i. štev. V Kranju, 5. januarja d901 II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na narocbo. »c^o letofamo"]^ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. O domovinski pravici. S 1. januarjem leta 1901. je uveljavljen del novega domovinskega zakona z dne 5. novembra 1896, ki je gotovo jako važen in vreden, da se nekoliko pomudimo pri njem. Oni avstrijski državljan, ki je od 1. januarja 1901 počenši prostovoljno in nepretrgano celih deset let bival v kaki avstrijski občini, ne da bi potreboval javnega ubožnega preskrbljenja, se mora brezplačno sprejeti v občinsko zvezo. Dotične prošnje so koleka proste. Seveda so v tem slučaju izključeni oni, ki so bili morda deset let v norišnici ali v zaporu, nasprotno pa se ne upoštevajo posetne počitnice, trgovska potovanja, uporaba kopališč i. t. d., kakor tudi, če je kdo moral med tem časom služiti pri vojakih. Kdor to bivanje pretrga pred pretekom desetih let, izgubi domovinsko pravico dotične občine. Prosilec ne sme ves čas prejemati nobene javne podpore, izvzete so seveda posamezne podpore pri nujni odpomoči, oproščenja šolnine, ustanove, miloščine i. t. d. Otroci, ki so še mladoletni, spadajo v tisto občino, kakor njih oče. Kdor je deset let bival v kaki občini, ni samo on opravičen do domovinske pravice, temveč tudi vsi, na katere preide domovinska pravica: žena, zakonski in vza-konjeni otroci, ki niso dovršili 24. leta. Ako je imel kdo domovinsko pravico v kaki občini, a jo je ostavil prostovoljno ali neprostovoljno, tedaj velja taista zanj ali za njegove naslednike še dve leti po odhodu. V slučaju, da se prizadeta občina še ni odločila tekom šestih tednov sprejeti prosilca v občinsko zvezo, akoravno je dotični popolnoma opravičen, tedaj odločuje predpostavljena politična oblast. Inozemci ali osebe, ki se ne morejo izkazati kot avstrijski državljani, morajo s! najprej pridobiti avstrijsko državljanstvo, šele potem morejo biti sprejeti v občinsko zvezo. Prošnjam za sprejem je priložiti krstni list prosilca, oziroma poročni list, krstne liste mladoletnih otrok, dosedanja domovinska dokazila, policijsko potrdilo o desetletnem bivanju in o ubožnem potrdilu po oblastvu, da prosilec ni užival nikakega ubožnega preskrbljevanja. Dvorni, državni, deželni, občinski uradniki, uradniki okrajnih zastopov in javnih zakladov in sluge takih uradov, kakor tudi učitelji, duhovniki in c. kr. notarji dobe movinsko pravico takoj z nastopom svoje službe v do-tičnem kraju, kjer so stalno nastavljeni. Nazadnje naj še omenimo, da veljajo dosedanje naredbe tudi še zanaprej pri osebah, ki bivajo manj kakor deset let v kaki občini in ima o tem, kakor do-sedaj, odločevati edino le občina. Bohinjska železnica. Kakor je znano, je izdelala vlada načrt za drugo železniško zvezo s Trstom, ki bi imela biti dovršena do leta 1904. (člen IV. vladne predloge). Ta železnica je uvrščena med glavne železnice prve vrste in se ima graditi na državne troške. Cela železnica se deli v tri dele: Turška s 77 kilometrov, čez Karavanke s 66 kilometrov in Bohinjska do Trsta s 144 kilometrov dolgosti; troški bi znašali za prvo 60, za drugo 44 in za Bohinj 78 milijonov kron. Vladna predloga povdarja, da za to črto govore v prvi vrsti le gospodarski in prometni oziri, kajti rentirala bi se le z 205 odstotka. Turška železnica gre iz Schwarzbacha (Solnograško) jugozahodno do Mčllbruckna (Koroško). Iz Beljaka in Celovca je projektirana črta čez Karavanke; združi se pri B&rengrabnu in drži do Jesenic. Od tukaj dalje gre bohinjska železnica, podaljšana do Trsta. Za sedaj nas zanima predor «Kolba» med Podbrdom in Bohinjsko Bistrico (6365 m). Delo se je že pričelo na obeh straneh, in sicer za sedaj brez strojev. Vodja dela pri Podbrdu je inžener gospod Philipp, v Bohinjski Bistrici pa nadinžener gospod Fritz; delo pri Podbrdu je oddano podjetniku gospodu Skrtu, ki dela s 16 delavci. Dela se neprenehoma noč in dan, in sicer dela en oddelek delavcev od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer in drugi obratno. Predor je za sedaj na obeh straneh 2 metra Širok, in v tej smeri se bode nadaljevalo od obeh strani, dokler ne pridejo skupaj. Železnica bode dvotirna in se zgradita 2 dva paralelna, enotirna predora. To bi bil drugi predor take vrste v Avstriji, prvi je Simplonški predor. Po mnenju strokovnjakov imata namreč dva enotirna predora mnogo prednosti pred enim dvotirnim. Troški so manjši in tudi, ako bi se kaj pokvarilo v enem, ostane drugi pač vedno odprt prometu. Oddaljena bosta drug od drugega 2») metrov. Za sedaj so napravili že okoli 60 metrov predora in ravno toliko tudi v Bohinjski Bistrici. V kratkem polože v predoru tir in materijal se bode odvažal s strojem, kar pojde pač dosti hitreje, nego s samokolnicami. Slednjič pa še nekaj besed delavcem. V Podbrdo hodijo vedno povpraševat in iskat dela celo iz daljnejših krajev, a seveda zaman, ker glavno delo še ni odprto in podjetnik jim ga seveda ne more dati, ker mu za sedaj zadostujejo njegovi delavci. Kakor je upati, prične se spomladi 1 gradbo v večjem obsegu in takrat bodo imeli rmši ljudje doma kruh, katerega si morajo sedaj iskati daleč izven naše domovine, kar ima v mnogih ozirih slabe posledice. _ Po «Soči». V Kranja, 5. januarja. Nov državnozborski volilni red. Pred kratkim je izšla brošurica, v kateri se priporoča, naj se odpravi sedanji voblni red ter naj se ustanove posebna okrožna zastopstva, ki bi volila državne poslance. Deželni zbori naj volijo