St. 89
V Tr stu, v soboto 6. novembra 188fi.
Te*-, i j XI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
fe Ml«.
»EDINOST« ztzhaia a krat na tH^nn vsako arsdc in aabote o oohidne. Cona za v«e
01 prilogo Te' . za poln leta 3 tri. SO kr., za 5«trt lat* 1 pl. T«* kr. - Sama pri-cgaran« 1 gl. SO kr i* celo leto. — Posamezne ItAvilka ui unjo nri onravništvu Đ vtraiUan v Tmu po S kr.. v Sarlol in v Ajdovščini no » tr. - Nanbitnt, roitla-nueije .n ir.»er»tn nrflioma Opravnlitvs, vla TorreHt«, »Nova tlskaraa*.
Vsi dovtti a« pošiljajo Ursdnlitva »vla TarrsntB« »Nuova Tipografi*:« vnak inor.t bltJ frankiran. Rokopiai a^-ez posebno vrođuoati s« n« vračajo. — i nitrati (razne vrat« iihiiia-niu in poslanice) ae zaraSnnijo po popodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi f.'tanmi nlafiaje za vsakr* heaedo 2 kr
Slovenščina v šolah in uradih.
IV.
Kaj bi pa Se le rekli o Šolah na Primorskem. — Kakor reči zdaj stoje, še prav nič upanja ni, da bi tako k malu dobili vsaj kako utra-kvistično gimnazijo, ne v Gorici, ne v Istri, Se manj pa v Trstu; naSej alovanskej mladini, ki izvrši ljudsko Solo na deželi, niti niso odprta vrata srednjih Sol, ako se ne gre poprej »vicat« na kak pripravljaven razred, na katerem se nauči nekoliko nemščine. — To vse so strašanski nedostatki, kateri nam Slovencem kvarijo pravi du-Sevni napredek.
V Trstu in okolici pa se nam Slovencem godi največa krivica tudi glede ljudskih Bol. — Magistrat povsod v zdoljnjej okolici sili italijanske paralelke, ali v mestu, kder prebiva na tisoče slovenskih družin, noče nam osnovati niti ene slovenske ljudske Bole. 1429 očetov je podpisalo prošnjo za slovenske ljudska šole v mestu Trstu, mestni zbor je prošnjo dvakrat zavrgel in stariši so po dru-Itvu Edinost rekurirali na namest-ništvo, kder se pa rekurz, kateremu je priložena prošnja omenjenih očetov, Še vedno nahaja, pa ni mogoče dobiti rešitve, k ljubu temu, da ga je polit, društvo Edinost uže dvakrat urgiralo in zadnjikrat baš 27. avgusta t. 1. Kaj ostane pri takih razmerah Jru-zega, nego da se slovenski državni poslanci združeni za to stvar pobrigajo na Dunaju na način, kateri se njim dozdeva bolj primeren in bolj koristen, ker mi nočemo nikakor v tem obziru dajati svetov možem, ki
PODLISTEK.
Valovi.
Spisal: Levin.
IV.
V kočiji, ki je pridrdrala uprav ko sta se Zorka in Stanko poslavljala, pripeljali so se res Zorkini roditelji in z njimi — nadležni markiz! konje je vodil Stankov oče, ki je bil ob enem gospodu Antonu tudi za kočijaža.
—	Hej, Zorka, te še glava boli? — prašal je gospod Auton svojo hčer stopivši v ujeno spalnico. — Vsaj ni šla v postelj ko sem odhajal v mesto, pa ta nabajim čuječo ! — kaj to poroenja?
Zorka je, ko je slišala drdr.tnje kočije. koj tekla v Bvojo spalnico; ali ker se ni mogla tako hitro sleči in iti v postelj, sela je za mizo ter odprla neko knjigo, da bi jo oče našel pri čitanju. Ko so njeni roditelji odhajali k slavuostl, Sla je res v postelj rekoč, da jo močno glava boli ter da ne more z njimi v mesto. Ali koj potem je vstala ter se napotila v gozdič, kdf r sta se s Stankom sporazumela, da se sridetn.
—	Glava me več tako ne boli, papa ! vstala sem, ker mi ni bilo mogoče zaspati, kajti danes je bilo silno vroče.
. — Ho. ker te glava vtč ne boli, Zorka, pojdi v sobano; prišel je danes tudi gospod markiz, tvoj bodoči mož. Uže davno ga tii bilo; od tistega večera namreč, ko si seti tako neulj udno iz sobe odtegnola. Upam, da danes tako ne storiš, sicer...
so pred nami poklicani, da se za stvar odločno potegnejo.
Rojančanje so na priliko kasneje prosili za Šolo, v katerej bi se učilo slovensko in nemško, oni imajo zdaj stvar rešeno užu v drugej inštanciji. Kakor čujemo, Rojančani te dni predlože uže drugo prošnjo, da bi se na rojanskej šoli osnoval še četrti razred z slovenskim učnim jezikom, ali mesto italijanščine naj bi se na istem razredu obligatno učila nemščina. — Tudi ta prošnja utegne prej priti do konečne rešitve, nego pa prošnja mestnih Slovencev.
Kaj more društvo Edinost, nego protestovati, kar je tudi storilo; ali zdaj je treba, da drugi faktorji storijo svojo dolžuost, za katere se ministri več menijo, nego pa za politično društvo.
Tudi ni zadosti, da se sam naš vrli Nabergoj zato poteza, vsi njegovi kolegi na desnici državnega zbora bi mu morali priskočiti na pomoč, saj tu ne gre le za narodno slovensko stvar, terauč tudi gre za krepko opozicijo Iredenti, in toraj za eminentno državno korist. — Naj nam in društvu Edinost ona gospoda, ki v nekem ljubljanskem listu tako oblastno preti, kaj boljšega nasvetuje; rad bode odbor društva Edinost uvaževal vsak dober svet.
Ali da bi dopisnik skusil, kako težka je vsaka stvar, katero si hočejo osnovati Slovenci v Trstu, da bi videl in skusil, koliko zaprek dela magistrat samo za dovoljenje, da si Slovenci smemo vzdržavati otroški vrt pri Sv. Jakopu, prepričal bi se, da je leliko pretiti, a jako mučno in v moralnem obziru uprav umorljivo bojevanje za vsako malenkost, za najmanjšo pra-
Zorka jame jokati.
—	Papa, Jjubi moj papa! ako me imate radi ter me ne želite videti nesrečne, prosim Vat*, da me ne silite s tem člove-ko m občevati! — prosila je milo — jaz ga kar ne morem trpeti; jaz ga...
—	A--tako bo tedaj s teboj? -
pravi jej jezno — ti se hočeš tedaj ustavljati volji svojih roditeljev in gospoda markiza? ti črtiš gospoda markiza, prvegi bogatina in najlepšega mladeniča v vsem mestu? Jaz sem oče, jaz ukažecul ti mo-raS s tem gospodom uljudno ravnati, kajti sem ti ga namenil za moža in on tebe za nevesto. Obleci se !o pridi ga dostojno pozdravit, sicer.....
Zorka je udarila v plakanje; čutila je na ?ebi očetove jeze žareče oči in trepetala po vseh udih. Ni mu več upala ugovarjati. Gospod Anton odide v sobo z navidezno zadovoljnim obrazom; mej tem je gospa Amalij«, kakor je mopla zabavala čmernega markiza, ki je poleg nje sedel ter komaj čakal svoje izbrane neveste. Intimno se z njo Se nikoli ni raz-govarjal, ali vendar je slutil, da mu Zorka ni naklonena. Zorka se je v tem času odpravila In prišla v sobo; gospod markiz jo povabi k sebi, kar je ona tudi storila,-prizadeval si je markiz, da jo razveseli, da jo kolikor možno zabava, pripovedoval je svoje, morda IzmiSljene dogodke, ali Zorke le ni razveselil: smehljala se je sicer z njim vred, ali videlo se jej je na obrazu, da j-s bil ta smeh posiljen ter ni prihajal iz srca. In kako bi mopla biti vesela? Mifdeča na svojega lepega in pametnega Stanka, prihajal jej je pred obličje ta človek, kojega in iz tilobočine svoje duše Črtila! .... Ubogi Stanko 1 — si je
vico našega ubozega naroda. Za tak boj bi bilo treba, da se zanimajo razni slovenski krogi, trebalo bi veče po-žrtovalnosti, in napadati bi morali nekateri listi v prvoj vrsti tako može, ki bi lehko delali, pa nič ne storijo, ne pa takih, ki po svojej moči vsaj nekaj storijo, kajti vso drugo sodbo si napravi človek, ako je poskusil težave delovanja na narodnem polju, vse drugače zopet človek, ki sodi le po idealih, in včasih, kar je zadosti žalostno, le po simpatijah in antipatijah. —
Šolsko prašanje na Primorskem je sploh tako zmedeno, da mora vsak pedagog priznati silno potrebo, da se prejuravna na podlagi deianskih razmer, povsod sa vidi le politična tendencija, katera se širi na veliko škodo pravega poduka in prave omike.
