Štev. 35. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 28. avgusta 1924 Leto lil. Ml 11*1 vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka stane Din. 1—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2 1. == za en mesec Din. 4-—, za četrt leta Din. 12-—, za pol leta Din. 24- Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .jugoslovanska tiskarna*, Kolportaini r==== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru. Državni nameščenci. Državni nameščenci se obupno bore že veliko let j"1* svod obstanek! Malenkostne poviške službenih prelivov so dosegli vedno prepozno v čaisu, ko je val 'l£ni}e ž davno prehitel priboljšek. Ob prevratu so dr-v.Vni nameščenci jasno dokozali, da so steber države! hkratni zmešnjavi so bili na svojih mestih in delali ^jio-rno v blagor naše države kljub temu, da so jili j^ile vsakdanje skrbi za prehrano družine. Le tisti, ki sodelovati v državnih uradih, more pravilno ceniti te ^ 'ake! Koliko tujerodnih nameščencev je odšlo iz se-/iiijega ozemlja naše države v republiko Avstrijo, za y.ere ni bio tukaj nadomestila! Medtem se je vsled no-[.' razmer, bistvenih izprememb v gospodarskem živ-. nJU in vsled splošnega preseljevanja nakopičilo v dr-0,v,1i upravi ogromno dela! Državni nameščenci niso j ujJali, z veseljem so delali. Celo donia v nočnih urah uanes lahko rečemo, da so po neprimerno trudapiol-‘T1 delu spravili vse zopet v red! jv Državni nameščene ni zahteval bajno visokih plač! Itk°S^ iC 'eta 'n nai sc mu za Pošteno delo vsaj to-V/°, da bo mogel stanu primerno, dostojno živeti s °J° družino in da se bo mogel, prost vsakdanjih skrbi .Obstanek, popolnoma posvetiti svojemu poklicu! S zoetio pragmatiko se je lani sicer nekoliko zboljšajo ^“osno stanje, toda vprašanje dejanske preskrbe dr-j_v.n!h nameščencev še daleko ni rešeno! Bolje bi bilo. »e bilo omenjene pragmatike, dokaz temu nad 30 tožba pri državnem svetu in splošno nezadovolj- JJ'-""*■ • - o4niini mleli»vr turi5 (fr'7-vviii S^enee čudežev delati ne zna. trpi s svojo družino pomanjkanje, vsled česar ga že vsakdo pomiljiije "i čuda, da je zgubil ugled tisti stan, ki naj bo ponos ^ake urejene države! Državni nameščenec je doživel Zasluženo ponižanje, uničenje moralno in materielno. ^ 2 veseljem je uradništvo pozdravilo deklaracijo j,Je vlade, ki hoče dejanske in korenito odpraviti ta n Ur,1i škandal, pod katerim tako neznosno trpe držav-'»ameščenci! Če se bo obljuba v deklaraciji izpolnila, ^ l‘"i smo napravili v konsolidaciji notranjih razmer ve-jkorak naprej, kajti le zadovoljno uradništvo bo skr-(j0° Za točnost, zakonitost in red v državi. Kritje za st()jno preskrbo svojih nameščencev so našle repu- like Avstrija, Ogrska in drage nasledstvene države. 1 . v* ion« ... lil lazje more plačati naša država svoje nameščence, Jt znatno bogatejša od preje navedenih. titr Koliko stane skromno vzdrževanje družine držav-j(|S.a nameščenca z ženo, tremi otroci v starosti od 15, ,1'n 6 let ter služkinje, se lahko prepriča vsak iz na-c nJih podatkov po avtentičnih virih: 1.) Prehrana: dnevno 3 1 š 375 je letno- • • • krhu 0r 6 kg mesečno k 23— „ ... Sf 2 kg dnevno a 7- . . . • a zrnata 3/* kg mesečno a 52— • • • Žitna 1 kg mesečno a 15 — • • • j;0So 1 l/a kg dnevno, povprečna cena za Hii^ino, teletino in prešičevo š 28 — • ‘ 6 kg mesečno a 37’— letno • 2Prikuhe: 0*°^ne> 1 zvečer a 5'— Din., letno • 5 475' C® dodatki (špecerija) olje, kis, moka za Soft.0’ dišave, Paste- milo> lug e,c- mescfno Din., letno........................... ¥ino: _ Din. 4.106'-1-656--5-110 468--180- 15.330 2.664- 6.000’ Ob, 2) Obleka, obutev, perilo: s(a^*v po dva nova para čevljev za starše, 2 *l**ga otroka za tri leta h 300 — Din., a l7°Va para čevljev za dva mala otroka 2 nif "~ Din., letno..................................... 7r i?Pr*vili letno za čevlje treh odraslih a 2 V, letno............................................... Ojf Pravili letno za čevlje 2 mala a 50'— »" Tttno ................................ °bleka: it) it^leke za tri odrasle na dve leti (zimski jjjetni) i i.25o _ Din., letno .... w z® dva mala ž 650— Din., letno • • 600'- 700- 300- 200- 7.500’ 2-600- perilo: Izdelovanje posteljnega perila letno • po tri moške srajce za očeta iti sina a 125 — „ „ spodnje hlače „ , „ . , . 