „Kompanjon 352" na upravništvo tega lista.	352 3—1
Stara, zelo dobro obiskovana
se da v najem.
Cena 400 K na leto. Odda se 1. maja t. 1. Dve kleti, živinski hlev, dva svinjska hleva, 1 kozole in en hlev za tehtanje prašičev^ nadalje gostilna, kuhinja, in v prvem nadstropju 3 sobe. Vsa gostilniška oprava v najlepšem stanu. Pogoji zelo ugodni. Even-tuelno se tudi proda.	361 3-1
Ponudbe na uprav. »Slovenca".
as
Objava,
Podpisana zadruga naznanja, da gospod Adolf Wagenpfeil, zlatar v Ljubljani, ni opravičen razglašati razprodaje svoje trgovine, ker nima v to potrebnega obrtno-oblastvenega dovoljenja. Z objavami v tukajšnjih časnikih vzbuja pri odjemalcih mnenje, da se vrši prava razprodaja in s tem občutno škoduje ostale zlatarje.
Zadruga zlatarjev in optikerjev v Ljubljani.
363 2-1	J. Somnitz, načelnik.
Tovarniška restavracija
v Vevčah
s krasnim gozdnim parkom, veliko ledenico in vsemi drugimi udobnostmi se odda v najem izurjenemu, podjetnemu gostilničarju s r. aprilom t. 1.	30
Ponudbe na tovorniSko ravnateljstvo, poŠta Devica Marija v Polju.
305 3—3
Jgg^g^Z
Preprodajalci popust I
On^mn^dAn^ (IznajditeljP.Herr-^nilUl vpU^UII mann,zg.Poljskara.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 42	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate? r Ljubljani pri gosp. UflJO PCtrlČIČ-U.
V zalogi Imajo tudi ge. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane ln Ernat Snrk v Ljubljani, M. Rant v Kranju, in lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.
▲ta al
kakor kaže slika
kep se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
JUjjJJ Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.
Izurjena
prodajalca
le prva moč, ki je zmožna slovenskega, hrvatskega in nem-škega jezika, se išče za konfekcijsko trgovino. — Mesečna plača 100 kron.
Ponudbe na
Angleško skladišče oblek
344 3-2	O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Drva
MMIIMMI
364 2-1 iz gozdov Antona Keršiča iz Rakitne se prodajajo v Je-lovškovem skladišču na Trnovskem pristanu v Ljubljani.
Društvo na deželi želi kupiti dobro ohranjen	328 l
harmonij.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Vabilo
366
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Selcih
reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši
dne 18. svečano 1906, ob pol 4. uri popoldne
v prostorih hranilnice in posojilnice v Selcih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1905.
3.	Volitev 1. člana načelstva.
4.	Volitev 2. članov nadzorstva.
5.	Razni nasveti in predlogi.
Odbor.
Voziček se proda
Za vožnjo bolnikov zelo pripraven, dobro ohranjen ročni voziček, se ceno dobi v Florijanskih ulicah štev. 10 v prvem nadstropju.	362 i
" Kot	-
I^aljaricci
želi vstopiti v službo ženska srednje starosti, v kako manjše župnišče na Kranjskem, Primorskem ali Štajerskem. — Ponudbe na upravn. pod št. 100. 327 2 2
6 mesecev na poizkušnjof
3 mesec« krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Ra? pošiljam že leta	2148 20—13
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno anae-rlbanako, antlmagnetliko, sistem
Roskopf• patent-rem. aro s sidrom št. 99
0 plombo
nepokvarjenem stanu. — če se denar pošlje naprej.
t črnem imit. jeklen, ali .1 keliiastem okroru, pat. email kazaličče, 36 ur idečo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, t fnteralc iz jelcnine, z nikein. verižico in priTesk' m za ceno gl. 2'—, 3 komadov k) fi-76, H kom. gl 11-25. I s t: ara z dvojnim pokrovom gl. 8 40. Cene strtem ^Koakepf* - are, brei plombe, kakorinc prodajajo mali urarjl In trgovci, komu! gl. 1 60-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesioih t
PoSilja proti povzetju al!
Prva tovarna ur Hais lonrafl
v Mostu (Briix) št.	844, (Češko),
c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. dri. orlom, zlatimi in sre brnlml razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnlmi pismi Iz vseh delov sveta.
Bogato iitistr. ceniki z nad iooo slikami sc na zahtevo pošljejo (trntis in franko.
■t?
n t;
M
*s
oilpiaaua mia v jaio^i najr<uuoM'»Uie.iiit- irp*žno, krasno
blago »a bandora, baldahino, raznobarvno plašče, kaaule, pluvialo, dalmatike, vo-lnmo, albo, korotoljo prte itd
•ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje nture obleke ln vsa popravila. — Izdeluje roCno ln poSteno po nttjnižjl eeuS tmndera ln vso drugo obleko.
i^rflčastite «ospode prosim, da se blajjovol* pri naročilih oairftti na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Zh^otavljaje hitro in najpoStenejfeo postrežbo in najnižjo euao, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najiuaujše naročilo, NajodličnejSim jpoitovanjam se priporoča 2189 5J6_9
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja sn posode
v Ljubljani Wolfove nlloe 4.
f »£r* » * , -i ) K'» >i.
t* £*
* J*
liovo!
Novo!
ABC gorilec
je najcenjšainnajlepša razsvetljava s petrolejem.
Prednosti tega gorilca so:
1. Prihranjenje petroleja, 2. Snaženje in privijanje odpade, 3. Na vsako svetilko se gorilec lahko napravi.
Cena 8 kron.
Glavna zaloga za Kranjsko
359 1
A N T 0 N AC H T 8 C H IN Ljubljana. Wolfove ulice 8.
Dobivajo se v Ljubljani tudi pri: Valentin Golob, Fran Kaiser, Fran Kollmann in Avgust Agnola; V Postojni pri: Matija Petrič; v Kočevju pri Fran Kraus in Fran Engele; v Krškem pri Herman Klobučar; v Idriji pri Filip Poljanšek.
HOTEL »ILIRIJA".
V nedeljo, dne 18. februarja
društveni
pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Poula. Začetek ob pol 8. url zvečer. Člani prosti, nečlani 40 vin.
K obilni udeležbi vabi najvljudneje
367 1-1
Ravnokar došlo
berolinski in pariški modeli
pomlnfoo
OUOP J
Največja izbera kostumov za dame, kril, raglan in bluz po čudovito nizkih cenah.
Tako tudi največja izbera konfekcije za gospode
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
343 6-3	Ljubljana, Mestni trg 5.
tv
CD >
CJ »N
R) 0 a
ca o
T3 2
a> >
o
o t/l -2
M «
•S ~ « * -ST
D TJ ^
III N
KJ g
o S
Ceno Ceftko posteljno perje
S kg novega akubljenega
K V 60, boljšega K 12—; belega, |ak« mehkega, ik*bl|enega K 18 —; kron 24 — •neinobeiega, mehkega, akub-llenega K 30 —; kron !«•—. Pa-illja ie franko proll povzetja. Tudi te zamenja aH nazaj vzama proti povrnitvi poštnih stroškov.
Busedikt Saohsel, Labe« 159 p. Plzen na Čeikem.
51 6
Dunaj-
aka želodčne kapljice, vetrove odgai\j^joSe in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščnjoče, ne Ua bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo >tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	1*3 49—4
Gospodične
katere se žel6 izobraziti
v šivanju in krojnem risanju
1828 52—39	sprejema
Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi
kro) po žlvotni meri, -g«
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove uliee 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša sveoarska tvrdka. — Ustan. pred 100 letC
Fr.£
upeue
priporoča velečaslltl duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah In škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voseb in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila «e toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
1657 52-27 jj J U B Lt J A fl R ,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
S^ Nlleid S*
323 6—3
trsouski pomočnik
spreten prodajalec vešč slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti svojo dosedanjo službo mešane trgovine od 15.—20. sušca. Vprašanja na upravn. »Slovenca".
Velika zaloga
cerkvene oprave
in električnih svetilk itd Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po želji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni predmeti se prenavljajo najceneje. 2656 30—18
Velespoštovanjem
L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
Hiša
na Vodovodni cesti št. 203
se pod ugodnimi pogoji proda. Več se izvč ravnotam.
308 4—1
310 3—3
Službo
cerKuenesn pomočnika
želi dobiti mladenič lepega vedenja, 19 let star, ki je že dobro vajen te službe. Najraje v Ljubljani. Naslov pove upravništvo.
Še dobro ohranjene
za trgovino so naprodaj
pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo
346 2-2
.Slovenca."
Otvoritev gostilne „pri Cenkarju"
228 3-3	Orndišče št. 6.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva zopet prevzela gostilno, kakor sva jo vodila že prej več let.
Priporočava se nekdanjim častitim gostom in odjemalcem vina za nadaljni tako obilni obisk ter zaupanje, kakor poprej. Skrbela bodeva za dobra pristna vina in postregla vsak čas z gorkimi in mrzlimi jedili.
S spoštovanjem se priporočava pr(jnc j„ [„{,„{, SIOlHar.
I
I
Naznanilo in priporočilo.
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožarsko delavnico
in trgovino z vsakovrstnimi noži,-škarjami
in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami.
Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja«
Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
36 12	ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15.
Pozor! Č i t a j ! Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj! Slabemu — moč!
Pakraške kapljloe in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.