Najslabše v tem obziru je pa v Trstu in okolici.
Politični pregled.
Notranji (Užali.
Delegaciji ste se v četrtek odprli v Budimpeštu. Avstrijska delegacija je za načelnika izvolila dr. Smolko z 50 mej 51 glasovi, za njegovega namestnika pa opata Hauswirtha. Dr. Smolka se je zahvalil za zaupanje in poudarjal, da čaka delegacije rešitev teške naloge, ker se je vojna uprava čutila primorano, postaviti v proračun znamenito svoto več, nego sicer. Cesarjeva modrost je doslej tako potrebni mir ohranila; ali bo pa to mogoče tudi v bližojej bodočnosti, to je prafeaDje, ki vpričo težavnih zunanjih razmer zelo vznemirjuje, Zvesta dosedanjim izročilom, gotovo delegacija tudi sedaj ne zapre srca spoznanju, da se prav zdaj, in v večjej meri moraBtoriti vse, da bode Avstrijsko-ogerskej
mislila — jutri odrineš v vojake in mene zapustiš samo mej temi ljudmi, ki mi le slabo Žele! Koliko jih bodeš moral prenesti radi mene! kako ti bode razjedala grud grenka slutnja, da ti sem j iz postala nezvesta, da se je meje srca zaobljubilo drugemu ter se dalo omamiti bogastvu I Mislil bodeš res in si trenotke grenil, vsaj vendar vem, da samota človeka mislečega dela. —
—	Ho, kaj vendar tako premišljaš, ljuba Zorka ? — oglasi se mati neobičajno sladkim glasom — te menda vendar ne boli več glava ?
—	Da, mati. Še me boli; prenehala mi je nekoliko bolečina, ali sedaj se mi zopet povrača---In stiskala si je kodrasto glavico, kakor da bi jej bila zelo vroča. — Gospa Amalija je sedaj očitno spozuala bčerino trmo; jeziti se ni hotela, kajti to bilo bi neuijudno, ali vendar se jej je na obrazu bral notranji gnjev — namuzaia je nekoliko usta, tako, da markiz ni tega opazil ni.
—	Prosim dovolite 1 —rekoč je odšla iz sobe, pustivga Zorko samo z markizom, kajti tudi Zorkiu oče je malo poprej odšel.
To priliko vporabil je markiz, da je deklici razkril svoja srčna čutila.
—	Gospića Zorka! — jej pravi s tresočim glasom, pribliŽivši se jej in hoteč jej vloviti roko, katero je pa ona koj uma-knola — Zorka I hočete Ubiti—moja? —
Ona je zrla v tla in molčala; prsi so se jej burno dvigal«; mislila je na svojo mater, ki jo jn tako s.imo pustila s tem zopernim človekom; v tej razsrjenostl skoČda bi mn v obraz; v misel jej je prihajala uzorna podobo Stankova: kij bi
mogoče ohraniti v s' Mu velevlasti dostojno In vei|avno Btališće, staliSće, kitero bo pričalo, da irnajo avatrljsko-ogerska ljudstva trdno voljo, državi dostojno moč nekračeno ohraniti ter jo z vsemi sredstvi, če drugače ne bode mogoče, tudi z vojno braniti. Krasnej, junaškej skupnej vojski se ne smejo krajšati sredstva, katerih potrebuje, da bode požrtvovalnemu svoiemu poklicu, kakor doBlej, tako tudi v prihodnje popolnoma pravična. Delegacija to teško nalogo, oziraje se po moči na žalostno stanje davkoplačevalcev, reši In ustreže cesarjevim blagodušnim namenom. Govornik sklene s trikratnim tiazdravom cesarju.
Načelnikov namestnik Hauswirtb Re zahvali, in pravi da more volitev le iz tega ozira sprejeti, da ona velja stanu, katerega delovanje je pred vsem namenjeno za zdravo, nravno stanje državne družbe.
Grof Kalnoky predloži proračun 8 prilogami i naznani, da cesar sprejme delegacijo 6. t. m. opoludne. Potem se i« izvolil proračunski odsek (21 udov) in pe-ticijski odsek (9 udo\). Po končanej seji se je ustanovil proračunski odsek ter izvolil za načelnika Falkenhayna i za njegovega namestnika Ghlumecky-ga.
Ogerska delegacija se je odprla zvečer ob petih ter izvolila grofa Tiszo za načelnika in kardinula Haynalda za njegovega namestnika. Grof Tisza je na-glašal v svojem nagovoru, da razen potrebne varčnosti sedaj še dve drugi dolžnosti čakati delegac je. Prva je. da si prizadene' pridobiti kolikor mogoče jasno poiobo mejnarodnlh državnih razmer in splošnaga stanja, da iz tega dobi priprt-čanje, da je zunanja politika primerna, to ali se tudi vse godi za veljavo te politike. Govornik je prepričan, da minister zunanjih zadev, če tudi s potrebno previdnostjo, da vsa mogoča pojasnila in se bode prizadeval, oprostiti ueveščake skrbi, katere jim prizadeva ozbiljno, zapleteno stanje. Druga dolžnost je, skrbeti za to, da bode vojniška državna moč ne
vendar mislil o njej, ako bi jo našel samo s tem Človekom I
—	Gospića I--ponavljal je markiz
z prosečim glasom — mi jeli dopuščeno upati, da . ...
—	Ne I — oivrne Zorka z odločnim glasom, ki je kazal njeno notranjo burnost in srd — mene pustite v miru — jaz vas sovražim! —
Oči so jej srdito žarele, mili obraz je zarudel od jeze; hotela je vstati in oditi, ali markez je ni pustil — vlovjl jo je za roko in prisilil, da je zopet sedla.
—	Prosim I — Se eno besedico, preden odidete, gospica.
—	Pustite me, jaz nočem vas več slišati ! — in silila je ven.
—	Zakaj me vendar tako sovražite ?
—	jecljal je markez — povejte mi vendar za uzrok: — torej moram res izgubiti vsako upanje, da bi vi, gospica, katerej sem svoje srce otdal, ki vas nad vse ljubim ter bi za vas svoje živenje žrtvoval,
—	da bi vi kedaj bili moja ?--In
raii česa sem vam vendar tako zopern?
—	Izgubite vsako upanje, da bi kedaj bila vaša — jaz vas sovražim — ponavljala je deklica kruto.
—	Pri vsem tvojem ustavljanju in trmoglavosti — ukloniti s* boš morala menil — mislil si je markiz v srcu in »pustil njeno roko. Deklica je odšla ven na vrt, markiz je pa ostal sam v sohi pušeč cigaro.
Kmalo potem Re je prikazal gospod Anton in za njim Jurij, Stankov oče, ki je nesel v roki buteljo starega vina; šel k-a je z Jurjem Iskat v klet v pritličje. Stopivšemu v sobo, zmračilo se je gospodu Antonu Čelo, ker ni našel več svoje hčere,
EDIN OST
f
le, kar se tiče domoljubja in pcžrtvovanja, temuč tuJi moči io orožja tolika, kakor v druzih velikih državah. Ljudstva v državi. In v prvej vrsti ogerski državljani, na-glašajo z ''so pavico, da se važnih inte-v	resov na vshodu za nobeno ceno, celo
tedaj ne, »ko bi se morali braniti z orožjem, ne smemo odpovedati. Govornik upa, da se zunanjej našej politki posreči ohraniti državne interese in mir.