63 — „ „ ovratnike „ „ „ „ 20 — „ 6 parov nogavic „ „ „ „ „ 20 — „ 2 para manšetov „ „ „ „ „ 20 — n 2 kravati „ „ „ „ „ 50 - „ 1 klobuk „ , „ ■ „ „ 180 — „ 6 žepnih robcev „ „ „ „ „ 100 — „ 1 zimsko jopico „ „ „ „ „ 100 — Perilo za maser polovico gornjega brez posteljnine, ietno................................ Perilo za dva mala otroka V* gornjega brez posteljnine za vsakega letno 3.) Stanovanje: Najemnina letno ............... Razsvetljava, mesečno 30 — D n., letno • 500- 750' 378- 120* 240- 80- 200- 360 100' 200 1.214- 1.214- Kurjava, drva 6 m3 premog, 30 q a 45 -nizko) letno • J 70 Din., (rsčunjeno zelo 4.000' 360-1 020- 1.350- 4.) Posli: Zavarovalnine mesečno 25 Din., letno • Plača mesečno 250 — Din. 5) Šolanje otrok: Šolske potrebščine a 300 Din., letno Izvenšoiska izobrazba (glasba itd.) 70'— Din. 6.) Razni stroški: Članarina kulturnim in strokovnim društvom drugo (zdravniki, zdravniški honorari in razni nepredvideni stroški) letno.................... Potrebščine znašajo skupaj letno ali mesečno 5.900-— Din. Pripomnimo, da je v teh postavkah računano šolanje otrok v službenem kraju državnega nameščenca. Gorje pa državnemu nameščencu, očetu, ki mora dati otroka v šolo v drugi kraj izven službenega mesta in plačevati zanj stanovanje in hrano! Vprašanje nastane, koliko ima državni nameščenec prejemkov! Službeni prejemki pred vojno in po vojni službeni pragmatiki iz leta 1923 so sledeči: 300- 3.000- 900- 840'— 100- 700- 70.815- Predvojno .S 'C o v letu 1924 Potemtakem ima sedaj čin razvid zlatih kron ali Din. bli CJ Din manj kakor pred vojno Din. ! 24.000 408.000 76.800 263.000 ' jrflL*... 20.000 unpnn 1. III. 17.000 289.000 I. 70 800 218.200 IV. 15 000 255.000 I. 54.360 200.640 V. 13.540 230.180 I. 54.360 175.820 ! c I ^ VI. 8.888 151.096 I. II. 44-45.000 35.166 96.000-107.000 115.830 ! 1 «0 u. , 3 VII. 6 727 114.359 1. 11. 36.000 31.000-34 000 78.299 80-82.000 Vlil. 5.166 87.822 I. II. 111 .31.000 '26 000-29.000 23.000 57.162 58—62.000 64.500 IX. 4 040 68.680 1. 11. Ul. 22.900 23.000—26.000 23.000 45.760 43—46.000 45.000 X. 3.172 53.924 19.500 20.600 20.760 34.364 33.248 33.164 XI. 2 704 45 986 11. III. 16—18.000 18.300 27.600-30.000 27.668 začetnik 1.270 21.590 11.325 10.265 ! c TJ ca ■ a ! o po 10 službenih letin 1.700 28.900 14.180 14.720 po 20 službenih letih 2.150 36.550 16.600 19.950 1 01 po 30 službenih letih 2.600 44.209 18 840 25.360 začetnik 900 15 300 9.495 5805 ! *•* : b£ po 10 sluibenih letih 1.140 19.380 12.180 7.200 za V) po 20 službenih letih 1.380 23.460 14 220 9.240 po 30 službenih letih 1.800 30.600 j 15.300 15.300 Kakor je torej iz predstoječe omenjene tabele razvidno, so bile predvojne plače v primeri s sedanjimi veliko višje! Ker pa je od tega že preteklo nad! 10 leit in so se dragmjske razmere bistveno poslabšale, je dokazano, da je državni nameščenec prišel za svoje pošteno delo v propast in da sc mora to za ugled naše države v Inozemstvu in za konsolidacijo notranjih razmer tako pereče vprašanje državnih nameščencev enkrat na zadovoljiv način spraviti iz dnevnega reda! Upamo, da se to posreči novi vladi, ki je že pozvala centrana oblastva in organizacije državnih nameščencev, da naj’ do 1. sep. t. 1. stavijo predloge za izpremembo zakona o službeni pragmatiki in uredbe o razvrstitvi. Čim se pa ta zadeva uredi, bi bilo Pa neobhodno potrebno, da se sočasno izdajo kar naijstrožje odredbe za pobijanje draginje in proti neupravičenemu navijanju cen vseh življenskih potrebščin, kontrola o točnem izvrševanju teh odredb naj bi se pa poverila energičnim državnim funkcijonarjem! Politični pregled. Pri nas. Velike težave so delali novi vladi radikali in Pri-bičevicevi demokrati, ki so bili trdno prepričani, da jo vržejo. Medtem se je bil namreč vrnil iz Rusije predsednik HRSS gospod Radič, ki je v svojem prvem govoru v Zagrebu zopet povdarjal republikansko stališče Hrvatov, to je, da Hrvatska slejkoprej hoče biti republika v okviru federacije jugoslovanskih narodov. To izjavo so seveda reakcijonarji hudo izrabljali in