Pakraška kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico iu vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Juričlč lekarnar v P&kraeu Stev. 108, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 steklenico (1 ducat) 5 K, 24 steklenlčlo (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklenici o (3 ducati ) 12 K 40 v, 48 steklentdlo (4 ducati) 16 K, 60 steklenlčlo to uutatuv, x«t m. —• Manj kvot it stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zeli Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, aamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah (sušici). Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v ; 3 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih stekleklenlo 8 K 20 v.
Manj kot dv^ steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:	2149 20—16
P. JuriSjc, ieKarnar v Pakracu 108, Slavonija.
a
»N
© ®
3
»o o
«4
a
a
a O
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
, lastni lisi? v Ljubljani ? lastnilisi>
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
i
274 52-2
41
0i
2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
■MT Uradne ure od 8.—18. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilno vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V »7 oo i 71G Qn posojilnice znaša	n j}\)lq.jlO 0\),
^^ K 7,651.915-41. 'promet	K 120*1*1$.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Foštno-hranilničnega urada št. 828.406. - Telefon št. 185
—■
}
Marija Sattner, Ž
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
p F A F F •••••^^•^••••••••••M
PFAFF
iHBnBHnBHnnnnMm
PFAFF PFAFF
Šivalni stroji
Preselitev trjoulne!
Svojim cenjenim p. n. odjemalcem in slavnemu p. u. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem premestil svojo
zalogo izvirnih pfaff-ouih šivalnih strojev
iz: dosedanjega prodajalniškega lokala Sodnij. ul. 4. na Mestni trg 9. Ondi se dobe tudi vsi posamezni deli in se izvršujejo poprave najhitrejše, solidno in po najnižjih cenah. Velespoštovanjem
F. Tschlnkel	3033-3
glavni zastopnik izvir. Pfaff-ovih šivalnih strojev za Kranjsko.
®•••••••
178 5-4
Peter Wernig
c. kr. dvorni izdelovalec orodja
Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig - universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše Izdelke
kakor trocevkc, lahke kot pero, odi. ri-sanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsflinten), Mannllcherjeve schOn-auske risanlce, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko.j
ae priporoča proč. duhovščini za
izdelovanja cer£veni/i
para-
mentov.
239 26
-28 ir
Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jtlne bnrze, itole invse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera ia b&ldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogofinostl nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo iu hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.

Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, doslu*eni uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več po)asnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 21
Zrtravjo je največje bogastvo!
I
Kapljice sv. Marka.


Te glasovite in nenadkriljive kap-'ii Ijice sv. Marka se uporabljajo za Bi notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhcgajoče bolezni Deliye izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditcga manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: ffleafna lekarn«, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Markov trg ti 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica sc ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. I 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 sttklenlc) 8*- K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17 - K-
3	ducate (36 steklenic) lt'- K- $
Imam
na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Scljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. MCStllCI IGRANIH, ZO^I), "»f novljena l. 1360.
Markov trg St. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-2 S
Zdravje j« največja bogastvo 1
Iz portland-cementa

^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
O
ooooooooooooooo<
to o
•C
CO
o
B
K
CL,
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Giince pri Ljubljani.
Zahtevajte zastonj
in frunko rao| veliki, bogato ilustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseb vrst nlkelnastlb, srebrnih in ilatUl ur 2 znamko Hoskopf, Habn, Ome^a, Nchafibansen, ♦ila«fiutte kakor tudi vseb vrst solidnih ilmtnln in srebrnln po IzTlrnlli totarnUkib centi.
Nlkel. remont, ura......K 3—
sist. RoBkopi patent ura .... » 4'— , irna |ekl. rem. ura , 4'— švic izvir. Roskopi pat. ura . . , 5'— Ooldin rem. ura .Luna" kolesje , 7 50 srebr. , . .Oloria" , . 760 . dvojni plašč . . 1 -50 . oklep, verllica z rlnčico na pero in karab., 15 gr.telka . 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z »Luna" kolesjem , 9'50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvaldska ura K 2 —. Za rsako uro 31«tno pismeno Jamstiol Nikak risi ko! Zamena dovoljena, ali denar uaraj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—64
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
A. Kraczmcr
zaloga klavirjev
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
lili popolno zalogo ffl kratkih klavirjev

mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrai i klavirji, solidno in —b stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, a—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. B6sendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje 2 usnjem strokov-ujaško in preskrbno in narainnavajo najcenejše.
2178 62-15
v Ameriko
preko Antwerpna v New-York, Philadelphla.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno. ,
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kr >nlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-
OGGGGGGGGGGGGGGGO nost' snaea in zdrava hrana ->e na nJih
X pri nas prvo in zrfnje.	Bed Star.
^^ 86 52_7
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
Malo posestvo
je naprodaj v Slapah pri D. M. v Polju 21,
iz proste roke.
Poslopje obstoji iz hiše z dvema sobama, hlevom, kletjo, vse v najboljšem stanu. — Dalje nekaj njiv in vrt, cena samo 5600 K in ostane lahko polovico na obrestih. Pojasnila daje	347 3-3
Avgust Kuhar trgovec in gostilničar v Vevčah.
in enega
vajenca
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B.	319 io-3
Služba organista
v Škocijanu pri Turjaku se odda.
Prosilci naj se oglase osebno. Drugo po dogovoru.
Cerkv. predstojnico v Škocijanu pri Turjaku
10. februarja 1906. 322 2—2	Jakob Mere, župnik.
Nikakih sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
grar nucina
;zak. zajamčeno) 1298 b 16 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-ttku k Comp., FraSa, Vodna ulica. - V Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane, *nfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
ff Gospicn
želi vstopiti u Kako pisarno ali
trafiko. Gre tudi na deželo.
Ponudbe sprejme upravn. „Slovenca".

2461 52—12
Sv. Petra T T n*or> Sv. Petra cesta 27 U. LUZai cesta 27
priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke cene!

Velika
eksportna tvrdka.
Ljubljana
punajskacestašt.12

Franc Keber zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo ur, verižic, prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	286 10—3
It. 109, srebrna cil. rem. ura v kamnih tekoča . . gld. 3"75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5-90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50

Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
■mmzz
>»""	il	—. a
kot zdravilni boleznih
khMm
vrelec že stoletja znana v vseb
in
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsta za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeia pijača.
iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
tinj. postaja, zdravilno kopalitt« pri Karlovih »ari!
Prospekti zanionj in franko.
V Ljubljani se dobiva, v vseh lekarnah, veijlk poearijskih prodajalnieah in trgorinah z jestvinami ii \nom.
Zaloga pri Mlhaal Ka«tn«r-ju in Pe«e» Lastnik-« ;Ki,||anl	U-4 62-5
je varstvena znamka za
Cer-es-jedilno mast
39_3 (iz kokos orehov) in
Ceres-sadne soke
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svojih, vporabija Ceres-jedilno mast pri peki, praženju in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove, kot pijačo na mizo. Tovarna živil „Ceres" Ustje.
Izdelovanje se vrši pod kemiško kontrolo preizkuševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX, Spital ulice št. 31, ki jo je potrdilo visoko c. kr. notranje ministerstvo.	.	. .
Kupovalci Ceres-maščobc smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku.
«<n
..Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani"
- ---------------v <>IW»nnnn._ Rezervni zaklad K 200.000— Podružnica »splj
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K
Zamenjava In ekskomptuje	predujme na vrednotne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapaie kupone.	i*oubl-
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcl|o. MS Sikompt »o lakaa.o m«nlo >.U	Bor.na naroČila. **>
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložna knjižico proti ugodnim "brestim Vloženi denar obrestuje dno vloge do dno vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.
id
MT Nakup In prodaja * vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd.
Zavarovanja za izgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj šega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna * v r fti t e v naročil n s borzi
99
Menjarlčna delniška družba
IBHCIIB"
itinal. L. Strebeleasse 2.
L Wol!ze!lfl 10 >'
RV v vseh gospodarskih in flnandnlh
o kurznih vrednostih vseh ipekulaoijsklh
ffgT Pojasnila
stvareh, potem------------- ----
vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor te mogoče visocega obresto vanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	67 160-17
SS" Najcenejša vožnja v Ameriko.
naravni brlnjeuec in slivovec
kakor tudi drugo naravno domače
žganje se dobi pri	318 8-2
F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31.
Velikanska
zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za ee-foelno pa&o, Phacelia, E«parsetta in raujak, vse vrste travnih semen /a napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse irste zelenjadi in cvetic zajamčeno kaljive, se dobe - pri —:
Petru Lassniku v Ljubljani,
Marijin trg. 285 12-2
-	603 104- 94
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
ae priporoča preč. duhovščini ril|]lOUIli$K6 OlMl! v izdelovanjo vsakovrstno Iz trpežnega l>> solidnega blapa po nizkih cenah.
°>2To °aiovgoiko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Daoavtie<] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov,
Važno! JTtii: Važno!
s, trgovci ia živinorejce.
Naiboljža in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1658	vod iz soli za kopel. 62—18
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno.
Drogerija fUlfon Kane LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
n
M
E.
01
E <