Potem je pl. Kal y predlož 1 proračun in izvolili so se oristki. Iz tega proračuna navajamo te le podatke: skupna potrebščina znaša 120.697.640 gld. Od te so odbiti na 18.U42.206 gld. proračunani carinski prebitki; ostane tedaj 102.055.440 gld. Od tega se ima odbiti še 2*|# na ogerek. račun, konečno ostane tedaj 100.014.3ol gld., od katere vsote spada na Avstrijo 70.010.031, na Ogersko pa 30.004.299 gld. V primeri z letoŠcjim letom je prva vsota G.33S.901, zadnja pa za 3.359.568 gld. večja. Od večje potrebščine, ki zuaŠa 11.198.559 gld., spada na ministerstvo zunanjih za. dev 32.710, na vojno ministerstvo 3.987.838 gld. Redni troški 97.500.759 gld. (1.275.791 več) in izvenredni troški 5/J84.850 gld. (2.712.047 veČj; na vojno mornarico 121.229 gld., na finančno ministerstvo 13.598 gld. Potrebščina za Bosno in Hrcegovino znaša 5.019.000 gld., 836.000 gld. manj od letos. Za letos bo potreba 1.674.084 gld. dodatnega kredita. Za prihodnje leto kaže proračun 56.774 gld. prebitka.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Timove, 1. novembra: Bolgarski upravnik v Carigradu, Grekov, je dobil ukaz, naj ruskemu poslancu Nelldovu predloži spravo na tej podlogi, da se sestavi mešana vlada iz * vseh strank. S tem hočejo zvedeti, ali Rusija potem pripozna sobranje in od tega izvoljenega kneza in kake namene ima Rusija za bodočnost. Mej tem pa sobranje uiirno svoja dela izvršuje. Danes izvoli odsek za odgovor na vladin odgovor, potem pa prestopi k poveritvi volitev. — Iz Londona, 1. novembra: Angleška vlada je neki bolgarskej dala svet, naj se nepogojno podvrže carju, da Rusi ne zasedejo Bolgarije; dalje naj izjavi, da je nezmožna premagati teža-e in naj odgovornost za to odvali na vlade, ki so podpisale berolinsko pogodbo. — Iz Petersburga, 2. novembra; Kaulbars je a carjevim dovoljenjem naznanil bolgarskemu ministru zunanjih zadev, da pri prvem nasilstvu, k; se zgodi kateremu ruskemu podaniku v Bolgariji, zapusti Bolgarijo z vsemi ruskimi diplomatičnimi opravniki. — »Journal de St. Petersburg« piše: Oficijelno Kaulbarsovo naznanilo kaže meje ruske prizanesijivostl in zmernosti, ki izvirajo iz želje, da bi se na Bolgarijo ne valila odgovornost za napake nje vlade. Upati je, da umejo bolgarski vladarji, da brez kazni ne morejo več hoditi po sedanjej poti. Osvoboditev častnikov zadoŠčuje enej bi-
ali koj se mu poleže notranja nemirnost, ko ugleda markizov smehljajoči obraz.
—	Srna je ušla lovcu — smeje se zadnji — vašej hčeri, gospod Anton, menila so romani možgme preveč uneli; danes mi je v obraz povedala, da me sovraži.
—	Eb, to nič ne de — pravi hladnokrvno gobpod Anton — danes je nekaj činerna; z tlo jej ne smete zameriti; sicer pa uže odneha od svoje trme — vaša bode — to zagotavljam vam jaz, njen oče: vkrotim jo kmalu!
—	Na zdar, gospod marke z — pravi potem privzdignivči kozarec rujnega vinca in trči z markizom — na zdravje vam in vaše j nevesti Zorki!
—	Na zravjel — ponavlja markez in pokusi vino — ali s Zorko ne vem, kako Be izide: zdi se mi preveč svojeglavna, da bi se dala prepričati.
—	Nič se ne bojte — miri gospod Anton — bilje stoprav prvi poskus; človek ne sme pustiti lova, ako se mu prvi strel ne sponese. Sicer pa pomiriti jo in pregovoriti, da bode z vami uljudnejše ravnala, to bode moja in njene matere skrb.
K m:ilu potem prisede tudi gospa Amalija. Razgovarjali so se potem o tem in onem, >ziasti bo pa govorili o Zorkl. Ali o vsem tem mi našim čitateljem povemo le to, da je markiz se poslovil še precej zadovoljen in z upanjem v srcu, 4a Zorka bode vendar le njegova, čeprav le na prigovarjanje njenih roditelja. — Čas spravi celo najhujše sovražnike — mislil je — sčaBoma bode tudi ona mene liubila! =
(Dalje prih.)
strenih Kaulbarsovih tirjatev. Svete, kateri se dado oblastnikom, morebiti jih dovedo do zdrave presodbe stanja in deželnih interesov. — iTimes« poročajo« 3. t. m., da se je nad sto ruskih mornarjev v Varni izkrcalo. En otdelek teh se je v nedeljo zvečer, spremljan od stražnikov ruskega konzulata, napotil k ječi ter zaklical zaprtim, da bodo v treh dneh svobodni. 2en-darmerija si ni upala vmes poseči, ker ima ukaz, naj se ruskih podanikov ne dotakne. — Drugi časniki o tem dogodku nič ne vedo. — Iz Sredca, 3. novembra: Poslanec Semidov, ki spada k ruskej stranki, govoril je v Tirnovi z Stambu-lovim in ta mu je rekel; Če tudi se Zan-kov doslej ni domoljubno vedel, vendar bi ga sprejeli za vladinega uda. To je Semidov brzojavno naznanil Zankovu, ta pa je odgovoril, da je pripravljen stopiti v vlado, če se sedanji vladarji in ministri odpovedo. Vsled tega je tukaj počil glas, da vladarji in ministri odstopijo in da Zankov sestavi novo ministerstvo. V »Agence Havas« pa se iz Tirnove 3. t. m. por«, ča, da kriza Se ni gotova, ali to je gotovo, da so se pričeli dogovori. — Di-plomatični opravniki — razen ruskega — so prišli vsi v Tirnovo, avstrijskega oprav-nika so na poti napali in poropali, ali zajeli so jih in zaprli.
V Londonu prete socijalisti. Na taboru so 2. t. m. sklenoll, da napravijo 9. t. m. velik obhod v Londonu, čeprav ga je policija prepovedala. Kako se v Londonu bojć socijalnih demokratov, priča dovolj to, da je bilo vsem prodajalcem zaukazano, naj zapro 9. t, m. prodajalnice in zavarujejo okna.
O egiptovskem pralanji se poroča iz Londona, da Angleška vlada pri vsem hujskanji francoskih časnikov sedanje politike ne promeni, ker ima od vseh velevlasti priznano moralno dolžnost, v Egiptu vzdrževati javno varnost ter neče dežele izročiti novim neredom in revoluciji. Dalje se poroča, da se je francoska vlada prizadevala dobiti zaveznika za podporo francoske politike v egiptovskem pra-šanji, da jej je pa izpodletelo.
Na Birmanskem se upor zoper Angleže Širi. Iz Rangoona se 3. t. m. poroča, da je prej to noč 900 upornikov napadlo mesto Minhlo na reki Iravadi, ter ga popolnoma porušilo.
DOPISI.
V TrslU, 3. nov. — {^»Absolviran (?) osmošolec in izpralan meščanski (\) učitelj*). — Gospod uredniki Zdaj sva v Škripcih, zdaj! . . Dokler sva se bojevala zoper g. Ga-bršeka, ki je baje le absolviran ljudsko šolec, bilo je nama naloga lehka. A zdaj se je v predvčerajšnjem »Učiteljskem Tovariši« v naju zaprašil »absolviran osmošolec in izprašan meščansk učitelj«, s komer bo seveda boj težak, ker, kaj čeva midva pritlikovca proti tacemu »učenjaku«, ki je vrhu tega poznan Še kot kritik, pedagog, siovničar in vedi ga Bog, kaj še vrb ! Vender lotiti se morava boja tudi ž njim, za resnico in pravico. Jaz mu za svojo osebo kratko odgovorim v Vašem listu, ker vem, da bi mi krotki in boieči urednik »Tovarišev« ne vzprejel odgovora, in to toliko manj, ker bi sicer utegnol izgubiti sotrudnika svojemu listu. Mislim, da tudi Vam, gospod urednik, »absolvirani osme-Šolec in izprašani meščanski učitelj« ni še s«pe zaprl, in. da ga boste tudi znali zavrniti tako kakor zasluži.*)
Najprej moram učenemu gospodu naznaniti, da mi je nedoumno, zakaj stavi za veznik »ter« v naslovu mojega spisa oni klicaj(I) Morda mu je to »pogreŠ^k«, koji je hotel označiti s klicajem? Nu, meni njegova avtoriteta prav nič ne itnponuje ter mu povem, da si s tem klicajem ni pridobil lavorik, kakor se jih v znani neslani svoji k-itiki ni, kjer očita gg. 2u-marju in Razlngarju, da sta pustila v ovojem »berilu« tiskarski pogrešek »leskače«, da si je to čisto pravilna oblika , . . Vrhu tega moram izpovedati, da sem spis o stanovih sestavil jaz sam ter je namen mojemu sestavku bil res dober, da-si moj spis zato ni bil »dobro misleč« (risum te-neatis, amicl), ker taka izjava je brezmejna nesmisel, akopram prihaja izpod peresa tako učenega moža.
Da hvali gospod »absolvirani osmo-Šolec itd.« prlpravljalnlco za učiteljišča, ne čudim Be, saj je bil sain nekdaj uČi-
*) Za to porabimo morda drugu priliko, kor pismeni napadi, razno žuganjc in proviinje nu nuŠe uredništvo po nekaterih mladih gospodih ni Se nehalo. Goriški •merfiin« meri z »gubrovo« mero, ker nema druge. Ured.
telj na taki Šoli, in pod »tolikim mojstrom« so s« morali dotični učenci res vrlo dohro izvežbati, da-si so mi svoj čas nekateri taki pripravljaloiki trdili, da učenemu učitelju samemu marsikaj, kar je predaval, ni bilo jasno.