hoteli vplivati zlasti na kralja, da bi omajali stališče nove vlade, katero Radičeva stranka podpira. Uspeha pa niso imeli. Pasic je sam vse pokvaril, ko je v svojem govoru na shodu radikalne stranke v Beogradu povdaril, da je za Veliko Srbijo in da mu je žal, da so Srbi dali Hrvatom in Slovencem enake pravice. Mož se je tako za vedno onemogočil kot državnik, Radič pa ga je hudo zdelal in obenem naglasa!, da bo vlado lojalno podpiral, dokler se bo držala v svoji deklaraciji proglašenih smernic. HRSS pa je od vlade obenem zahtevala vzpostavitev kraljevega namestnika na Hrvatsikem. Parcelacija Hrvatske v oblasti, ki jo je začela izvajati prejšnja vlada v smislu vidovdanske ustave, naj se ustavi in vzpostavi staro stanje, ki je vladalo, ko je Hrvatska imela še bana. Hrvatska naj ostane ena enota kakor je bila svojčas kot kraljevina pod monarhijo. Radič je zahteval tudi, da se imenuje zopet ban in da se njegova oblast razširi na Dalmacijo. Od teh dveh reči je odnehal, ker bi Srbi tega za enkrat ne prenesli, pač pa je dosegel vzpostavitev kraljevega namestnika z oblastjo nad celo Hrvatsko. S tem je tudi vlad utrdila svoje stališče 1 in si stekla zaupanje Hrvatov. Vlada dela počasi, pa sigurno. Najprej si hoče ustvariti dober in pošten uradniški aparat. Obenem preganja korupcijo. Kadar bodo prišle nove volitve, ki morajo priti, ker Hrvati sami delajo zanje, da se izvoli zbornica, ki bo pripravljena in sposobna temeljito revidirati odnošaje do Hrvatske. — bo nova vlada imela jako ugoden teren, ko bo ljudstvu pokazala sliko strašne korupcije, ki se je uganjala pod Pašičem in Pribičevičem, oziroma Žerjavom. V Sloveniji je vlada odstavila velikega župana Bal-tiča in Pirkmajerja in na njuno mesto imenovala Sporna ter dr. Vodopivca. Zaenkrat sta še ostali ljubljanska in mariborska oblast, upati pa je, da se Slovenija združi zopet v eno celoto kakor Hrvatska. Proletarska zvestoba. (Pismo zaprtega dr. Milana Lcmcža vdovi Mihaela Mo- škerca.) Ljubljana. 12./8. 1924. Velecenjena gospa! \/ eomot/* mniib AiCi- J- i- 1 *wkvI“ -4—>Mtn to fj ra Združeni imel v soboto ............ -.... ............... končnoveljavno sestavile resolucije o krivicah, pob*' bah in zahtevah železničarjev. V nedeljo 17. avgusta s; se iste prečitale na sestanku železničarjev v »Rokod"'' skern domu« v Ljubljani. Vse resolucije so bile bre‘ ugovora in z odobravanjem sprejete. Nato je šla deP"' tacija k ministru za promet g. Sušniku, ki je bil slučaj"'1 v Ljubljani ter mu predložila resolucije. Minister je lV gotovi!, da bo skušal ugoditi vsem stavljenim zahteva"' ter je povdaril. da se bo pri svojem delovanju, kar#j osobja tiče, oziral na želje in zahteve železničarjev K da bo v ta namen po potrebi sklical enketo zastopnik0’ vseh žel. org. V pondeljek dne 18. t. m. je bila deputacijja zdr"' ženili odganizacij tudi pri g. direktorju ljubljanske dire*i' cije dr. Borkotu. ki je izjavil, da se že revidira prevedi18 nameščencev. Glede progovnih delavcev, za katere se zalite'1!: naj bi se na zimo ne odpustili iz dela, temveč obdrŽ"1 stalno v službi, ker sicer ne morejo živeti, je izjavil fj direktor, da se bo na to oziralo, v kolikor je zato r"z položljivih kreditov. Povedal je, da tega odpušča^ progovnih delavcev čez zimo od dela, ozir. omejim zaslužka, je kriva prejšnja vlada, ki je tozadevne kre^ te, ki so bili od ravnateljstva predlagani, v Proracij": črtala. Upamo, da sedanja vlada ne bo s progovni^ delavci tako brezsrčno ravnala ter da preskrbi za * največje reveže pri železnici, če treba, tudi naknadP* kreditov. Iz resolucij navajamo za danes radi pomanjka"^ prostora samo tole: Za vse nastavljeno osobje prešnjih kategorij P0^’ uradnikov in slug se zahteva prevedba vsake kate£°' rije v celoti v ono najvišjo kategorijo novega zako"jJ ki je po uredbi mogoča, in sicer iz razloga, ker ih*"o uslužbenci iste prejšnje kategorije vsi enake stroko''" izpite in enako službeno uporabo. Zato naj se ne o,z!r na dovršene šolske razrede, temveč na strokovne 1 pite v smislu člena 201, zakona o državnem prometa", osobju in razpisa ministrstva pravde štev. 70753 od decembra 1923 (M. D. št. 34668/1923), ki izrecno Pre} p is uje: »da se ima svaki zvaničnik, odnoLsno služitelj’1 koga se donese odiuka, da se prevede, razvrstavati br c obzira na »ma kakvu« školsku spremu i da zakonodaj u prelaznim naredjenjima odstupa od zahteva kvalifik cije itd.