nekaj članov gosposke zbornice. Posebni jezikovni zakon naj uredi politične pravice manjšine. Ruski car je že toliko okreval, da v kratkem zapusti Livadijo. Ž njim se vrnejo tudi ministri. Profesorju dr. Popowu, I. telesnemu zdravniku, je nakazal 100.000, dr. Tihanovu, II. telesnemu zdravniku, pa 50.000 rubljev letne plače. Arabi-paša, glavar egipčanske ustaje iz leta 1881., bo v kratkem izpuščen iz pregnanstva, v katerem je bival osemnajst let na otoku Cejlonu. Njegovi otroci so dobili ondi angleško vzgojo. Arabijeva edina želja je, v miru živeti v svoji domovini. Vojna v juini Afriki. Čimda\je bolj jasno je, da se bodo morale angleške čete v južni Afriki znatno pomnožiti. Konca vojne še dolgo ne bo in vse je v stiski. Angleški vojni minister je odredil, da se odpošlje vsaj še 50.000 mož v južno Afriko, ker je položaj za Angleže skrajno neugoden. Angleži se boje, da si tudi Devvett PODLISTEK. Gorenjskemu kmetu! Zdaj tudi ti, gorenjski kmet, si uvidevati začel, da lepši ti postal bo svet, če ti ga bolje boš umel: Podal si znanosti roko ter v kočico povabil jo, da poizvedel bi od nje, zakaj ti vedno slabše gre, čeprav od zore v pozno noč pri delu te obliva znoj, in če še kaka je pomoč?! Zdaj veš! A črni znanec tvoj. ki te je dosedaj slepil ter s tvojim /.epe si mašil, se tega ustrašil je hudo v skrbeh, kdo redil ga bo, četudi ti ga boš spoznal?! Zato je hrup in krik zagnal in bega te povsod s strahovi, ki tvoji dobri so duhovi, naredi pot v Kaplandijo in organizirajo nekako črno vojno zoper Bare. _ Dopisi. Iz Cerkljan. Mnogo važnega bi Vam imel pisati, g. urednik, toda ob času volitve imate itak preveč gradiva, zato sem se namenil, da Vam poročam kaj več tedaj, ko bo imela tukajšnja klerikalna posojilnica do-gotovljen svoj letni zaključek. Danes pa naj Vam povem nekaj o našem slavnem županstvu. Gospod župan je sicer vse časti vreden mož, a ne ve kako si pomagati. Ker so odslovili dobrega in veščega občinskega tajnika, katerega so nadomestili z večnim dijakom, zato se županu slabo godi. Nima človeka, ki bi mu svetoval kaj pametnega. Izvzet je seveda profesor Jenko, ki pa ima razum za šolo, z. ne za občinske potrebe. Ta profesor sedi še danes v občinskem zastopu in ima pri sejah glavno besedo. Čudno se nam dozdeva, kako more biti član našega občinskega zastopa, ker je nastavljen v Novem mestu. Z nezaslišano vnemo se vtika v občinske zadeve, ki so mu pa španske vasi in daje županstvu prav «modre* nasvete. Pri tem seveda uporablja svojo moč proti nekdanjim svojim nasprotnikom. Ali bi ne bilo pametno, da bi se zgodilo ž njim tako kakor pri posojilnici, kjer je dobil brco. -^r— Ta Tržiča. (Različnosti.) Na lažnivi dopis -Slovenca* št. 292 iz Tržiča bodi sledeči odgovor: Istina je, da so bili res lepaki za g. G. Pirca prilepljeni povsod in da so jih potrgali, a ne možje, nego podrepniki in otroci klerikalne stranke, kajti resnice se boji ta stranka vedno in povsod. Kar se tiče laži, da bi jo bil nek znan liberalec agitator s Križa pri Tržiču pošteno skupil, ako bi ne bil o pravem času odnesel pete, moramo dotičnemu dopisniku povedati na uho, da so jih prav pošteno dobili po plečih in po glavah udje izobraževalnega društva v Križih, ko so bili zasačeni pri trganju lepakov tako, da je podpredsednik tega društva lepo na trebuhu leže poljubljal preblažena klerikalna tla v Križih. »Slovenec* piše, da je kljub vsej agitaciji dobil g. Gustav Pire tri glasove. Gospod dopisnik, kaka agitacija je pa bila tu? Edino le lepaki, katerih ste se bolj bali kot sto agitatorjev. Kako pa je bilo z agitacijo od vaše strani, o tem bi se dalo popisati cele strani. Možje so bili poklicani v šolo, kjer se jim je narisal vsak nasprotni kandidat v najlepših barvan. Popisovalo se je na vse mogoče načine, od hiše do hiše sta tekala cerkvenik in njegova mati iz Zigane vasi, ki sta popisovala glasovnice; v Križih pa ki te iz bede in gorja, v katero tebe on peha, sočutno rešiti žele! Zatorej, dragi kmetic ti, če nočeš še bridkejših dni, posluži se pomoči te! — Gorenjski rodoljub. Obsojen In pogubljen! Strah in groza obideta človeka, ko začuje nad seboj izrečeno sodbo, da je pogubljen. Največjega hudodelca, če je le človek jn ne živina, pretrese do kosti, ko ga pripeljejo do vislic. Večkrat v zadnjem hipu, ko zagleda krvnika, ga izpreletava mrzlica do kosti. Vsekakor drugačna sodba pa je, če je izrečena le nad tvojim razsodnim prepričanjem. Ti sodniki nimajo pri sodbi na razpolago nikakega kazenskega paragrafa, ki bi ga mogli uporabiti, zatorej se ne straši in bodi pogumen, ako si že obsojen in s tem seveda pogubljen. Obsojen si že, ako si naročen na kak časopis, ki ni po volji tem sodnikom, a pogubljenje te čaka, če te zadene usoda, da si imenovan zaupnikom narodno-napredne stranke. Sodniki sami te bodo sicer mogli obsoditi, a pogubiti te ne morejo, zatorej bodo naščuvali nevedno je imel ta posel gosp. tajnik izobraževalnega društva. Ponosen sme biti župnik s Križev na člane svojega izobraževalnega društva, kajti oni sami se norčujejo iz njega. Namesto da bi v cerkev hodili, pa med službo božjo ostajajo zunaj cerkve, tako, da jih morajo ti preklicani liberalci poditi v cerkev. Iz kranjske okolice. Ko je duhovščina z velikim naporom pridobila svojim kandidatom poslanske mandate, smo mislili, da bo vendar konec te neznosne njihove gonje. Toda žalibog, varali smo se! Po volitvah so začeli duhovniki razsajati po lecatjgfoper tiste, ki so ostali ne-ustrašljivi v boju in volili