A pustimo to. Mi smo bili in smo za to, da je spodnja gimnazija ta zdaj najboljša pripravljevalnici za preparandije in naj potem gospod kritik resumuje učna leta nekedanjib in sedanjih učiteljev, kakor mu drago. (Sicer je tudi g. dopisnik bil nekdaj za večo izobražbo učiteljev; sed tempora mutantur . . . .) Kar gospod »absolv. osmošolec itd.« o tem piše, nerazumljivo mi jp, In mislim, da tudi živ krst neboumel take izjave, kakor je ta le: »Ali se v tem času ni učil kandidat tudi kacega predmeta, katerega kot učitelj neobhodno ne potrebuje, katerega se pa ni priučil v toliKej meri, da bi mogel kaj koristiti k občnej umstvenej izobraznosti! — Iz vsacfga nekaj iz vsega nič J Izgubljen čas !« Mogoče, da sem jaz tako trde glave; a rad bi vedel, kdoumeje to Čudno zmes.
Lep poklon je naredil učeni gospod kritik tudi našim srednjim šolam, trdeč, da si »toliko uulajeniti mani i « pridobi dandanes vsak Črevljarski učenec, kakor dijak na kakej srednji šoli* .... Težko se je pričkati z možem, ki Ima take nazore I . .
A ne zadosti to 1 Učeni »absolvirani osmošolec in izprašani meščanski učitelj« ide v svojih »čudnih« trditvah še dalje I »Iz lastne skušnje vem«, piše, »da se nismo na celem **) gimnaziji naučili polovice toliko slovenske slovnice (in ta mi je v jeziko-znanji najvažnejša), kakor se je terja Han danes v prvih dveh tečajih učiteljišča«. Skoda, da nemam pri rokah učnega čt-teŽa za gimnazije in za učiteljišča, da bi mu dokazal, kako neresnična je njegova izjava. SIcer ne le učni črteži, nego tudi dejanski dokazi ometujejo trditev »absolv. osmošolca itd.« Čudno tudi to, da je učenemu gospodu le slovnica v jezikoznanjl najvažniša. Marsikedo zna pravila tega aii onega jezika vsa na pamet, pa vender ta ali oni jezik slabo govori in piše. Meni so mladi učitelji znani, ki so znali nemško slovnico na pamet kakor očenaš, kojih pismeni izdelki so pa mrgoleli pogreškov.
Dalje pifie g. dopisnik: »Slednjič se mora novej izobrazbi učiteljev priznati Se neka prednost, in ta je, da nam ona vzgo-juje učitelje, kateri uže precej po dovr-šitvi ljudske Sole vedo, kako pribodojo*t da je (jih l!) čaka. Nekedaj je to bilo drugače; srednješolec — ne vsak -—poskusil je ali Želel marsikaj druzega, in ko ni šlo iz katerega koli vzroka, zatekel se je v staro preparandijo — od tega jej zdeto ime »refugium peccatorum«.
(Konec prihodnjič).
X Lokvi na Krasu, 4. nov. 1886. — Blagoslovljenje nove šolske palače: Minolo je vže dve leti, odkar je slavni c. k. okrajni šolski svet v Sežani sklenol zidanje lastnega šolskega poslopja tukajšnje dvorazrednice (kar je bilo tudi zlo potrebno). Kmalo potem 8e je začelo delo graditi tako, da je sedaj prostorna palača dovršena: Pa predno se začne v tem novem poslopji učenje Šolske mladine, spodobno je, da je palača po cerkvenih obredih slovesno blagoslovljena.
Tedaj je tukajŠuo s), županstvo spo-razumeno z šolskim vodstvom sklenolo to slavnost dne 3. novembra 1.1. opraviti. V ta namen sta bila naprošena č. g. Lovro Rakovec, župnik gročan«ki, in tukajš. č. g. duhoven Andrej MartluČif, kar sta tudi radostno storila, za kar jima gre vsa Ča3t in hvala.
Slovesnost se je pvičela ob 9. uri pred-poldnem; ko č. župnik zapoje v cerkvi pred glavnim atarjem, »venit sanete spi-ritusu, so pevci na koru zapeli »Pridi sveti duh«; potem se pomika iz cerkve med pritrkovanjem zvonov, in streljanjem to-pičev dolga vrsta Šolske mladine in mnogo domačega ljudstva s cerkvenimi križi, štirimi plametiicami in prečestita duhovščina v dolgej vrsti do nove šolske palače, koja je bila z mnogobrojnimi velikimi slovenskimi in avstrijskimi zastavami prekrasno odičeoa. Ko se je v imenovanem poslopji končalo sveto opravilo, govoril je čestiti g. župnik L. Rakovec šolskej mladini Še primeren jedernat in ganljiv govor, tako da se je še odr aslim poslušalcem oko solzilo, potem se vrnejo prav v istem redu spet v cerkev, kjer se je začela sv. maša s petjem domačih pevcev in spremljanjem orgelj.
Tako se je končala slavnost v prijetnem vremenu in v najlepšem redu. Toraj mislim, da pod Goriško ni se še vršilo enako blagosljovljenje Šolskega poslopja, ki je tem bolj pomenljivo, ker je med prvimi po najnovejšem veličastnem cerkvenem obredu.
**) Na »celem* to se vč da ne, nu »vsemi pa vendar gotovo mnogo več, tega sem se do dobra propričal iz mnogih doplaov, kutaro nem postavil, celo jaz. ki pri tej priliki še to raro-denem gospodu abBolviranemu osmošolcu, da je slovenska beseda »cel« — latinski »integer*, »ves« pa: »omnis«, »totus«. Kdor hoče govoriti o slovnici, mora jo znati.	Stavec.
IZ tolminskih hribov, 29. oktobra 1886. (Izv. ,i0p.) Dne 28. t. m. so imeli na Ponikvi (Pečini), volitev novega županstva. Izvoljen |e bil za župana prejšnji župan, ki je uže 5 tet vestno kot tak posloval, k temu so pripomogli vrli Ra-kovčanj*1, ki se ne dado za nos voditi vsakemu kričaču, ako bi se oni bili dali preslepiti tako, kakor se da opiti človek, bil bi za župana drug izvoljen.
Močno seje za to poganjal nek mož, ki ni zmožen niti podpisati svojfga imena, čeprav je študiral v Gradiški, ter se tam naučil nekaj talijanski, vsaj »korpo« in »porko« zna reči. Premožen pa je tudi kot ■ Dolgorukl« na Ruskem, to že lekko ume-jete. Ta mož, in prav ta se je na vsa kriplje prizadeval, da bi bil prišel na županov sedež; hodil je od kraja do kraja ter prigovarjal i se dobrikal, naj bi ga za župana volili tako dolgo, da ja moral ob palici hoditi, celo tako prebrisane glavice je, da je poslal k nekemu občinskemu starešinu svojega sina snubit, čes, potem me bo vse volilo, ali tu se mu je zgodilo tako. kakor onemu, ki je šel na lov, namreč : ko je zapazil zajca, da gre proti njemu, začel je z roko mahati, a ko je pa z;<jec do njega prišel, vrgel je z vso svojo močjo klobuk vanj, zadnjič je vrgel tu )i puško. Jaz pa takim svetujem, naj raji drugi krat naredijo kak ravs in kavs, da bodo potem ložeje počivali kake 3 dni.
A vi, Ponikovci, imate prav, da ste volili tacega moža za občinskega starešina, ki je za vse sposoben, zna govoriti kot kak advokat, udariti da je brž kar vse rudeče, ta bi bil gotov napravil, ko bi bil župan, da' bi bili fantje vam zvečer vse kamenje v kraj spravili, le škoda, da ste tako padli z svojim kandidatom.
Pravicoljub„
Iz vipavskega »v. Križa, 5.
novembra. (Izv. dop.) Vendar enkrat hočemo tudi mi prebuditi ne iz narodnega spanja. Da, do sedaj spali smo dolgo spanje v narodnem obziru — ker imeli nismo nobenega potrebnega društva — o, da, imeli smo ga, a naj molčim o njego-vej bodočnosti, katera nam ne bi bila nikakor v čast.
Sedaj pa se bližajo boljši časi in pri nas se snuje prepotrebna podružnica sv. Cirila In Metoda. Se 11 uresniči? Čakajmo, pove nam prihodnjost — saj up nas navdaja, da se reši stvar v kratkem — in tako reši tudi čast naše občine.
Svetoval bi zavednemu občinstvu nekoliko več VBtrajnosti in Žrtovalnosti, ker pri nas so čudne razmere,o kojih je boljše da molčim.
Gospodoma učiteljema pa posebno priporočam stvar, in naj nikakor ne obupata, ker ni tako nemogoče, le malo po-trpenja in truda in uresničijo Be uafie nade.