« Stalni delavci rokodelci, ki imajo več kakor 15 službe, naj se na osnovi člena 10., zakona o drž. Pr0 ‘ osobju in člena 1. uredbe o razvrščavanju drž. P"° osobja čimprej prevedejo v I. kategorijo zvaničnikov-^ Delavci na normiranih mestih (pri bivši takozvani »Vpokiicni« delavci, pri drž. žel. z dekre ali brez dekreta intimirani delavci), ki opravljajo s lužh" nastavljenih uslužbencev (kurjačev, premikačev,' za vir"' čev, strokovnikov, pisarniških im skladiščnih slug. delo' oumvuviimuv, piicll 1UMU11 Ul SKlclUlaLillU . y, vodij, vozopiscev, lampistov, snažilcev voz, avizerj* Pr<>g- Paznikov. prog. čuvajev, prog. obhodnikov itd. itd.) w>tem postajni in skladiščni delavci, kolikor so stalno jtotrebni in kot taki normirani, naj se takoj prevedejo v ^trezne kategorije in grupe po zakonu o drž. prometu, osobju. , Kolikor za prevedbo rokodelcev in delavcev na za- 011 v letošnjem proračunu manjka kreditov, naj se iz-Poslujejo naknadni krediti. Za progovne deavce naj direkcije takoj ugotove za vf o progovno sekcijo stalni minimalni stalež progov- I"11 delavcev. ki bodo brez ozira na vremenske neprilike ln zimski čas tudi stalno zaposleni in stalno plačani. Pri e!n normiranju sedanjih stalnih progovnih delavcev pa ne sine doleteti redukcija. Za začasna sezonska dela naj >’>'ava najame pogodbene delavce proti pogodbeni me-*ui. Razen zahtev o prevedbi in razvrstitvi uradnikov, "gradnikov in slug ter prevedbi rokodelcev in delav-evHa nove mezde in izplačilo razlik od 1. oktobra 1923. J v resolucijo sprejete še sledeče zahteve: ^ Revizija že izvedenih delavskih mezd. 20 odstotni °datek za delavce v eksekutivni službi, mezde za dr-navne praznike, 100 odstotkov liranarine za delavce, .^'edba rokodelcev in delavcev v I. kategorijo zvarkov. prevedba delavcev na normiranih mestih v ,5rezne kategorije novega zakona, delavski zaupniki. cWia vrednosti upravnih in službenih stanovanj ter iz-, Sevanje razlike v stanarini. Vozovni razred (oni, ki so Poprej višje kot po novi naredbi, naj obdrže prejš-Službena obleka. Takse za odloke o administra-,ynih kaznih. Prsonalni. premog. Volitve v bolniško blatno. Čiščenje strojev. Službena dovoljenja za režijske .?r|e. Sprejem odpuščenih delavcev po stavki 1920. Izbilo razlik na nove plače od 1. oktobra 1923. I Drugi del obsega one točke, za katerih rešitev bo več časa, bodisi, ker se bodo morala obravnavati porodni skupščini, bodisi iz drugih razlogov, in sicer: ravilniki v smislu zakona (po čl. 6 pravinik o pomož-t J1 osobju in delavcih, po čl. 35 pravilnik o povišanju jtoe stanarine za 30. 20 in 10 odstot., po čl. 8 in 49 pra-lik 0 postranskih prejemkih, po čl. 64 pravilnik o ^njanju, po čl. 84 pravilnik o službeni obleki, po čl. 91 V(ec*ba glede prometnega osobja ob mobilizaciji in med £l po čl. 107 pravilnik o brezobrestnih posojilih, po v; Pravilnik o voznih olajašvah). Starostno zavaro- u rokodelcev in delavcev. Revizija zakona in ured- I 0 razvrščanju državnega prometnega osobja. Usluž-u nci lokalnih železnic. Stanovanjske hiše. Pokojnine, . °vizije in miloščine. 0, Kakor že omenjeno, je vrhovni odbor to resolucijo Soi^il na seii dne I6- avgusta. Na sei je bilo popolno Klasje med vsemi zastopniki. Različnost v mnenjih poteznih zastopnikov so se v stvarni debati zenačile, *ko da je odbor svoje prvo delo v redu in lepo dovršil diforenc med posameznimi organizacijami niili zastopniki. ^ Vsem tov. železniačrjem sporočamo, da so dobile rJ 21. t. m. vse žel. organizacije v Ljubljani preko di-(ln;c'ie drž. žel. dopis min. za promet št. 17016/24 od Vse 17, avgusta 1924 v Beogradu, s katerim se pozivajo ganizacijarn in strankam, posebej pa še stališče napratn naši politični organizaciji v SLS. Njegovo poročilo so zborovalci sprjeli z navdušenim in soglasnim odobravanjem. Istotako sp z zanimanjem in odobravanjem sle dili poročilu g. poslanca Zebota, ki je v njemu lastnem temperamentnem govoru žigosal