E. Kristan
oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna
!Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
P
3
n i
r
u
118 52—7
(na dvorišču).
S&Sr* Najcenejša vožnja v Ameriko.
Izvrstna pcilika potovanja v
AMERIKO LT5 HAMBURG
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo številke, obsežnosti novih par-nikov, katera se imenujeta.
Amprik-fl 690 čevljev dolg, 74 ši-
prvi: AmeriKa rok, 53 globok,
nosi 22.250 ton,
drugi: Kaiserin Augusta Victoria
nosi 25.000 ton, torej vsaki še enkrat večji, kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton.
Vožnja preko oceana samo 7 dni.
Potniki odhajajo v pondeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.
Na željo pošilja natančni poduk brezplačno zastopnik
Hamburg-Amerika Linie
FS- SEUfllG, Lijubljana
1928 52—22 Dunajska eesta 31.
Stavbeno, umetno in konstruk* cijsko ključavničarstvo.
Hidraiične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlfinl zastorl in solnčne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 o2—27	oporami brez vijakov.

«
Prešernove ulico St. 5
LJubljana.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih golsserskih Sorskih čevljev.
.....
:	e/si tevhi	^m^m
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—4b

<u
•C 0) CQ

iil
mm
*—s
P.
V,
O N O
1
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s
„Severonemškega Lloyda"
■z


Bremena Hew-yorRa
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. m—mm GrOSSe. mmmm
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-27
Edvard Tavčar-ju, o Kolodvorskih ulicah «.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-otia, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bucnos Aires, Coloinbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
i m

'«35

C
o
4-»
to «
N
O ^
C
0) O
i
m mm i
l i i I
I
-t p
7? o
fi
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše SSGT oljnate barve "gg
firnež, edino le iz kranjskega
lanenega olja, in
2£ff* najfinejše lake "gg
angleške, za vozove, kočije itd., bar^e za umetnike, fine oljnate bar t e r.a študije dr. Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatljo za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-16 in m i z a r j e,
na jno vej ši slikarski v z o r o i,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
w ZKaj ■■ H» I Jx» ■■ ■
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips>, karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv /.a apno in najboljših čopičev za zidarje In vsako obrt.
!V¥T Zahtevajte cenike!
5 kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
3,letno pismeno Jamstvo.
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-g-ne t tšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, šanlr-pokrovom čez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, s sekundnim kazalcem K 6 - , v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 —, s sekundnim kazalcem K 12 50.
Zamena dovoljena aH pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	175 10—4
Drva tovarna ur
v Mostu (Briix) St. ** 1157, (ČeSko.)
MogHtn tlustr. ceniki at n ad 1000 slikami se na na btevo pošljejo tratiš ln franko.