Na noge toraj, rojaki, ne držite križem rok, in pokažite, da se zavedate in da niste zadnji mej narodnjaki, kakor sploh svet sedaj misli o Vas — in jako veselo bo, ako ui bode mogoče v kratkem naznaniti, da je v sv. Križu na Vipavskem ustanovljena podružnica sv. Cirila in Metoda.
Domače in razne vesti.
Monslgnor Anion Urovatln,
kanonik župuik pri Sv. Antonu je pristopil k društvu Sv. Cirila in Metoda kakor pokrovitelji ter vodstvu društva izročil f. 100. za kar se rau omenjeno vo istvo najtoplejše zahvaljuje. Vivat et serjnensj
Dubovenske ve*U lz tržaške škollje. G^st. g. Andr. Sterk, dekan katedralke, je bil določan za škofovskega nadzornika veronauka v vseh tržaških ljudskih šolah. — Čest. g. Iv. Scabar je bil vpokojen za tri mesece. — Cent. g. Ant. N koiić je bil iz Škofije odpuščen. — Čest. g. Jos. Sahar, bivši kurat v SoČ-rg', v pokoju živeč v Trstu, umrl je 19. oktobra.
Duhovske premembe na «io-rldkem. C. g. Štefan Starman, vikar v Cerkljanskem, prestavljen je v enaki lastnosti v Sedlo v koboridskem Kotu. — U. gospod Martin Leskovec ostane še dalje v začasnem pokoji in si je izbral v bivališče LibuŠInje. — C. gospod Jožef Bajec,, vikar KronberSkl, zapusti 15. t. m. svoje dosedanje mesto in nastopi službo ravnatelja v deželnem zavodu gluhon^mov v Gorici. — Č. g. Jožef Pavlica kiplan Pod Turnom pri Sv. Roku v Goric:, odpotoval je 3. t. m. v Rim, kjer ostane dve leti v ustavu »AH'Anima«, da bo nadaljeval bogOBlovske študije v dosego naslova doktorja cerkvenega prava.
Tržadke novosti:
Kolera v Trstu, 01 28. oktobra do 4. novembra t. I. imeli smo 11 slučajev bolezni in 1C mrtvih, iz katerih številk se razvidi, da je kolera uže popolno svoj epidemični značaj izgubila. — Vkupuo bilo )e do sedaj 893 slučajev bolezni, od katerih je 325 ozdravilo a 554 umrlo; 14 pa je Še bolnih. Magistrat ne izdaje več izkazov o koleri.
g D l N O 8 T
Nesreće. ZisebniC4 Marija Taverna, 831etna starka iz Vipave obolela je v cerkvi sv. Antona novega, ter se zgrudila natia. — Oipeljali so jo na stanovanje. — Po prilici lOletni dečko padel je po neprevidnosti v morje. —Dva mornarja sta ga brzo rešila — toda komaj je čutil fantič zopet trda tla. spustil se je v tek. — Pilota Ste fana Vasclllo zadel je mrtvoud ter je ostal takoj mrtev.
Samomor. Nek 32 letni tujec, ki se je bil nastanil v gostilni »Evropa« in vpisal z imenom Ivan Jerissovič, c. kr. komisar mornarice, vstrelil se je z revolverjem v usta; ker se je bil zaprl v sobo, morali so šiloma vrata vlomiti in so ga mrtvega prenesli k sv. JuStu. Če se ne motimo, je samomorilec roioma iz Gorice, moi ki je bil nekdaj komisar, ali v zadnjem času je srečo lovil po BoBni.
Policijsko. Kuharica Marija O, je dala shraniti svojej družici Katinki M. 16 gld. vredni plašč, ali ta je kabanico zastavila ln novce potrošila. — Služkinja N. je zapustila svojo službo pri g. Arturu R. ter odnesla s seboj 1 nož, 1 krožnik iz cinka in 3 gld. 50 kr. denarja. — Zaprli so sodarja Božidar* H. iz Linca, ker so nagli pri njem 19 komadov ukradenega perila. — Težak Matej M. prinesel je na policijo ponarjeno dvajsetico, katero je dobil v mkej gostilni ulice Sanitsi. — Prijeli so tudi 5 postopačev, 3 ponočne razgrajalce in 2 ponočni vili.
Sodnftjsko. Pod predsedništvom c. kr. sodn. sov. g. grofa Dandina bila je 4. t. m. razprava zoper Andreja Gropajo, 87 let st .r, rodom iz Verdele. On se je namreč 22 avgusta 1.1., ko se je v druščini razsajaje pijan domu vračal, oporni* njajočem redarjem zoperstavil in enega celo lahko poškodoval. — Ker se izpričati ni mogel, obsojen je bil radi zločinstva javnega nasihtva na 6 mesečno težko jočo. — SI. državno pravdniŠtvo se je o svojem času prlzvalo na vrhovno sodnijo zoper odmerjeno kazen Karlu Adelmann in Alfredu Eberle. — G.kr. prizivna sod-nlja je povečala kazen prvemu od 4 na 6. drugemu od 3 na 5 let težke ječe.
Nmdent mali zaklad. Neki de-lalec pri Hrpeljskt železnici našel je ko-
Saje pri sv. Andreju steklenico z 9 zlatimi Fapoleonl, b katerimi je poštenjak odnesel pete.
Anglež Je čuden človek. V
časih je tudi Francoz ali Rumunjec — govori nemški. angleški, francoski, pa kakor se zdi, večkrat tudi slovensko zna. 7 let je uže, kar je Šel od roditeljev in domovine in se po svetu potepa. Isuril se je vse meštrije, pa je tudi apotekar. Po bilu
fiozna človeka, če je zdrav ali bolan, če ma soli v glavi, ali ne, in o tem poslednjem se pa pri vinu prepriča. Nosi an-
tleško kapo, ko nema klobuka, i če je ta apa v mestu, v katerem se nahaja, bela vrana, zameni jo s klobukom, katerih imajo njegovi novoŽegnani prijatelji v obilji. Denarja ima zmiraj dosti —v Trstu •turške« banknote, v Carigradu pa avstrijske, pa ker je praznik popoldan in so meujačuice zaprte, ne more ga preme-njati. Da svojega novega prijatelja o tem prepriča, pokaže mu par turških stotin-jakov in ga prav vljudno prosi, da se malo zabavi, naj mu »do jutri«, dokler premeni, posodi 5 ali 10 gld., ker je žejen in tudi lačen, pa bi rad poskusil, kakšno vino imajo v okolici. Prišel je iz Kaire in potuje skoz Trst vNizzo,ker je tam kakor »apotekar« na 6 mesecev engažlran. Bilje v Egiptu in tudi na svetem grobu se je Bogu molil, ker je pravi kršČan in to katolik. Proti katoliškej veri ne pusti ni besede zinoti, ker je on o vsem, kar biblija veli, prepričan, pa tudi veruie psalme, in da bo za 124 let konec sveta, to ve tako stalno, kakor da je tisti, kateremu to govori in mu ta vse verjame — norec. Poleg vsega tega je dober človek, kar se v družbi popije — plača vse sam. Priskrbuje dobre službe, posebno »kamerdinerjem« in to pri bogatih Francozih, kateri plačajo taksnim 80—100 frankov na mesec in vse prosto. Ustreže tudi s tem, da prinese kakšno pismo iz dalekih krajev, kakor je Kaira ali Palestina, kakšnemu kanoniku, v katerem se priporoča kakor dober katoličan in vsakega zaupanja vreden mladenič. On je filozof, matematiker prve vrste, filolog in pri pijancih tudi zdravnik; z edno besedo: človek za svoj »gšeft« rojen. Razen tega je še22-letni mladenič, lepe in visoke postave in tako lepo umeje govoriti, da kar nakrat po štiri osebe v Žep spravi. — Takšnega Angleža smo imeli tudi mi čast zaduji praznik spoznati, ker nam se je predstavil, kakor romar iz svete zemlje — Palestine, kder se je kakor dober katoličan priporočal Bogu, da ga v njegovem težavnem delu varuje. Pre lpoludne si je na račun svojega tu-kajšnega konzula posodil od enega našega znanca 3 gld., od druzega pa 5 in popoludne še 5, ker, kakor je pravil — praznik je in ne more tuiŠkega denarja zmeDjati, ker so menjačnice ziprte. Potem, ko je v svojo družbo povabil še par osob, šel je v neko krčmo na Kolonji in tam povabljence pridno napajal, češ, ko se opijo bo operiral sč svojo apotekarsko veftčino, ker je imel dober njuh in aoseu mu denarja in «anker-uro«. katero je hotel zamenjati za svojo ciliuderco in še zraven
par turških banknotov dati. »GŠefi« ni šel, ker povabljenci Imeli so »Špongo« v že
1 U*T ,D 80 viDĆka b ez strahu pili, a ta »gfieft« mu je pokvaril še eden prido-Sljak. kateri pa ta dan še vina videl ni; m bilo drugać, kakor operacijo preložiti v mesto. V mestu je zapustil vso družino, le prijatelj, kateri mu je 10 gld. posodil, ostal je z njim. Njemu je obečal pri nekem Francozu, kateri je v istem hotelu odsH, kder on. službo »kamerdinerja« z 80 frankov na mesec in vse prosio in mu rekel, naj pride prihodnji četrtek v njegov hotel, kder ga Francozu predstavi in nuj precej svo|o dosedanjo službo odpove, ker da plati on za njega, kadar turški denar premenja, in ga še nekaj od doma dobi, za ves mesec hrano in stanovanje v hotelu. Drugi dan so si cerkve ogledali in se Bogu prosili in na razstanku kapo za klobuk premenjali. Sel je vsak svojo pot
—	Anglež v hotel in opomnil še enkrat prijatelj*, naj jutri, v Cetrtfk pride, da ga omenjenemu gospodu predstavi. Prijatelj gre domu, z angleško kapo na glavi vesele se, kako lep da je kakor Anelež m kako lepo živenje bo imel, ko dobi službo pri Francozu — ker ni Šala 80 frankov in vse prosto. Jutri se v resnici obleče v črnino, gre k barbirju, da se vrediti in profumirati potem v hotel, kder popraša po Francozu, oziroma prijatelju
—	hotelier mu pove, da ne pozna nobenega Francoza ni njegovega prijatelja — mar nekega mladeniča, ki je pri njem lo-ziral in mu vse dolžan ostal, ter popihal.