korupcijo in strankarsko krivičnost Pašičeve vlade, ki je bita v zaščito Pri-bičevičevih demokratov in nasilja ter v največjo pogubo vsega delovnega ljudstva. Z željo, da se še večkrat snidemo na takih sestankih, se obema poročevalcema iskreno zahvaljujemo. Bog živi! Iz Zaloga pri Ljubljani. Pri nas se je v nedeljo dne 17. t. m. ustanovila skupina »Prometne zveze«, katera šteje že 33 članov. Na ustanovnem občne mzboru je poročal tudi strokovni tajnik »Prometne zveze« iz Ljubljane tov. Beltram, ki nam je obrazložil pomen orgarii-zaije v splošnem, posebej pa še pravila in namen »Prometne zveze« kot organizacije krščansko mislečih železničarjev. Iz njegovega govora smo spoznali in se prepričali, da. če hočemo kdaj doživeti boljših časov, morajo najprej vse strokovne organizacije delati skupno in sporazumno v vseh stanovskih zadevah, potem pa. ko se vse strokovne organizacije med sabo sporazumejo, morajo zahtevati od vseli političnih strank, da to izvedejo. V odbor so izvoljeni: Rupret Štefan, predsednik; Srebrnjak Matija, podpredsednik; Dečman Anton, tajnik; Ivan Cuder, blagajnik: Zajc Fran, blag. namestnik; Kokalj Jakob in Ulčakar Ivan, odbornika. Nadzorstvo: Vrankar Anton in Rakovec Jakob, Delegat za centralni občni zbor P. Z. Avsec Anton. Načelstvo. Progovni delavci se oglašajo! S proge smo prejeli sledeči dopis: V »Pravici« čitamo, da smo progovni delavci najbolj zapuščeni in zapostavljeni, ker so premalo organizirani in se ne zavedajo svoje stanovske dolžnosti. Res je to, da se /premalo zavedajo svojega žalostnega položaja, zabavljajo in debatirajo še, a da bi se enotno organizirali in si potem potoni organizacije izboljšali svoj žalostni položaj, to šc marsikateremu ne pride na misel, ker marsikateri misli: bodo že drugi de-iali za nas! Pa ni tako! Sami si moramo pomagati naj- prvo, potem nam bodo šele drugi. Tisto neumno zabavljanje čez organizacije, češ, da so vse za nič, da se nobena za delavca nič ne briga, naj enkrat neha med nami. Organizacija, če ne ve za zahteve posameznih kategorij in če jih ji nobeden ne predloži, tudi ne more sama od sebe nič delati. Drugače pa je. če se člani zavedajo svojega stanovskega položaja ter potom organizacije stavijo svoje zahteve za izboljšanje svojega stanovskega položaja ter združeni drezajo, zahtevajo izboljšanje, se enkrat gotovo nekaj doseže. Ko bi se mi prej zavedali svojega žalostnega polo*-žaja in bi združeni zahtevali potom organizacije zboljšanje svojega bednega stanja, ne bi nam bil bivši Paši-čev režim tako kruto jemal tistih borih pravic, ki smo jih preje imeli: stalnost in provizijski sklad. In zato, da se nam ta kruta krivica odpravi, ki nam jo je prizadejal bivši koruptni Pašičev režim, ki nas je hotel vse usuž-niti v kapitalistični jarem, zato se vsi do zadnjega organizirajte! Zato pa delavci vseh kategorij, posebno progovni delavci, spregledajte vsaj sedaj, ko smo že tako tepeni, ka msmo prišli s svojo brezbrižnostjo, kako so delali z nami in kaj so nam nameravali vzeti višji go-:podje! Naše stare pravice, po katerih bi bili vsaj za silo preskrbljeni za starost, so nam vzete, poleg tega nas pa lahko še vsak šef ali načelnik vrže na cesto, kadar hoče. ne da bi se imeli kam pritožiti. Torej, kadar boš zadosti izrabljen, izgaran, ko boš pustil svoja najboljša leta in svoje najboljše moči na progi v mrazu, v vročini, v dežju in snegu, ko ne boš zn, nobeno rabo več. takrat ti pa poreče kak brezsrčen šef: ala hajdi, marš na polje, za nas nisi več sposoben, za nas si dodelal! Zato vam,kličem tovariši še enkrat: Spreglejte in organizirajte se vsi do zadnjega in sicer tam, kamor kak: po prepričanju spada, da si z združenimi močmi priborimo nazaj vse svoje stare pravice, ki nam gredo po božjem in človeškem pravu. Zato pa skupaj vsi, da bo mo vedno na straži za svoje pravice in za zboljšanje svojega nad vse žalostnega položaja, katerega smo brez dvoma sami krivi v sled dosedanje brezbrižnosti in mar lornarnosti. Lep dar Pašičeve vlade za delavce. te' 0rRanizaci.ie, naj čimprej, po možnosti že do I. sep-km,- predložijo svoje predloge za premembo za- ja”3 0 državnem prometnem osobju in uredbe v razvr-aniu. Vi ' a ko vidimo, da se g. minister in sedanja vlada z lq ’ r&snostjo in odločno pripravlja za poravnavo krivic, Ogf -nam K0^°- Pripomniti pa moramo pri tem. da je še L^no število neorganiziranih železničarjev, ki le za liti ?y*|ajo in godrnjajo čez organizacije, sami se pa zase 'oliko ne pobrigajo, da bi vsaj povedali, kaj in kako "Sei IJo’ da se jim odpomore. ^ ,klavci in neorganizirani tovariši! Skličite vsaj se-l°Ke ^er se s*iupaj dogovorite in sestavite svoje pred-• katere vpošljete v Ljubljano na centralo katerekoli Direkcija državnih železnic v Ljubljani. Štev. 34.923/111. Ljubljana, dne 23. VIII. 1924. Okrožnica št. .150-111. Predmet: Prevedba delavcev na urnine. Vsem postajam! Generalna direkcija drž. žel. je izdala pod štev. 7355 od dne 20. avgusta 1923 naredbo glede ukinjenia delavskih mezd in uvedbe urnin. Ta naredba se priobči v celoti v Službenem listu. V naslednjem podajamo najvažnejše določbe v izvlečku in prirejene za uporabo edi-nic prometnega odelenja: Cl. 7 Začasnega pravilnika od leta 1920 se razveljavlja in mesto tega se uvaja svobodna pogodba med delavci in edinicami, ki jih zaposlujejo. Merilo za od reje vanje delavskih zaslužkov bo v bodoče tržna cena delavnih sil dotičnega kraja, pri čemur se upošteva njena vrednost in sposobnost dotičnega delavca, ki naj se zaposli in se pogaja za delo. Za prevajanje delavcev na nove zaslužke se predpisuje sledeče postopanje: Pri vsaki edinici se sestavi takoj komisija, sestoječa iz načelnika dotične edinice, enega uradnika, enega delovodje in enega izmed starejših deavcev. ki ga imenuj načelnik. Ta komisija ugotovi najmanjše in največje nagrade za poedine vrste službe in te nagrade zmanjšane za 5% (ker je pri že leznici delo stalno) tvorijo osnovo za prevedbo. Ista komisija prevede delavce svoje edinice od dosedanjih za služkov na nove. Delavci, ki so ocenjeni kot slabi, se, ako še nimajo treh let službe, takoj odpustijo v odpovednem roku po začasnem Pravilniku, ako imajo nad tri leta službe se jim dosedanji povprečni zaslužek na uro določi kot ur-nina. Naredba glede prevedbe velja le za osebe, ki osta nejo stalno delavci, ne pa tudi za one, ki so delavci le začasno in čakajo na nastavitev. Glede poboljšanja plač teh slednjih izda ministrstvo še navodila. Izdatki za prevedbo na nove zaslužke se morajo gibati v mejah s proračunom odobrenih kreditov, ki se jih ne sme prekoračiti. Odrejamo, da vse postaje takoj sestavijo komisijo in prevedejo delavce na urnine po gorenji naredbi. V po>-stajah z malim staležem osobja more biti število članov komisije tudi manjše kakor 4. Za podlago prevajanja naj služijo izkazi A in B. ki so jih postaje izgotovile po navodilih okrožnice štev. 129-1II z dne 28. julija t. I. V vseh stolpcih izpolnjene in po vseh članih komisije podpisane izkaze predložijo postaje najkasneje do 28. avgusta t. 1. prometnemu oddelku direkcije. Direktor: Dr. Borko s. r. r?an' Dj| Nacije, da se bodo vaše zahteve in težnje zasto-vaši želji in volji. Zdaj je čas, da se odpravijo Katj1Ce’ ki se vam gode. Če se pa sami zase nočete bri-4j|.’ Vedite, da si boste sami krivi, če boste tudi v na-De|j zapostavljeni. Posebno ne pustite se begati in za-OdvrVati od radikalskih in žerjavovskih poturic, ki vas daljšajo od organizacij samo zato, da bi vas še na-\ porabljali v namene tistih, ki so •zakrivili vse kri-\ki jih morate prenašati. r4(jj 0v- dopisnike P. Z. prosimo, na nam oproste, ker Pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti vseh do- ki bodo pa prišli na vrsto prihodnjič. »oV( br() pšenice. Tu se je vršil v nedeljo dne 17. t. m. do-% .kkan shod skupine »Prometne zveze«, na kate-Poročal strokovni tajnik P. Z. tov. Beltram iz Sa(j|)la,,e o resolucijah, ki so bile sestavljene po dele-či‘l0 : ^ruženih organizacij v Ljubljani. Njegovo poro-Dfep^. bilo z odobravanjem sprejeto ter smo se mogli a*i, da združeni odbor delegatov vseh železni-^anizacij vrši vestno svojo dolžnost. ^lic.7*ar*b°r. Skupina »Prometne zveze« Maribor jc r«.H0a a za dne 19. avgusta t. 1. ob 19. uri zvečer v dvo-ski S| Zadružne gospodarske banke« javen železničar-katerega se je udeležilo nad 1500 železničarjev, fr°Selty