narodno-napredne kandidate. Ves trud, vse prigovarjanje, da bi se prodali za Judeževe groše, je bilo zaman, volili smo po svojem prepričanju in vztrajali bomo tudi še zanaprej v ravno tistih bojnih vrstah kakor sedaj, toda v večjem številu. Zapomnijo naj si sedanji kruti zmagovalci, da bodo prej ali slej poraženi. Volili smo iz lastnega naprednega prepričanja in nismo bili podkupljeni od nikogar, temveč smo šli v boj ne z mislijo, da hočemo uničiti vero, temveč da bi nam vera ostala v naših srcih kot najsvetejša stvar. Nismo se bojevali, da bi zatrli krščanstvo, ampak hočemo tisto obdržati in ljudi, t. j. duhovne, prisiliti k temu, da ostanejo na tistih mestih, ki so jim odkazani kakor Kristusovim namestnikom. Skratka bojevali smo se za vero, katero naj bi božji namestniki v cerkvah utrjevali v naših srcih. S tem pa, da se poslužujejo obrekovanja, častikraje in sovraštva do bližnjega, se nam vera ne bo nikdar utrdila, ampak privedlo se bode naše nevedno ljudstvo do raz-bojništva in tolovajstva. 2e sedaj se kaže sovraštvo kmeta do meščana tako, da se meščani ne upajo hoditi več v kraje, kjer ljudstvo ne čita naprednih časopisov, ker se jim meščani predstavljajo z lec kot najhujši krivoverci, hudiči in nasprotniki sv. veie. Nevedno ljudstvo seveda vse to verjame, ker je na deželi vse sveto, kar reče župnik, akoravno je laž. In ravno največja laž duhovnikov je bila ob času volilne borbe, da je vera v nevarnosti in da so narodno - napredni kandidati antikristi. Vsak duhovnik torej, ki je poučeval o tem svoje verne in jih hujskal zoper narodno-napredno stranko, je nesramno lagal in sicer na svetem mestu, pred Bogom samim, na mestu, kjer se odpuščajo grehi in se pripravlja grešnika na večnost. Kaj si moro torej misliti od svojih namestnikov lažnikov sam Bog, ki je navzoč. Dobro bi bilo, ko bi se zgodil čudež nad takimi lažniki in bi se pognali z bičem iz svetišča. Zapomnite si vsi tisti, ki ste na leči agitirali v tem žalostnem in pogubnem ljudstvo, da izreče nad teboj sodbo: obsojen bodeš in pogubljen! Obsojeni ste večinoma že tudi vi, učitelji, ker se nočete svetu kazati pod ponarejenim plaščem, ki ga Vam usiljujejo ti sodniki. Vi kažete svoje nazore v pravi luči: torej ste tudi že pogubljeni! No, za Vas se ravno ne bojim, ker vem, da veste, da je strah okrog in okrog votel, v sredi pa ga sploh nič nj. Obsojeni v pogubljenje ste večinoma tudi meščani, ki ste prekoračili prag svojega mestnega obzidja, da Vam je svet pokazal in razkril pravi razvoj vsega obstoječega. Vendar Vaše število je veliko in Vaš tabor je močan, tako, da se bode obsodba in pogubljenje sodnikov nad njim zrušila. Slabeje se bode godilo sojenemu na deželi, ker ima pred seboj veliko krdelo sovražnikov. A tudi ti ne sinejo obupati. Zaneso naj se na svojo najzvestejšo zaveznico, ki se hoče boriti in nadaljevati boj, da razveljavi sodbo, kj je bila izrečena nad Vami, in Vas oprosti pogubljenja, v katero ste bili obsojeni. Ravnotako, kakor za vse obsojene, borila se bode prihodnjost tudi za neobsojene, da tiste prej ali slej reši iz ječe teme in suženjstva. Obsojen. 3 j smislu za kandidate klerikalne stranke, ki so si pridobili na tako nesramen in nečasten način poslanske sedeže, da pride nad vas gotovo dan plačila. Ljudstvo vas bode i spoznalo in vas ne bo nič več poslušalo v lažeh in zabavljanjih, a tudi tedaj ne, če bodete govorili resnico. To ljudstvo bo volilo le take može, ki so v resnici pravi zastopniki naroda, ne pa izdajalci. —x— Is moftenjske občine pri Radovljici. Ni je menda na Gorenjskem bolj klerikalne občine, kakor je ravno mošenjska. A da je tukaj tako, ni čudno, kajti ta občina je razdeljena v tri župnije ali fare, kateri vsaki neomejeno zapoveduje po en župnik. Nekak vrhovni poveljnik med temi župnijskimi dostojanstveniki pa je g. župnik Berlic v Mošnjah. Kot tak je tudi vodil vse agitacijske priprave pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Da i pa mu za tak posel preostaja več časa, zato mora imeli pomočnika-kapelana. Vrhutega je blizu M osen j samostan na Brezjah z mnogimi «patri» in «fratri», ki so tudi I zvesti vojščaki Šušteršičeve vojske. Toda milostljivi usodi še ni bilo dovolj, da je osrečila z vsemi temi pobožnimi možmi mošenjsko občino, ampak ji je naklonila tudi take učiteljske moči, ki so najboljša podpora podlim klerikalnim zasramovalcem učiteljskega stanu in brezvestnim zatiralcem slovenskega ljudstva. Vsled tega se nobenemu pametnemu človeku, ki pozna tukajšnje razmere, še sanjalo ni, da bi ljudje tukaj volili kakega drugega, kakor tiste «katoliskc» hinavce in farovške kimavce, ki so jim bili priporočeni v cerkvah in župniščih, in zato se tudi nihče uarodno-napredne stranke, kolikor je meni znano, ni zmenil za Mošnje pred volitvami. Naši klerikalni generali so torej imeli pri zadnjih volitvah zelo lahko stališče in so že zanaprej vedeli, da jim je zagotovljena popolna zmaga. Da pa bodo tudi to zmago, ki pravzaprav ni nobena zmaga, ker se .jim pred njo ni nihče ustavljal, proslavljali na svoj način, tega bi ne bil pri- I čakoval noben človek. A glejte, vendar se je našla v j našem kraju bojaželjna klerikalna duša, ki je čutila v sebi potrebo, da se je v «Slovencu» širokoustno pobahala. ' kako imenitno so zmagali klerikalci pri zadnjih državno-zborskih volitvah v Mošnjah, ter je nato tudi spustila farizejsko laž, da so radovljiški volilni komisarji in agitatorji s kislimi obrazi čitali toliko in toliko Šušteršičev ; in Pogačnikov. To «Slovencevo» notico sem po naključju iztaknil v Finžgarjevi gostilni na Brezjah in osupel sem vzkliknil sam pri sebi: «0 ti vzvišena farovška učenost, gotovo te je podkuril sopar dobre vinske kapljice, s katero je napajal mošenjski župnik Berlic svoje zveste prigan-jače po končanih volitvah v župnišču, da si mogla iz-k u ha t i tak dragocen člančič za pobožnega «Slovenca*. Ker pa je bilo tistega farovškega sopara najbrž preveč, nisi mogla presoditi, kaki bedariji si pomagala s tem člančičem — na svet!