—	Tableau : Prijatelju je zglnol prijatelj, razen tega 10 gld. in nov klobuk — pa služba je šla v zrak. Za njegov denar je ta rafinirani lopov napajal povabljence in jih hotel z vinom omamiti. — Prijatelj je ribe jel — povabljenci pa »pečene piške«
—	plačal pa je Anglež z denarjem, katerega si je pri njem izposodil. Ni zastonj ta apotekar rekel, da bi v Francoskej takšna pijača in jedača veljala napoleon in tukaj da je tako po cenil Gde so bile oči? Razen tega je še druge opeharil in
—	kakor nam se zdi — tudi so ga zasačili v neki cerkvi, ko je pobožno tuje žepe pregledoval. Zal nam je, da je opeharjeni
—	Slovenec; — drugi krat naj raji z domačini občuje, nego z Angleži, kateri iz Palestine prihajajo v Trst svoj »gšeft« delat. Englander, pa dober krfičan ostane v dobrem spominu onim osobam, katere so 2 njim občevale.
Kmet iz Križa je zgubil na poti iz Grijana v Trat v vagonu 195 gl. v bankovcih. — Pošten najdenik naj prinese to svoto v uredništvo Edinosti, kder dobi tudi svoj delež.
Vabilo. Na deželni kmetijski Soli (slovenski oddelek) v Gorici bo 9. t. m. (začetek ob 9. uri dopoludne) javen izpit iz vseh predmetov predpisanih za prvi šolski tečaj. Podpisani usoja si najuljud-neje vabiti gospodarlje in prijatelje kmetijstva, da bi blagovolili udeležiti se izpita. V Gorici, 5 nov. 1886. E. Kramer, ravnatelj.
Prenisko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je c. kr. mini-sterstvo dovolilo. V nedeljo dne 31, oktobra volil se je stalni odbor. Izvoljeni so bili gg. Nikolaj Križaj, župnik prvomest-nikom; Franjo ZnidaršiS. prvomestniko-vim namestnikom; Andrej Frank, blagajnikom; Anton Znldaršlč, tajnikom. Podružnica šteje do sedaj 19 letnikov in 5 ustanovnlko7.
Iz Tolmina nam poročajo, da je 30. oktobra t. 1. tam umrl odvetnik, dr. Robert Miani, jako nadarjen mož, ki pa ^e bil za naS narod uŽe mnogo let mrtev. Skoda! Sicer pa lehka mu zemljica rojaku!
Izpod Nanosa nam pišejo, da so te dni, to je 25.26 in 27. pret. m. ljudje iz Stran, Brd, Ubelskega. Hrušnja, Brezja in še od drugod nosili in tudi vozili potrebno opeko na Nanos, kder se je popravila cerkev sv. Brica, ki je Zdaj zopet popolnoma nokrita. Res ganljivo je bilo videti, s kakim veseljem so ljudje od blizo in daleč nosili opeko in druue potrebščine Za stavbo po težkej poti in torej z velikim trudom.
—	Starodavna cerkev je zopet pokrita in Hrenovški firaui so zdaj zadovoljni. Zdaj pa bo treba še kaj žrtvovati za notranjo lepo opravo cerkve, jn gotovo se ljudstvo tudi v ta namen pokaže darežljivo in po-žrtovalno, saj so »že poprej mnogi rekli, da bouo radi dajali, da bo le enkrat cerkev pokrita. V kratkem se začne nabiranje darov, vsak novčič dobro dojde.
Iz Vipave nam piše prijatelj, da se tam uže prav močno pripravljajo za dopolnilno volitev v drž. zbor, nekateri ondotru veljaki so nekda naprosili dr. A. Fe-rjančiča, c. k. namestnika drž. pravdnika v Ljubljani, naj bi on prevzel kandidaturo, kar jim je omenjeni gospod tudi zagotovil. D Ferjančič je rojen Slapenec in poznan kot odločen slovenski rodoljub, ki iskreno iiubi svojo domovino. Ko je bil še dijak v Gorici, odlikoval se je tako, da tacega pametnega in v resnici talentiranega voditelja ni prej ni slej niso imeli goriški dijaki viš* gimnazije. Njemu in rajncemu Kicjančiču se jn bilo zahvaliti za one prekrasne dijaške veselice, za katere je znal spretni Ferjančič nekako di-plomutlčno zanimati celo profesorje in vodjo Holzingerja, akoprem je bil zadnji Nemec.
Te dij tške veselice so dale po nekako povoi živahnejšemu narodnemu gibanju po vsem GoriSkem in celo pri f snovi Šempaskega* taborja je mladi Ferjančič sodeloval mej prvimi gorifkimi rodoljubi.
—	Pok »zal je torej uz-? jako mlad pos bno rodoljubje, potem talent in možko previdnost. Kesneje je bil na Dunaji tudi mej voditelii »Slovenije« in kot uradnik je na Ptujem, kakor tudi kesneje v Novem mestu in zadnji čas v Ljubljani pri vsake) priliki pokazal svoje jako aktivno rodoljubje.
—	Poleg tega je dr. Ferjančič jako simpatična prikazen, spreten in eleganten govornik, prav talent, ki more Imponirati. Ali Vipavci smo nžeod nekdaj imtli tako menenje o njem, da je kakor predestini-ra» za ljudskega zastopnika.— Radi hi torel vioeli, da bi se l drugi naši rojaki z nami zediniii. ker a tem bi gotovo narodu koristili. Takih muči moramo imeti na Du-uaju, kder je treba sovražnikom našim imponirati po duhovitosti, znanju In z darom govora.
Odbor Tržaškega Sokola
naznanja v posebnih vabilih, da s 14. novembrom sopet začnejo plesne vaje v dvorani Slovanske Čitalnice, kaiere se bodo nadaljevale vsako nedeljo. Več se more zvedeti pri oi-bornikih društva. — Vstopnina 30 novč. Začetek ob 7 url.
Tržno porodilo.
Kava — živahna kupči|a po viših cenah. Prodalo se j* te dol 15UU vreč kave Rio po f, 6(3 do f. 75, 300U vreč Santos po f. 62 do 74. 1000 vreć M.nila po f. 70 do f. 71, Java Mal. stahe f.77 do f. 80 Geyion plar.t. f. 89 do f. 138.
Sladkor — slaba kupčija, ponudba velika po nižih cenah. — Prodalo se je te dni 60U0 vreč sladkorja po f. 17.50 no f. 20.50.
Sadje — še precej obrajtano. Pomaranče in limoni so f. 3 do 6.51), mandlji f. 79 do f. 85, rožiči grški dobri f. 6.50 no f. 7, fi«e v veucih f. U do f. 12, razne cvebe po f. 16 <io f. 22, čiščene E^rne f. 22 do f. 34, Sultanina f. 20 do f. 32.
Olje — namizno f. 50 do f. 70. jedilno f. 36 do f. 42, dalmatinsko s certifikatom f. 39 do f. 41.
Petrolje — cena nekoliko trdnejše; rusko stane f. 7 do f. 7.50, amerikansko f. 9.25.
DomaČi pridelki — še precej kupčije z fižolom,* aii cene pri vsem tem nizke in plačujejo rudeČega po f. 9 do f. 9.50, bobinca f. 10.50, koksa f. 11 do f. 12 po kakovosti. Maslo najboljše štajersko f. 89 do f. 92.
Žito — skoro nobene kupčije; levan tinsko koruzo bi se denes moglo tukaj imeti celo po f. 6.
Les — še precej iskan; ali cene so le slabe, ker je preveč ponudbe.