Bavcev iz mariborskih delavnic, pa tudi iz shod je bilo veliko zanimanje ter so prišli ude-5Ser a ^evnice’ Zidanega mosta, Celja, Poljčan, flec r, CKa 'td. Na shodu sta poročala narodni posla-r0eevy^ >n tajnik P. Z. tov. Beltram in Ljubljane. Po-**' ^ozf001113 s0 zborovalci sledili z velikim zanimanjem N 3 Lirnos';jo v natlačeno polni dvdrani in po hodnikih JJjle So re- Prečitale, obravnavale in'deloma tudi spopol-h1 Oro-r!0- res5>lucije, ki so jih sestavili delegati združe-(lveiIHZa^J v Ljubljani. Tov. JBeltram je v svojem vlrnevm Poročilu obrazložil poleg spomenic in ak-°Da železničarjev tudi stališče, katerega za- ^romoinn j_____... Priloga k okrožnici it. 150. Podlaga za določevanje tržnih cen delavskih sil. Vrsta službe] I. 11. lil. IV. V. Snažilci postaj, bivalnic, stranišč Snažilci tirov, perona, ključenoše Snažilci kretnic, postajni delavci, skladiščni delavci Vozovni snažilci, rezervni postajni delavci, pisarn, sl. Stalni zavirači, raz-kuževalni delavci, delavci za pisarniška dela Leta službe Drag. razr. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. pod 1 let. 2-75 2'75 2-75 3 — 3 — 3'— 3’— 3-— 3-— 3-25 325 3-- 3'50 3-50 3-25 1—3 3 — 3'- 3-— 3 25 3-25 3-25 350 3-25 325 375 3 50 325 4'— 375 3-50 3-8 3‘25 325 325 350 3 50 3'50 4’— 3-75 3 50 450 4-— 375 475 4-50 4-— 8—15 350 3-50 3-50 4'— 4T 3.75 4-50 4-25 4-- 5‘- 450 4'25 550 5 — 450 15-20 3-75 375 375 4 50 425 4 — 5-- 4-75 4-50 5 50 5'- 4-75 6 — 550 5 — čez 20 let 4-- 4— 4'— 5-— 475 4-50 5-50 j 5-25 5 — 6 — 5-75 5 50 6-50 6 — 5-50 Postajni delavci! Spregleje vsaj enkrat! Prečitai-te okrožnico pazljivo ter preglejte, razpredelnico o za vas določenih urnmah, da boste vsaj enkrat spoznali, kako se vas dela In skrbi. Kako naj v današnjih razmerah živi delavec samec z 550 dinarji mesečnega zaslužka? Kako naj preživijo družino delavci, ki imajo 8 do 15 let službe, če zaslužijo komaj do 700 dinarjev mesečno. Ali je sploh mogoče, da bi si tak delavec mogel ustanoviti družino? In vse to je delo tiste Vlade, ki hoče biti v Jugoslaviji.kot edina narodna in državotvorna. Delavci, če niste še spregledali, da Pašič, Pribiče-vič, Žerjav in vsi njih pomagači delajo nato, da sploh delavec ne bo moge več živeti človeku vredno življenje, vam ne more nihče več pomagati. ‘Krekova mladina. Izjava. Podpisano društvo »Krekova mladina« izjavlja, da nima nikakih zvez z upravo brošure »Mobilli'-•zacija poštenjakov« in so se izvršile zadtijc terjatve brez njene vednosti in' dovoljenja. Za Krekovo mladino: Franc Kordin, predsednik. Krekova mladina Sneberje-Zadobrava. Nekoliko naj omenimo tudi mi gibanje naše podružnice. Društvo'-ima dosedaj dva odseka, pevski, in dramatični, katera prav lepo napredujeta. .... , Letos je nastopil pevski zbor prvič na znanem koncertu pod vodstvom g. Fr. Breskvarja v Senski prt Sv. Jakobu, ki je po tako "kratkem času dosegel prav lep uspeh. V prvi vrsti prisrčna hvala gre tov. Bres- EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka i. i. Mofistd (Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih po-■ sebno še v industrijskih krajih! Pri slučajnostih poda tov. predsednik besedo zastopniku centrale P. Lombardotu, ki pozdravi zbor v imenu SZTD. Z veseljem ugotavlja veliko zanimanje in navdušenje ljubljanskih kleparjev za pravo in pošteno strokovno delo v organizaciji, dalje opominja novo izvoljeni odbor na stvarno delo in pravilno izvrševanje zaupanih rnu funkcij. Posebno povdarja važnost pritožb elano-v. ki sc tičejo službenega razmerja, da iste v pravem času pridejo na gotovo mesto in da se kolikor mogoče ugodno rešijo. Med slučajnostim predlaga tov. Strgar. da naj se novoizvoljeni odbor zavzame, da se članu Strletu Francu izposluje za njegovo preko 50 letno vestno službovanje pri G. Kornn primerno darilo, oziroma priznanje. Predlog se sprejme. Ker nima nihče več kaj pripomniti; se tovariš predsednik zahvali za obilno udeležbo ter zaključi občni zbor. Prva odborova seja se vrši v petek 29. t. m. v zveznih prostorih Stari trg 2/III. 37755/23 z dne 25. anuarja 1924, ki se glasi: »Pritožbi tovarnarja Šinkovca, datirana z dnem II. oktobra 19$■ se kot nepravilna in ne pravočasno vložena, pa tudi kot neutemeljena končnoveljavno veljavno zavrača. Županstvu naročam vsled tega, da izvrši sklep ob črnskega odbora v seji dne 12. avgusta 1923 in na poi lagi tega sklepa tudi vse pogoje, določene v pravoinočl nem tuuradncrn odloku z dne 12. novembra 1923. štev, 32158.