* Meni in tudi drugim mojim soobčanom ni čisto nič znano, da bi bil prišel kdo iz Radovljice k nam agitirat za narodna kandidata. Ako pa kaj o tem vedo v mošenjsketn župnišču, zakaj dotičnikov ne navedejo z imeni! ? To dokazuje, da bi naši presiti in prespočiti farovški gospodje radi imeli boj z liberalci, da bi si pri tem mogli pridobiti v Šušteršičevih očeh milost za kako še boljšo službo. Ker pa teh svojih umetno narejenih sovražnikov ne morejo najti v lastnih župnijah, iščejo jih zdaj drugod in začeli so streljati s svojimi smrdljivimi puškami nanje, čeprav jih ne vidijo. Kaj takega morejo počenjati le blazni in pijani vojaki! Kar se tiče radovljiških volilnih komisarjev, bodi povedano, da so ti mirno opravili svoj službeni posel in potem mirno odnesli domov vsa z nedostojno zlorabo vere pridobljena Šušteršičeva in Pogačnikova imena. Vsaj pri nas je bilo tako in zato sodim, da se je tako zgodilo tudi drugod. Ravno omenjena mirnost volilnih komisar- ; jev pa menda ni bila po volji našemu župniku in kapelanu. V svoji nadutosti so si najbrž domišljevali, da bodejo ti glasno zaukali nad vsakim Šušteršičevim in Pogačnikovim imenom, kakor bi bili to skoro storili pristranski klerikalni predsedniki volilnih komisij, ki so le z največjo težavo v sebi zadrževali vriskajoče glasove, ko so videli, da je vse ljudstvo na njihovi strani ter je pripravljeno boriti se za Šušteršičevo kraljestvo. A tudi med tem 4 ljudstvom so nekateri samoglavneži kljub navedenim razmeram v Mošnjah glasovali za Jelenca, Pirca in še celo za Kopača! Vse to napisati cenjenim bralcem »Gorenjca se mi je zdelo vredno, da tem potom zvedo, kako trdo je še vpreženo v klerikalni jarem prebivalstvo obširne občine, a da so se že tudi tukaj nekateri samozavestno otresli klerikalnega nasilstva, ker so po lastnih izkušnjah prišli do prepričanja, da našim klerikalcem ni mar blagor slovenskega ljudstva, temveč edino le tisto premoženje, ki ga še čutijo pri njem in bi ga radi spravili v svoje bisage! Prihodnjič, ako bo božja volja, pa bom popisal, kako so se pri nas vršile in končale zadnje državnozborske volitve in pa še nekaj. Z Gorenjskega. Prišli so resni časi, za njimi pa bodo prišli še resnejši in usodepolnejši zlasti za naš mali in zatirani slovenski narod, ako bomo mi kmetovalci še nadalje tičali v tmini nevednosti in bomo na Dunaj pošiljali za svoje zastopnike le take može, ki so po volji gospodom \ župnišcih, da potlej ti tudi na Dunaju delajo le za farovške koristi, na nas uboge kmete pa pozabljajo. Premnogi znaki kažejo, da naš stan hira in propada in ako se mu ne pomore, da bode popolnoma propadel, uničen bode s tem ves slovenski narod; kajti zemljo, katere naši kmetje vsled naraščajočih dolgov in davkov več ne bodo mogli obdržati v svoji lasti, pokupili bodo bogati tujci ter naselili svoje ljudi na njej! Narod pa, ki je izgubil zemljo pod seboj, izgubil je podlago za obstoj in izginiti bode moral v kratkem za vselej! Ali kako pa naj se pomaga našemu hirajočemu stanu? Zdravnik, kateri hoče uspešno zdraviti bolnika, mora pred vsem vedeti za vzroke nastale bolezni, da jo more prav spoznati in potem mora tudi sam vestno in previdno pri zdravljenju uporabljati svoje znanje ter zdraviti zato, da bi bolniku pomagal, a ne le zavoljo plačila! Dosti pa je takih bolnikov, posebno na deželi, ki nič prav radi ne zaupajo pravim in poštenim zdravnikom in raje hodijo iskat pomoči h kakim sleparskim in špekulativnim ma-začem ali pa h konjedirkam, ki znajo svojim žrtvam delati le nesramno visoke račune, pomagati pa ne! Narobe jim še največkrat shujšajo bolezen s svojimi maza-rijami ter jim tako pomagajo v prezgoden grob! Taki brezvestni špekulantje se zdaj ponujajo tudi nam kmetom za zdravnike našega bolnega stanu, in gorje zavlada povsod, kjer se jim posreči pridobiti naše nezavedne tovariše za svoje sebične namene. Koga imam v mislih, to pač lahko uganejo čislani bralci «Gorenjca«, ker jim je ta list v teku lanskega leta navedel že mnogo žalostnih in pogubonosnih dogodeb o teh zadevah. Zato se ne bom obsežnejše bavil s tem predmetom, temveč kot iskren rodoljub in kmetski trpin danes v prvih dneh novega stoletja svareče zakličem Vam, dragi moji stanovski tovariši: Bojte in izogibajte se vseh tistih ljudi, ki vam vedno vsiljujejo svoje slabe časnike, v katerih se neprestano hujska proti naši prekoristni kmetijski družbi, ki nam je storila že toliko dobrega in se obre-kuje in napada na najpodlejši način vse one naše može, ki v resnici delajo v izboljšanje našega stauu, njim nasprotne liste, kakor so «Gorenjec*, Rodoljub* i. t. d. pa zatirajo ter vam branijo jih brati edino iz tega vzroka, ker jim odkritosrčno povedo resnico ter razkrivajo njih laži in sleparije! Tudi Kristusa so nekdaj višji duhovni in farizeji preganjali in nazadnje še celo umorili samo zato, ker jim je vedno povedal resnico, jim očital njih hudobije ter podil njih malovredne kramarje iz svetišča! Kakor se razvidi iz povedanega, njih sedanji nasledniki niso nič boljši in zato tudi niso nikoli bili in nikoli ne bodo naši pravi prijatelji, temveč le hinavci in naši izkoriščevalci ! In mi naj bi takim ljudem še slepo verovali ter jih ubogali v vseh posvetnih zadevah? Kdor ima še kaj zdravega razuma in si noče sam kopati groba, tisti jih ne bo več poslušal v posvetnih zadevah! Zatorej, dragi gorenjski rojaki in tovariši, postavimo se vsi od prvega do zadnjega na lastne noge in začnimo tudi misliti z lastnimi glavami! Pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!* in «V slogi je moč!* Združimo se torej in svetujmo ter pomagajmo si sami, ker od drugod zastonj pričakujemo pomoči. Vsi vemo, kje nas črevelj najbolj žuli in s katerimi sredstvi bi mogli počasi odpraviti to zlo. Nam na strani pa bodo stali tudi vsi resnični zastopniki našega naroda; a takih prijateljev, kakor je tisti svetohlinski ljubljanski advokat, ki pravi, da iz njega govori sv. duh, ki nam je hotel uničiti našo kmetijsko družbo in je goljufal njemu udane kmete pri kupčiji z žlindro, obvaruj nas Bog! Gorenjski zaveden kmet. Novičar. Na Gorenjskem. Prvo številko »Gorenjca* smo danes poslali na ogled tudi nekaterim bolj znanim možem po Gorenjskem. Ako jim list ugaja, naj izvolijo poslati po priloženi poštni nakaznici naročnino. Somišljenike »Gorenjca* pa prosimo, da mu pridobijo sedaj ob novem letu novih naročnikov, o starin naročnikih pa itak upamo, da nam bodo zvesti ostali tudi zanaprej. Narodna čitalnica v Kranju je imela dne 29. decembra 1900 svoj redni občni zbor. Poročalo se je, da \ se je odbor vestno trudil za gradnjo večjih društvenih prostorov. Društveno življenje je bilo dokaj živahno. Či- I talnica je priredila čvetero veselic, maškarado, dva kon- I certa, čvetero zabavnih večerov s koncertom in plesom I ter Miklavžev večer. Pohvalno je omenjati zlasti godbeni klub, ki je priredil za dijaško kuhinjo koncert, ki je imel čistega prebitka K 30667. — Velika Prešernova slavnost, j katero je priredila čitalnica, je donesla Prešernovemu spomeniku K 600-—. Premoženjsko stanje čitalnice se sme j imenovati prav ugodno, če se pomisli, da je društvu ob 3835-18 K dohodkov kljub vsem troškom ostalo v blagajni še K 179-26. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: c. kr. sodni pristav Fran Peterlin (predsednik), trgovec Ciril Pire (podpredsednik), hranilnični tajnik Ivan Valenčič (tajnik), trgovec Janko Majdič (blagajnik), c. kr. I gimn. profesor dr. Fran Koprivnik (knjižničar), c. kr. davčni pristav Fran Arh (gospodar) in c. ki*, gimn. profesor dr. Josip Tominšek (odbornik). — Odbomikovim namestnikom pa so bili izvoljeni naslednji gospodje: Jakob Killer, trgovec in posestnik, Rudolf Strnad, c. kr. davčni pristav, i in Fran Šavnik, mag. pharm. — Čitalnica je imela koncem 1900. leta 100 članov, katerim je bilo na razpolaganje 26 časnikov različne vsebine in pa društvena knjižnica. Preselita se z dnem 1. februarjem v prostore g. Viktorja Omersa (nekdanji »Dijaški konvikt») telovadno društvo »Gorenjski Sokol* in »Slovensko bralno društvo v Kranju*. Pismonosi so imeli — kakor se nam poroča z vseh krajev naše ožje domovine — v zadnjem času s »Slovenskim Listom* toliko posla, da so se res po vsej pravici jezili. Nosili so od hiše do hiše kar cel kup tega posiljenega blaga in ker ga skoro nikjer niso hoteli sprejeti, morali so ga nesti zopet nazaj na pošte. S tem delom se jim je služba silno obtežila, a tisti, ki so povzročili to nepotrebno delo, se ne spomnijo, da bi pismo-noše odškodovali, ker so jim raznašali nenaročeno blago. Ako imajo toliko denarja, da tiskajo in pošiljajo zastonj svoje liste nenaročnikom, naj bi ga imeli tudi za pismo-noše, ki morajo zavoljo njih trgati podplate. Zato opozarjamo zastopnike Koblarjeve krščanske misli, da naj pokažejo svoje krščanstvo tudi v dejanju s tem, da vse tiste kupe »Slovenskega Lista*, ki je bil neprečitan vrnjen, prodado za papir in izkupilo razdele med naše pismonoše. Ako pa tista svota ne bode zadostovala za te nagrade, naj posežejo še v oni agitacijski zaklad, iz katerega so zajemali v zadnjem času troške za svojo umazano in vsiljivo agitacijo. —o— Iz selške župnije se nam poroča slučaj, kako znajo naši klerikalci deseto božjo zapoved. V adventnem času se je vršilo izpraševanje in g. duhovnik vpraša posebno zagrizenega klerikalca, naj mu imenuje deset božjih zapovedi. Devet mu jih našteje pravilno, kot deseto pa imenuje: »Vzemi mu, kar mu moreš.* Gospod duhovnik je seveda precej posvaril tega izpreminjevalca božjih zapovedi. Mesta so govorila! Ko bi hoteli posnemati svoje klerikalne prijatelje, bi tudi mi danes lahko še z večjo pravico trobentali med svet: Slava, slava! Zmaga na vsej črti! i. t. d. Toda prepustimo tako bobnanje kome-dijantskim klerikalcem in konštatirajmo le zadovoljstvom, da so bili v četrtek izvoljeni v kranjskih mestih in trgih državnim poslancem vsi oni kandidati, katere je priporočala narodno-riapredna stranka. Meščani so poslali na Dunaj zastopnike, ki so vredni jih zastopati. S tem je končan volilni boj, kakršnega še nismo doživeli na Kranjskem. V tej borbi je pokazala kranjska klerikalna stranka, da ni drugega, kakor grda, korumpirana mednarodna jezuvitska banda, ki se krčevito drži gesla: namen posvečuje sredstva. V dosego svojih sebičnih, izključno klerikalnih namenov posluževali so se ti ljudje sredstev, katera se morajo imenovati naravnost lopovska. Vsakemu količkaj dostojnemu človeku se je moralo studiti v dno duše herostrat-sko početje teh maziljenih grešnikov. Z gnjevom mora vsak pošten Slovenec obrniti hrbet tem podivjancem. Dolžnost je vsakega, ki količkaj ljubi svoj narod, delati z vsemi močmi na to, da se rešimo te b rezdomo vinske svojati. Ako bi zmagala klerikalna načela, potem pa kar križ čez ubogi slovenski narod! Za časa volitev v splošnem volilnem razredu in v kmetskih občinah so slepili nerazumnega kmeta, da se gre za vero. Z bogoskrunstvom, blatenjem vere in z vsemi mogočimi nasilstvi so fanatizirali nezavednega vo-lilca in ga hujskali proti narodni stranki. Ko se jim je s silnim naporom posrečilo za enkrat še spraviti vse te svoje mandate pod streho, vrgli so se z vso silo nad meščanstvo. Zmage pijani so hoteli vzeti v zakup kar vse mandate. Izpremenili so svojo taktiko. Vera ni bila več v nevarnosti. Poiskali so si drugih sredstev. Z nesramno ostudno lažjo, s hinavščino, s častikrajo in z brezstidnim sumničenjem naprednih kandidatov so hoteli vplivati na zavedno meščanstvo. Še več! V dosego svojih nečistih namenov so koketirali z nemškimi na-cijonalci. V dolenjskih mestih so celo postavili nemškega kandidata. To so učinili ljudje, ki so nam venomer predbacivali »zvezo z Nemci«, ki je obstajala edino le v tem, da so narodno - napredni poslanci v kranjskem deželnem zboru dogovorno z Nemci glasovali za podporo nemškemu gledališču, Nemci pa za podporo slovenskemu. Zgodilo se je to, ker je bila velika nevarnost, da bi klerikalci v slučaju prevlade odjedli podporo slovenskemu gledališču, temu našemu preimenitnemu kulturnemu zavodu. Kakšna je bila sicer »zveza z Nemci>, pokazale so volitve v mestih: Nemci so glasovali za klerikalne kandidate! Radovedni smo, če se bodo sedaj obmejni Slovenci »zgražali* nad našimi klerikalci? Kako globoko so padli kranjski klerikalci, priča najbolje špecijalno glasilo Koblar-Šušteršičevo, »Slovenski List*. Kar cele kupe tega umazanega popirja so pošiljali skozi 14 dni med volilce in nevolilce. Legali so in zabavljali, kakor le pijanci po zakotnih beznicah. Vso svojo gnojnico so pa razlili v zadnji številki tik pred volitvami, ker so vedeli, da ne bo mogoče več odgovarjati. Kranj jim je bil posebno pri srcu. Preveč časti bi izkazali tem poštenjakom, ako bi se hoteli podrobno baviti z vsemi, v tem listu nagromadenimi lažmi. Omenjamo le nekaj! Najgrše in najpodlejše so prijeli dr. Ivana Tavčarja. Mimo drugih laži mu polagajo v usta, da se je izjavil glede osebe dr. Ferjančičeve napram Cirilu Pircu: Naj pade ta hudič, zakaj pa ni nič naredil.* To je tako nagnusna, perfidna laž, kakor si jo rnore izmisliti le kaka kranjska pobalinska klerikalna duša. Kar pišejo v uvodnem članku »Boj poštenih ljudi*, to pa že presega vse meje. Le en odstavek: »Nobeden d o se daj izvoljenih kranjskih poslancev ne sede k eni mizi z možmi, kateri pridejo po priporočilu »Slovenskega Naroda* v državni zbor.* — Ne bojte se, gospoda! Kaj takega tudi ne bodo dovolili naši trije poslanci, ker bi bilo to zoper njih dober okus. Slovensko zavedno meščanstvo bi kar najod-ločnejše protestiralo, ako bi se naši mestni zastopniki na Dunaju bratili z ljudmi, kakor so Zlindra-ŠušteršiČ, Petijot-Vencajz in Ne-topir-Žitnik, ki je legal pod častno besedo. Nočemo, da bi trpel ugled naših poslancev! Že preveč smo se pečali z izrodki nadutih klerikalnih samodržcev. Pustimo jih, da se preveč ne umažemo. Kadar se bavimo s »Slovenskim Listom*, občutimo vedno nekako potrebo, da si gremo takoj nato umit roke! Brezuspešne so bile vse spletkarije, pomagalo ni niti ljubezensko pismo Šušteršičevo na slovensko inteligenco, bil je v resnici »Boj poštenih ljudi*, in zmagala je poštenost. Mesta so govorila, govorila je slovenska in-teligencija, govoril zavedni meščan, trgovec in obrtnik, ali da govorimo s »Slovenskim Listom*, združili so se vsi pošteni ljudje v boju proti nedostojni nesramni svojati. Še nikdar ni bilo treba narodno-napredni stranki boriti se s tolikimi sovražniki: proti klerikalcem, Nemcem, socijalnim demokratom in raznim drugim neznačajnežem. Zato je pa zmaga tem častnejša in ponosni smemo povdarjati, da narodna stranka še ni bila nikdar tako močna, kakor sedaj. Slava zavednemu meščanstvu! Odlikovali sta se najbolj Postojina in Radovljica. Kamnik prav lepo napreduje. Loka je pač Škofja Loka. O Kranju hočemo prihodnjič izpregovoriti kaj več. V nastopnem podajamo pregled glasov v posameznih volilnih okrajih: TavCar SuSnik Baumg. 2eleza. Kopat Majaron LJubljana (mesto) 1680 4 907 407 357 7 1 1 Trgovinska in obrtna zbornica 15 1 12 2 1 — — — 1695 5 919 409 358 7 1 1 Ferjančič Šuman Kopač Postojina 156 — 136 18 2 Idrija 235 — 92 100 43 Vrhnika 149 — 78 71 Lož 43 — 29 13 1 Radovljica 74 — 52 20 2 Tržič 90 1 30 60 _ Kamnik 165 2 84 80 1 Kranj 181 — 106 75 _ Skorja Loka 83 2 25 58 — 1176 5 632 495 49 Plantan Elbert Suknje Novo mesto 177 3 99 77 1 Višnja gora • 11 — 9 1 1 Krško 55 — 48 7 — Kostanjevica 36 — 27 9 — Črnomelj 90 1 65 25 — Metlika 115 — 86 29 — Kočevje 128 1 3 125 — Ribnica 99 2 48 51 — 711 7 385 324 2 Anton Koblar, ki je dobil kranjsko dekanijo v zahvalo, ker je s svojim zabavljanjem v »Slovenskem Listu* toliko koristil »katoliški* stvari, je prišel v Kranj z namenom, da bi »panal* kranjske liberalce. Začetkoma je omejil svoje delovanje bolj na deželo, sedaj ima pa že več korajže in poskuša svojo srečo tudi v mestu. Letal je od hiše do hiše pad različnimi pretvezami agitirat za Šumana. Kamor sam ni prišel, je poslal prijatelja Skaljo. Novo leto mu je prišlo ravno prav. Hodil je k različnim volilcem voščit novo leto. Drugod zopet si je vmeril par »kanonov* ad captandam benevolentiam. Kakor njegov kolega Nace Netopir, je strašil najrajše ponoči. Ge ni bilo drugače, izpolnil je kar sam volilcu glasovnico. Zapirali so pred njim duri. Kranjski moščani pač niso vajeni, da bi njihov dekan od hiše do hiše beračil glasov. Tak možje bolj za »na kmete*. Prihodnjič mu bomo bolj gledali na prste in izkušali bomo preskrbeti, da ne bo preveč nadlegoval volilcev. V Kranju je dobil pri zadnji državnozborski volitvi dr. Ferjančič 106 glasov, Šuman pa 75. Boriti se nam je bilo, kakor povsod, s klerikalci in Nemci, vrhutega pa še s kranjsko »špecijaliteto*, z našimi malkontenti, pri katerih, kakor vobče znano, ne odločujejo politična načela, ampak edino le osebnosti. Najbolj sta se seveda odlikovala Pavšlar & Cof, ki sta upala, da bosta imela v Kranju več sreče, kakor v Kamniku. Nemo propheta in patria! Skrivnostno je plaval nad njima novi sv. duh (stari se na Primskovem prav dobro počuti) v podobi »liberalnega* ptiča iz Kokrškega predmestja. Padla mu je iz kljunčka oljkova vejica! Gospod Pavšlar se je trdno nadejal, da bo zmagal z božjo pomočjo (t. j. Koblarjevo). Pravijo, da je izgubil v stavi 12 steklenic šampanjca. G. Tomaž je še med volitvijo zaklical Nestorju naših volilcev: «No, danes pa enkrat ne bote na tisti strani, kjer je zmaga!« Pošteni grčavi mož se mu je odrezal: »Čakaj, fant, po »ohceti« bomo šteli svate!» Zvečer se je zbralo več volilcev v gostilni Mavrjevi, kjer se je izpregovorila marsikatera krepka beseda. Kranjski občinski odbor je imel v sredo kratko sejo, v kateri je mesto obolelega g. dr. Val. Štempiharja izvolil v državnozborsko volilno komisijo g. Fr. Prevca. O občnem zboru gasilnega društva v Kranju bo-demo vsled pomanjkanja prostora poročali prihodnjič. Krojač Skalja, znani klerikalni agitator in Koblar-jev prijatelj, je bil radi goljufije obsojen v štirimesečno ječo. Ko se mu je prebrala sodba je neki izjavil: »Prav hudič, če bom zaprt, ker ne bom sam, saj bo tehantov havelok tudi!» Osebna vest. Nadvojvoda Josip Ferdinand se je mudil dne 29. m. m. v Lescah in na Bledu. Po kratkem bivanju se je nadvojvoda peljal iz Lesec čez Zgornje Gorje k lovski koči konzula Vetterja na Pokluki. Cez pet dni je nadvojvoda zapustil Pokluko, kjer je obenem prebil tudi Silvestrov večer. Za Radovljico! Za leto 1901. je v državnem proračunu postavljenih 34.000 kron za gradnjo sodnega poslopja v Radovljici. Na Lancovem pri Radovljici imajo — kakor se nam poroča — mesoglednika, ki po gostilnah napada volilce napredne stranke, da so »brezverci« in «cukrati», toda mož pa ne ve, da svojega posla kot mesoglednik ne opravlja, kakor veleva postava. Dve leti ni prišel pogledat živali, ki so bile zaklane, a pristojhino za pregledovanje pa vedno pobira. Pristojna oblast naj bi nato gledala, da se kaj takega ne dogaja več. Gospod mesoglednik, pometajte pred svojim pragom! Na Primskovem sta dne 26. m. m. kmetska fanta Janez Fende in Rudolf Pičman igrala za krajcarje. Pri igri je Pičman dobil eno krono. Ko pa je hotel oditi s tem dobilkom, je nehal igrati in se podal proti svojemu stanovanju. Na potu sta se oba igralca srečala. Fende je zagrabil Pičmana za suknjo ter zavpil nad njim: «Akd mi ne daš denarja nazaj, te ubijem.» Tedaj vrže Pičmana na tla, ga premetava in naposled ga vgriznc na palec desne roke, s katerim je tiščal denar, ter mu odvzame dve kroni. Na klicanje Pičmana je prihitela posestnica Marija Rogel in tako oba razdvojila. Fende je bil izročen c. kr. okrajnemu sodišču v Kranju. Iz Velesovega. Tu so umrli za škrlatinko trije otroci, ki so vzbujali veliko upanja in bili ponos starišev, zato je njih žalost tem večja. V Tržiču priredi dne 13. januvarja 1.1. ob osmih zvečer v gostilni g. J. Kaučiča podporno društvo čevljarskih pomočnikov plesno veselico. Vstopnina za ude prosta, za neude 40 vinarjev. Iz Bukovice pri Skorji Loki. Občinski odbor v Selcah je v svoji zadnji seji izvolil finančni odsek, obstoječ iz petero mož, da tisti preskrbi vsa denarna sredstva za zidanje nove šole na Bukovici. Občina misli baje vzeti denar na posodo z amortizacijo. V Železnikih je umrla minuli ponedeljek učiteljica Ana Rekar v starosti 22 let. V kamniškem zdravilišču se je vršila na Silvestrov večer plesna veselica, pri kateri sta se producirala iluzi-jonista Chamblv in Kardec. V Kamniku se norčujejo iz slovenščine! Piše se nam: Dobil sem iz Kamnika razglednico s temle napisom: »Stein Kleinfest Kirche« in spodaj: »Cerku na malem Grad v. Kamniku«. Toraj nemščina se mora šopiriti na prvem mestu na razglednicah tudi v slovenskem Kamniku, in spodaj šele dobi prostor naš mili materini jezik — v žaljivi obliki! Da se je to storilo iz nevednosti, se skoro ne more opravičiti, ker zdaj že vsak šolarček, ki je dovršil par razredov ljudske šole, zna toliko slovenske slovnice, da bi mogel pravilno zapisati tak kratek stavek! Jn tako bi bil tudi tisti, ki je naročil razglednice z omenjenim spačenim napisom, lahko dobil kakega takega šolarčka ali pa še bolj »študiranega« človeka, ki bi mu pokazal, kako se pravilno zapiše »Cerku na malem Grad v. Kamniku«, ako se že njemu iz. ljubezni do nemščine in menda tudi iz sovraštva — do slovenskih grošev ni zljubilo, da bi se bolje naučil materinega jezika! Ako bi tam gori v hribih hotel kak kramarček založiti razglednice s sliko svoje •farne vasi«, poprosil bi učitelja ali pa kakega drugega bližnjega izobraženca, da bi mu napisal pravilen napis za razglednice, katere bi potem izšle gotovo brez slovničnih napak! V Kamniku pa se seveda tako ne sme delati, ker je Kamnik mesto, a ne hribovska vas? Na Kranjskem sploh. Slovensko akademične ferijalno društvo «Sava» priredi dne 5. januarja 1901 v korist slovenskega dijaškega podpornega društva »Radogoj« v veliki dvorani • Narodnega doma« ples, h kateremu najuljudneje vabi odbor. Začetek ob poldevetih zvečer. Vstopnina za osebo 2 K, za rodbino (3 osebe) 4 K, za vsakega nadaljnega člana rodbine 1 K. Pri plesu svira slavna meščanska godba. Križem sveta. Prvi mož novega stoletja se je rodil eno minuto čez polnoč dne 1. januarja 1901 baronu Frideriku Bornu, ki je dobil obilo častitk k temu izvanrednemu dogodku. Volitve v peti kuriji. Na Dunaju so izvoljeni: Socijalna demokrata dr. Ellbogen in Schuhmeier in krščanska socijalista dr. Lueger in Axmann. Med socijalnim demokratom Adlerjem in krščanskim socijalistom Pro-chaskom je prišlo do ožje volitve. — V dunajskem Novem mestu je izvoljen socijalni demokrat Pernerstorfer, dalje krščanska socijalista Mayer in Schcucher. — Na Zgornje Avstrijskem je voljenih troje konservativcev. — V Solnogradu je izvoljen kandidat združenih liberalcev in nemških nacijonalcev župan Haider. — Na Štajerskem sta izvoljena konservativca Schoiswohl in baron Morsey, v celjskem okraju dekan Zičkar, v okolici graški kandidat nemških strank Oton Wilhelm. — V Istriji Italijan dr. Bennau. — Na Češkem 3 češko-narodni delavci, 3 Mladočehi, 1 socijalist, 3 Nemci, drugi pridejo v ožjo volitev. — Na Moravskem 1 Mladočeh, 1 klerikalec, 1 češko-narodni delavec in 1 socijalist. — V Šlcziji je izvoljen socijalni demokrat Mdersch proti Schonererjancu Türku in 1 socijalist. — Na Goriškem Gregorčič s 5 glasovi. Hitrost luči je bila leta 1676. izmerjena po Olefu Romerju. Lučini žarek premeri v eni sekundi pot 311 milijonov metrov. Lansko leto pa je Perrotin dognal, da je hitrost luči 229,900.000 metrov. Ta metoda se približno vjema z drugo, katero je iznašel Amerikanec Michelson. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu decembru 1900 je vložilo 421 strank 96.185-05 K, dvignilo pa 200 strank 66.22609 K, 9 strankam se je izplačalo hipo-tečnih posojil 18.580-— K, stanje vlog iznaša — brez kapitalizovanih vložnih obresti — 2,281.217*57 K, stanje hipotečnih posojil 1,615.436-73 K in denarni promet 221.578-69 K. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1900 je 165 strank vložilo K 62.971*71, 101 stranka dvignila K 47.215*97, 32 strankam se je izplačalo posojil K 29.710-—. Denarni promet K 245.624-24. Občni zbor kmetijske podružnice v Št. Vidu pri Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. po krščanskem nauku v društveni dvorani v Sent Vidu. topftjdo a-afiua-fo y>ttč. g.. 9«Aatm Ctut. •KoOfatju, fiti viU»i oSticnim *pc5lovci«j."m -tivatežni Darila. Uredništvu našega lista je poslal neimenovan rodoljub za -Dijaško kuhinjo v Kranju, svoto 6 K, nabrano v Bučarjevi gostilni v Kostanjevici na Dolenjskem. 2ivio! Loterijska srečka dne 29. decembra 1.1. Gradec: 19 65 89 29 90 Tedenski sejem v Kranju dne 31. m. m. Prignalo se jo 180 glav goveje živine, 5 telet, 56 prašičev, 1 pvco, —buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*—, ovsa K 6 —, rži K 7 25, ajde K 6*50, ječmena K 7*—, fižola koksa 10'—. ribničana K 9*50, krompirja belega K 1*90, rumenega K 220, deteljno seme K 45*— do K 50*—. Zahvala. Podpisani odbor prostovoljnega gasilnega društva v Cerkljah se tem potom prav prisrčno zahvaljuje Hčni vč(ifio>ti in fiahovoti i\ni¿in»tvn trvojo fvvo in največjo »afoijo v»*H ■«»*»( imoioti^&ecja in -ritítemega Sía^a let iejtač na ?¿Gífo in 3tof>no. Sninntt-ja tiatclifa točno. — nizfic. 72—41 FILIP FAJDIGA Zaloga in lastna izdelavalnica štabne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—42 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri g. J. Anzeljcu na glavnem trgu. 1 W i I i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril h&tel. 62—42 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - GENE NIZKE. ~ I i i I i I 1 M M M MljlTia ra ta laiaiaiataiaiaia ra tarara [alfalfal r LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—41 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlati lit le«, katere se dobivajo vzlic njih izhornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113_36 Leopold BI um a UIT. posestnik in gostilničar. SmS t II a S iS U * is S' o. 51 -S 5 ° S g 1 i •a ra o OB S v * ioOerrya rr)re5a$tir) ograj 106—37 AVGUST-a ŽABKAR —j 3. priporoča različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtova, okna. vrata i. t d. kakor tudi vsa druga ključavničarska dela. —Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. Ceneji nakup kqt povsod drugod. •ojaqap m ouqqjp bu Bfepojj ***********************4 £ 9 5 4 •T* 0 1 >> 1 o y 1 -i <3 >o o -j •v* »o i ^ 1 d - >o 1 2 3 2 o o c o ™ O o o s t? 10 Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je svojo trgovino * # ¥ * ¥ ^ ^ z manufakturnira blagom na glavnem trgu v Kranju popolnoma prenovil in da bo tisto izvrševal v še večjem obsegu, kakor dosedaj. Zlasti se priporoča v nakup zimskega blaga na debelo in drobno, nevestam za nakup bale, za kar ima posebno veliko izber. Cene ni^e, postrežba točna. 221_10 Z odličnim spoštovanjem Franc Crobath 4 za najkulantnejših pogojev. f L tíl , . . I giro-conto s 4ya