Seno — uobro konjsko so te dni pla čevaii po f. 1.40 do f. 1.65.
Borano porodilo.
Smolkov govor v delegaciiah je vzane miril našo borso, kurzi raznih papirjev «0 vsled tega trpeli. — Vendar pa le slama gori. Ogrom na ljubo je menda tr^ba včasih nekoliko zarožljati se eabljo. Zunanja politika se pri nas ne odlučuje parlamentih.
Dunajska Borsa dne 22. oktobra Enotni drž. dolg v nankovcin 83 gld 50 k-. Enotni drž. dolg v srebru 8-1 • 50
Zlata renta......113 » 60
5V, avst.	.... 101 » 20
Delnice narodne banke . . 866 Kreditne de1«'«« .... 280 London 10 lir sterlin . . 125
Napoleon....... 9
C. kr. cekini...... 5
Kr. državnih mark ... 61
Assicurazioni generali
v Trsiu
(duŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo ja ražtegnolo svoje delovanje na vse ve e zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na Živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v nasled-^ njih letih	f 21,006 (Ul'33
Glavnica za zavarovanje Žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 08 Plaćana povračila: ti) v letu 1884.	f. 8,637.596-13
b) od začetka društva do 31. decembra 1881.	f. 178,423.338-51
L'-tni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj. tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneia pojasnila se dobe v Trstu v uradu d ruš tja: Tergesteo, csalalll. v vprem nadstropji ■	21-36
70 05 88«/, 91
25
Somenj v Lokvi
(Corgnale pri Divači)
je tudi letos, kakor vsako leto dne 9. novembra. v
Županstvo v Lokvi 5. dan novembra 1. 1886.
Zahvala.
Za mnoga dokazana sočutja, h katerimi smo bili jaz i moja otroka Hanibal in Rudolf iznenadjeni, potem za mnogovrstni sprijeni pri pogrebu moje nepozabljive soproge, oziroma matere
izrečem na ovem mestu vsem prebivalcem občine Dekani, posebno pa preč. gospodu Župniku Matjan-u, občin'kemu »ustopstvu, častitemu učiteljskem osobju, pevskemu »boru, iu vsem mojim prijateljem iz Trsta in iz Ko ra. kojl so nalašč prišli v Dekani, da spremijo mojo nepozabljivo soprogo k aadnjemu počitku, najsrčnejšo zahvalo, z zagotovilom, da ne bodem tega prijateljskega sočutja nikdar pozabil, z opomeno, da je bila moja žalost zmanjšana.
Dekani, 4. novembra 1886.
Janez Monfreda občinski tajnik.
O
OJ j-j O .1—
O u O	n
«3 ca	S
x w	S	_r
iO irOi m	?
^ o	»	uc
cu 0 -
oo t •
OJ
~ n N c~ "
« a n t- H * a ^N a/ 2 ^ M a
je	<u
m f TJ e £ ^
c t to
H m o i.
~ : - c« a «»
£
HJ-G->00 Gospod G. IVcoli lekurnlčar v Ljubljari.' Pošljite mi 120 steklenic Vaše slavnozriane želodečne esence ki s^ni jo z velikim uspehom ii irotii več bolehnim proti kroničnim bolestim v želodcu	Dr. Zeblch, zdravnik
pri sv. Ani, na Hrvatskem Prosim da nu pošljete 36 steklenic Vaša čudotvorne žeiodečne esence, ki se v istini sme zvati »božja roka». J. Flegar župnik v Sušenjevifi, Istra. — Ko sa je moja soproga jela zdravit z Vašo esenco za Želodec, so jej bolečine v maternici (■vnetje maternice) izginole tako, da se zdi po* mladena	Pateli lekarničar,
Vlsl'iada, Istra, blučajno sem dobil v roke sklenico Vaša čudežne iu zdravilne esence, ki me je jaUo ozd avela bolesti v želodcu, ki so me tri leta mudile, in po zavžitju samo jedne steklenice.
G. Hammer, varnica železn. društva v 3—6	Mariboru.
razpošilja po poštnem povzetju ,
Žen. sukno
dv. šir. 10 mt. f. 8 50
Loden za gospe
dv. šir 10 mt. f. 5-50
feusmlr
dv. šir. 10 mt. f. 5 ~
Trojanit
10 mt. f. 4 -
Kanevas
1 kos 30 vt, f. 5-
Ba rhaut za obl.
IU mt f. 3-OU
Kiti uiu k
10 mt. f, 2 7U
Romb. oxford
1 kom. 30 vt for. 4-20
Kiog-tkaniiia
7, š. 1 kom ■10 vtl.f 6 50
Domača pl.
6/4 s. 1 kos 30 vri. I. 4-51»
BT^arhani
1 kos f.
Sifon
1 kos 30 vtl. for. 5-—
Preproge
10 mt. f. 3.4U
Flada za oli.
10 mt. f. 4 —
Brn. blago
za z. Biiknj. 3'° mt. f.81 —
Volneni robci
10|4 Vel. I kos f. 4 —
BnJ^uTno
/.it z. obleko S^mt f.4 50
Otirače 5(4 v
1 kos t. 1-20
Garnitura
iz ripsa 3 k. f 4-90
Garnitura
iz jute 3 k. f 4--
Barhant Pike
1 kos f. 5 —
Poznana solidna in reelna postrežba
iki in uzorci poSilj ijo se zahtevani« brezplačno In franko.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočiti ni treba lunopih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše ielodins holesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in na vranici, proti črevesnim boletnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež~ nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	4—52
Prodajejo se v vseh plavnih lekarmuah na
svetu; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletli v Gorici, v Trttn v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, O. B FaraboscM in
Al Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi ee zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
EDINOST
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barrinra vecchia fit. 18 z bo? .lo rbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po cen dežnik* in solnčnlke. 104-04	Oinllo GSrtmvn.
! t Molim čitajte!!
potrebi za vseRa Mu
jesu naša c kr. patent, i n Londonu odlikovana od PhOnix-srebra jedala, koju su uesamo rudi svoj« trujnostl i tvrdoće več takolj-r Iz zdravstvenih obzira h u porabi nenad-kriljiva a k tomu uvjek bjela tako, da se nakon god. od pravog »r^bra nedadu razpoznati, što se može podkriepiti sa tisuće zahvalah i prizna-jiicah iz najviših krugovah, t« koje nemožemo ovdj" radi malena prostora priobčiti, al koj t
IVsu P. N. občinstvu u našem uredu na uvid. Suduć imademo jedino mi skladišče c kr. patent, od pbonix-srebra jedalah, to sm > jedino mi u ugodnem položaju, sliedeča 54 krasna komada za nizku cienn od for. 9 50nv odstupiti
C komad, jedalnih žlica od phonix-srebra naj-fin ja vrst.
f) komad jedalnih vilica od phonix-srebra najfinija vrst.
6 komad krasnih noževah za stol pravim englez.'
ocelnim rezom.	j
6 komad od phonix-srebra desert ili žlice za
diecu prva vrst. l> komad od phdnix-srebra žlice za kavu l čaj prva vrst.
C komad od ph<5nix-srebra Žlice za jaja prva vrst. 1 • » » • Žlica za juhu težke vrsti.
1	» ■ » • žlicazamlieko » » j U » krasnih čašica za jaja.	| ^n • posipač za papar ili slador. i
2	•	» svietnjaka za salom najnovija tasona.
6 komad F. cizelirana Victoriatablet po ki-1
nezku graviran. 1 komad najfiniji ručni ili klavimi svietnjak
nova fasena. 54 komada, koji jesu svakom stolu pravim; uresom a stoji sve skupa samo for. 9 & > novč. I Naručbe primaju se > z gotov novac ili c. kr. pošt. pouzećem i obavlja jih prvo c. kr.'
gatent. tvorničko skladište pho .ix-srebra J. ; ILBERBERO, Beč, II- Antonsgasse N. 6. i (Jamstvo) Da ostanu bjela naša jedala od 1 phonlx-srebra jamčimo ovim za 25 god. tej ćemo za dokaz najbolje solidnosti naručbe j koje nekonveniraju u roku od 14 dana bez prigovora natrag uzeti.
Ujedno uslobadjamo se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da nevalj t zamieniti naša c. kr. patent, jedala od phonix-srebra sa onimi | Sto no su se zadnjih godinah tako naglo pod imenom Britania-srebro pojavili; radi toga mo limo da se izbjegne prevari neka se točni I naslov označi.	4—3
Na obroke!
daj* pohištvo tapecarije, razno strižno blago za obleke, ure vsaka vrste
3VT. Coreni
via della Legna Stv. 1 p. J|.
Mokrota — mrzlota — nc škodi! Samo cjld. 1.85-iro^pode 1 Ttt iroKpe j
§ "3 Č « i ® ® § iS 3 s-S
2■ - —tzjz H — S03&. c d e c—•
** = O S £ ^ f, I !► > ~ C!
■f»| e s «5 e -.s .p
■»•S > -.s = £ s Iv
&	^	M M	— . — CAr
r, w • • - i,
-	s s
gSagg-SsJl
° a; u ? - ~ T KJ ti m	"
O
~ e-o Es ° = .s J™ .5 > 3 ro 'ta - s O o> «.CH
m c^ »n
-tjjS $ £>3 2 % > 2 2
č s .-J*-lis s. lil
a.« J « 1 O.® °	o .2
p v <s >o "> g X>
BO ^ T j*
Neprem"čljive, trorke, tr|v2ne in nenl)iČaj"o ceno so moj postotkane, nenavadno prrlezne
Meščanske jopice-'
za jesen in zimo, za gospode, gospe, dečke in deklice ; vse po enakej ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavnoziianih •meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drap, bor-deuux, plave iu črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi takojanko je najboljša obvarovan mraza, kajti rrilegajose vsakemu Životu, obdrže redovito gorkoto in so neprecenljive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.85 imamo na prodaj za gospe še dve sort. fineiši :	2-4
iz zephir volne obšito samo gld. 4.
iz fine zephir volne samo gld. 2.85.
Gl^de mere zadostuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen.
Razpošilja z poštnim povzetjem samo: Julius Fekete, Versendungshaus iu \Vien V.. Huudsthurmerstrasse 18/34. Potem imamo v zalogi:
1200 komadov gorkih zimskih životnikov
iz volne merino v razllinlh barvah, prepotreb-nlh za gospode in gospć I. kak. f. 1*40. II. kak. f. 1 20
1300 komadov gorkih zimskih hlač
iz volne merino, v različnih barvah, prepo-trebne gospodom in gospum. I. kak. f 1-40, II kak. f. 120.
1000 komadov močnih in gorkih zimskih
nogavic, za tri pare samo f. 1 98,
900 komadov spodnjih sukenj zagospe
tricot, gostih in gorkih kakor kožuh z krasnim 3—5 vrstnimi bordurami in francoskim obšl-vom, poprej f. 5 sedaj samo f. 1-70.
Razpošilja po poštnem povzetju jedino
J. H. Habinowics
"Wie*i, III.. Hintfre Zollamtsstra^s* 9.
Odprto pismo č. bralcem Edinosti
Priporočamo dobro znane radi solidn^gi blaga
Universal-Export-Bureau S. Lovv, Wien, II, Nordbahnstr.26 b.
Isti prodaje in razpošilja proti potovini, > li po poštnem povzetju;
llrnvko
sukno za obleko
za Jesen I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f 4'75 Najboljše vrsti f. 6 75.
Platnen«
ODEJE
(nešivane) 3 vatle dolge, 2 vatla Široke iz najboljšega platna, zadostne za največeposte!je.2kom. f. 3—
Spodnje
hlafis za gospode
iz najboljSe robe Eroisći
6 komadov f. 6,
Namizje
obstoječe iz 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4-80
Damast-
Gradi
za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30 vatlov) f. 5-50.
Posteljne
ODEJE
iz rud t Se ga in turšk. kretona,elegantno prešite, popolno velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C. kr. prlv. pat. Phonix
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, ti žličic za kavo, vseh 24 kosov vkupej •amo f. 5 j
Platnene
otirače
z rudečlmi, plaviml široclmi krajci,6 kom.
r. i-so.
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. doL>. in širokosti C kosov
SO novcev
Otirače
iz damasta iz čistega platna, 50 ctm. Široke, kompl. doigosti z Širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for. 2
Ponoćne jopice
ii šifona, pretkane 3 kot« 3 for. iz najfinejšega šifona s6 celo finim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom plissu,
3 komadi 5 for.
Posteljni
iz g ste flanele, vkra-šen z podobami pred-stavljačimi živali in okolice, podaje se za darove.
Popotni plajdi
iz Ciste volne 3 i pol m. dolgi, l'60m., široki 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše vrsti
1 kes f 4 50.
jako dobre baže
Šifon
izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm Širok, 1 kos (30 vatlov)
r 5 50.
Dežni plašči iz kaučuka
t kapucami vred ne-premočljlv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejš* gospode, 1 komad f. 8 50.
Zastori iz jnls
z draper jo in franžami vred, krasno izvedeni l okno f. 2-50, n»j-boljŠe baže f. 3 50.
irebanje 11ŽS v decembru
inesem srečke pO
4 fr IJsreck le lQf
Ostanek
preprog-e
10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen 6amo
r. 4 so
Glavna dobitka gotovine |
lor. 50.000 a v
10.000 f.,5000f, i m 20°t»|4788>M.
Kincsem-srečke se dob6 po
IjOtterie-Ilureau ogerskega Jockey-kIuba: Budapest, WaitKnepg 6
«8
(C
13-20
Sredstvo varujoče pred kolero
EZCELSIOF
tekočina xa želodec
Speciji liteta
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za letenje v želodcu in ti ko prebavo za smrdeč vzduh in anamiških boleznih, čisti in jači krv. — Zelodečria tekočina „IH^eoltoioi-" vŽiva se lahko v vsakem dnevnem času in pri jedi toliko od odrašenih, knkor tudi od otr k, ima prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljš h zdravilnih trav brez kakega škodljivega primeša. - Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu : HAJHIUND »ijVVI^lt, Piazia Ponterosso. Naročila s« brezmudna opravljajo.

Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najviue gospe, vseh modnih barv 1 kom.
samo 1 for. ajruarj«
PIKTIČI
beli, platneni, v kvadratih, 6 komadov f 150.
Kavni prtlčl
platneni, vs*h barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve, e/4 velikih
3 kowe S for.
*/4 veliki
3 kofue f. 4 50
Srajce
za
gospe
iz šifona
z bogatim prešivom, elegantno izveden 3 kos) f. 3.">0. OiNNNIHIN
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta, 3 posteljne!)
odej v najnovejših uzorcih okolo in okolo i franžami, za vse tri odeje f, 5.50
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krajci O lepo Izvedeni O
12 za gospode f. 1.20 12 ta gospe for. 1.— 12 platnenih for 2'50
Haljine iz ne-valjanega sukna
iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite s6 zelenim suknom 1 komad f. 5-75.
bvilene
E
je, kompletne, dolge, za največe postelje v barvah bor-deaux, plave in rumene 2 kosa za for. 16-50,
Sternbergsko
Hlap n postelje
1 vatel široko, vsake barve, pasastol, garant, proštu« barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50.
kos (30 v.) ProŽnig-kega
plavega barhana
najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana najfinejše baže samo f. 6-75
Garniture iz
r ipsa
prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega prta, obrobljeni se svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.
MHMM
Ponočne
iz najboljšega duble-sukna vsake velikost i,
dokler je še kaj zaloge komad po f 8 50
Sten EpUufls
a Sto	S	Z
C ai t*	—. u ^ MO
SrfS	»S	£ o a
2 ' . »	C C c Q
ti"«-	ai	rx
" >	= 2	®<?' *
o o „	SO-'S-. 'N
E <u o	W ^ C —
« .O	j« "2	"io e
p tz^	s a	c g 5
os.t =5	°	15
hw C	(O	k
UH o a<
o .
O. a>
u
£ B
n m M £ " m O *
S>
»
8»
Levantsko zdrave volnena žimnioe od slovečih profesorjev spoznari« kot koristne zdravju, izvedene v različnih krnsnih uzorcih iz najfinejšega suk' a pristno narejene barve. Da so iste pristopne vsake bnže ljudem, za občno blugost dobivajo sd v naslednjih sortah najboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako nizkih coniih :
št. I. Jedna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov eamo f «, 2 postelji f. 11 50. št. II. Z Iravstvena meščanska Umnica boljše vrste zdelana samo f. 9, 2 postflji f 1750. št. III Salon-zdravstvena žlmniea najboljše baže z najfinejšim salon grandlom iz damasta
pokrita po f. 13 50, 2 postelji f 2ti 50 Št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena ž mnioa krita z elegantnim salon-damastovira suknom, zdelana samo f 19.75 2 postelji f. 3S.50.
T« levantske zdravstvene žlnmice podajejo se za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljive vsakej družini, kukor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gostilnic, od goji val i šč.
Gnraiitujc se za reelno, s liduo in izvrstno blago. Kar «•«•» kateremu ne dopada, mo sprejme naznj, menja in denar nnznj povrne. — Prodajalniea je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in praznikih pa do poludne. — Korespondenca v vseh jezikili. — Ako kdo kupi blaga za for.25, dobi j>o vrhu
še 5 platnenih Žepnih rubcev.	0-
Lantnlk irn,tvo. -KT^INOm i • — isdatftij i r oiiKovorm <ir*riitlx: VIKTOK DOLENC
Suova tiskarna V. Dolenca v Tihtu.