« Društvo diplomiranih babic v Slovenil Izjava. Dne 20. marca t. I. je izšla v našem listu notica pod naslovom: »V deželni porodnišnici«, ki je žigosala razne pojave. Društvo diplomiranih babic, ki sicer ni bilo v zvezi z dopisom, je podvzelo vse potrebne korake, da se razno govoričenje razčisti. Društvo je prišlo do zaključka, da je bila omenjena notica popolnoma neosnovana in neresnična. Odbor, društva diplom, babic. K Dopisi. Grosuplje. V Grosupljem imamo gg. župana .1. Kadunca. gostilničarja L Rusa in mesarja P. Javornika, ki si že tretje leto prizadevajo, -kako bi na škodo Občinarjev in vasi Blato, Gatina in Ma-Je Brvace oddali vodo iz občinskega vodovoda tovarnarju A. Šinkovcu. Ker bomo zadevo o priliki obširneje opisali, povemo v informacijo za danes samo tole: Tovarnar A. Šinkovec je dobil dovoljenje za otvoritev obrata v svoji tovarni, ne da bi bil imel za delavstvo zdravo pitno vodo. Nam se sicer to zdi neumljivo, kako da je mogla politična oblast kaj takega zagrešiti, vendar smo prepričani, da so imeli gospodje zato gotovo utemeljene razloge, čeprav ne moremo razumeti, kako da se tak nedostatek, ki je i-z zdravstvenega ozira absolutno nedopusten, ni že pred otvoritvijo obrata odstranil. Dejstvo je, da hočejo sedaj gori imenovani gospodje in posebno še kralj, okrajno glavarstvo v Ljubljani, za vsako ceno preskrbeti pitno vodo v tovarno na škodo tistih Občinarjev, za katere je bil vodovod že prvotno namenjen ter načrti in proračuni že pred vojno 1. 1913 izdelani. Posebno zanimivo je to, da postopa okrajno glavarstvo v tej zadevi proti odlokom kr. pokrajinske uprave in g. velikega župana v Ljubljani. _____ Tako n .pr. je pokrajinska uprava, oddelek za'notranje zadeve, odredila z odlokom štev. 1202,3 z dne 27. aprila 1923 na pritožbo vaščanov med drugim tudi, da: »Predvsem je torej ugoditi prošnji prebivalcev vasi Blato. Brezje, Gatina in Hrastje in jim dati zahtevano vodo in šele v zadnji vrsti Šinkovcu.« Na ponovno pritožbo tovarnarja Šinkovca je pokr. uprava z odlokom št. 32158 z dne 12. novembra 1923 odočila: »Če bo torej po napeljavi v preje navedene vasi še dovolj vode na razpolago, tedaj tudi proti oddaji tovarnarju Šinkovcu ne bo pomisleka — pod pogoji, o katerih pa bo mora! še enkrat sklepati občinski odbor.« Končno imamo še odlok g. velikega župana štev. Namesto, da bi županstvo postopalo v smislu citt, ranih odlokov, se je iz bogvedi kakšnih vzrokov stvaf tako zavlekla, da se je vršil šele 2. maja t. !. komisij?' nelni ogled na licu mesta, na podlagi katerega je izdal« okrajno glavarstvo tozadevno razsodbo, štev. 4504/4 1 dne 15. julija 1924, ki določa med drugim nič nianj I# kor tole: »V smislu § 64 zakona z dne 15./5 1872 <1^ zak. št. 16 dovoljuje vsled tega podpisano sresko pogl^ varstvo razširjanje grosupeljskega vodovoda v va-s-i M* le Brvace, Brezje, Dolnje Blato, Gatina in Prapreče F v tovarno d. d. A. Šinkovec, ker iz javnih ozirov pl’0® tem ni nikakega pomisleka.« Izmed pogojev, k katerim se še o priliki' povrne# omenimo za danes samo enega, ki se glasi: »Stroški# vega razširjanja vodovoda bodo obteževali novo prM čeue kraje. Tudi za čas katastrofe bi bilo pitne vode# dosti tudi za obrat Šinkovec, v teni času bodo pa ^ posestniki v splošnem interesu napajali živino itd. 11:1 javnih vodotokih. Če se pokaže, da bo manjkalo vod®1 bo novoprikljueenim vasem naložiti dolžnost, da posl# sijo ojaeenje vodovoda od studenca pod Gradiščem Polico in sicer na stroške novopriključenih posestnik0' Male Brvace, Dolnje Blato in Gatina.« 1 orej na račun vaščanov iz vasi Blato, Gatina'1! Brvace naj bi se preskrbelo vodo tovarni Šinkovec. slučaju suše pa naj bi zaradi tovarne gonili kmetje ž#' no napajat n. pr. iz Perovega v dolino. Radovedni si# kako dogo se bodo še perovski iri grosupeljski krne# pustili voditi in zastopati od sedanjega župana in odb