Zaščitna znamka: ,,Sidro
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
I3h1ii -I3xpellei-
je splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 140
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „ Sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem so je gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarna
1 pri „zlatem levu" v Pragi
^ ] Elizabethgasse štev. 5 nova.
/'.mio rar/ioftljiinf*.
n
w S S
^ 5 3 11 ^
£
4L O
otposf	ocposi
OTTOMAN ?
c
o
*» d —< l i
v £ ^ 'i
Kako se predrzneš prinesti mi kaj drugega, kot preizkušeno dobri
2265 52- IV 16
„OffOman"- papir za svalčice
ali cev k e.
§ Stanje vlog do 30. nov. j 1905 čez 11 milijonov kron.
Ljads^a posojilnica
I Denarni promet od l.jan. do SO.nov. 1905 čez 50 milj. K.
Preje: Gradišče št. 1, { sedaj: Kongresni trg | št. 2, I. nadstr.
Lastna glavnica K 214.843-38.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
4t
0
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. nov. 1905: K 11,173,979 02. Denarni promet od l.jan. do 30. nov. 1905: 50,407.689-54.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905.
Dr. Ivan Susterili,	Josip Slika, knezoškofljskl kancelar,
predsednik.	podpredsednik.
2645 30-23	O d b o p n i k 11
Josip Jarc,	Anton Belec,
lestnik
Hotel
,Vega'
Spodnja Šiška.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem poskrbel vse potrebno, da morem svojim cenj. gostom vsikdar postreči z najboljšimi, pristnimi naravnimi vini ter vedno svežim mengiškim dvojnim-marčnim pivom in gorkimi ter
mrzlimi jedili. Istotako so vedno na razpolago lepe, mračne sobe za potnike. — Zagotavljajoč vsestransko najboljšo postrežbo, se priporočam za najštevilnejši obisk.
Velespoštovanjem
Anton Maver, hotelir.
291 6—3
veleposestnik v Medvodah.	posestnik, podjetnik ln trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln, Karol KauacheKK,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
stolni kanonik v Ljubljani, veleposestnik v Ljubljani, iupnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt zb. v Ljubljani. Franfliek Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,
hiini pos. In blag Lj. pos.	tovarnar.	lovarn. in pos v Ljubljani.
Greg. Sllbar,
župnik na Rudniku.
pariška svetovna razstava 1900: „GRAflD PRI}(".
N»jvi>ja o<llikn! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno, če na podplatu
ustanovno leto 1860-


«01


179 5-4
Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorft, Belin Co„ Dunaj, I.
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
<N O• O
Važen pripomoček
v gospodinjstvu so priznano najbojše testenine Žnlderšlč & Valenčlč-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družina, temveč prihrani tudi mnogo časa.
P. n.
Podpisani vljudno naznanja, da se je preselil s svojo
odvetniško pisarno
iz Kolodvorskih ulic štev. 26
v novozgrajeno hišo
na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic
poleg c. kr. dež. sodišča.
Dr. M. Pire
288 s-3	odvetnik.
m
Naznanilo.
V	smislu sklepa upniškega odbora z ded 5. februarja 1906 razprodajalo se bode s privntip^iem gospoda konkur/.nega komisarja z drč 6 februarja 1906 v konkurzno mas< M. Zargi v L>uHljani, Sv. Petra cesta št. 2, spadajoče blago kot čipke, moderci, robci, Rravote, zerske < bleke i t. d. v sUunni inventurni vrednosti 9635 K 32 h na licu
j me ta počenši z dnem 8. februarja 1906 do popolne razprodaje od p 1 8. ure zjutraj i do 12. opoldne in popoldne i d p.»t 2 ure naprej do 6 zvečer za nabavno ceno, odno no tudi pod isto, vendar ne pod inventurno vrednostjo. Inventurni zapisnik je v upogled v pisarni podpisanega med navadnimi uradnimi urami.
V	Ljubljani, deč 6. februarja 1906.	268 2 -2
Upravitelj konkurzne mase:
Advokat dr. Ivan Milan Hribar.
*****
**

Če se opreme za neveste delajo doma ali (e je nanovo treba napraviti rjuhe, preobleke za odeje, brisalke, namizno perilo ali če je treba švicarskih vezenin, se obrnite na specia'no trgovino Antona Sarca v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, ki ima zalogo c. kr. priv. tvornic za platnino in bombaževino Norbert Langer £ Soline. Prepričali se bodete, da je ta trgovina glede na izbiro in cene izredno ugoden nakupni vir prav prve vrste. V novourejeni šivalnici se naročila na popolne nevestinske opreme, dalje srajce in nočne srajce, negližeji, hlače, fri-zirski plašči itd po najnovejših modelih po meri in najboljšem kroju izdelujejo z največjo skrbnostjo in zaračunavajo prav ceno. Posebno pozornost se obrača na perilo za gospode. — Domače delo in vendar cenejše nego tvor-niško blago	302 2

Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. f
————— zraven Figovca, ————
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom
priporoča:	471 50
Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Preproge za vozove, svetilke za kočjje. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in iibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago ln razne rudninske vodel
Podružnico v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju".