St. 4(1589) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 24. januarja 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Najboljše želje naših ljudi za ozdravitev Predsedniku Titu v nedeljo operirali nogo Predsednik republike in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito še naprej dobiva iz tujine in domovine številne bizoiavke in pisma, v katerih mu šefi tujih držav, vidne politične osebnosti, posamezniki, delovne organizacije in ustanove želijo čim hitrejše okrevanje in ozdravitev. Številne so tudi najboljše želje iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega. Kot je sporočil zdravniški konzilij, so predsedniku Titu 20. januarja amputirali levo nogo. Zaradi hude okvare žil je bil pretrgan krvni obtok in nadaljevala se je pospešena devitalizacija tkiva na nogi, zaradi česar je bilo ogroženo predsednikovo življenje. Iz poročil ki jih je zdravniški konzilij izaal po operaciji, je razvidno, da je splošno stanje zdravja predsednika Tita dobro in da se pacient dobro počuti. kdaj proteinska HRANA IZ KRŠKEGA? To kar v Celulozi zd^j sežigajo* bi lahko predelali v drago-S?n° krmilo za domače živali zamisel za izgradijo nove tovar-za proteinsko hrano bo za to “*°raj gotovo našla prostor v ^uibenem planu krške občine ** naslednje srednjeročno obdobje. Računajo na letna. Proizvodnjo 15 tisoč ton. Ta •rana bi nadomestila 500.000 '0n soje, kolikor je zraste na 5 "a i\jiv. y Pri nas v Jugoslaviji take to-arne še nimamo. Če bi zamisel np 0 uresničili, bi bili skoraj ®odvisni od uvoza. Investicija n* Predvidoma veljala 170 milijo- Podpisi za čistejšo Savo V Zagrebu podpisali dogovor o zaščiti porečja Save KOPALCI OB LEDENIH PIŠČALIH - Mnogi mislijo, da je kopanje le za čas vročih poletnih dni Pa ni tako, saj se mnogi sredi najhujšega mraza odločijo za plavanje, najbolj zdrav šport Tako ne zebe gostov v hotelu „Terme” v Čateških toplicah, kjer se v zunanjem odprtem bazenu lahko namakajo tudi pri 15 stopinjah mraza. Kljub vsemu, pa marsikoga strese ob pogledu na ledene piščali, dolge tudi po več metrov, ki grozeče visijo s streh in opozarjajo, da zima še ni rekla zadnje besede. (Foto: J. Teppey, J. Pavlin) JAVNE RAZPRAVE O NOVEM ZAKONU O LJUDSKI OBRAMBI Se do 15. februarja bo po občinah ljubljanskega območja, kamor ■odita tudi kočevska in ribniška, javna razprava o tezah za novi zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Na osnovi zbranih pripomb bo nato pripravljen osnutek zakona, ki bo dan v javno razpravo. Na nedavnem posvetu, ki ga je organiziral Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije, je bilo največ razprave o vlogi *n delovanju komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter o služenju vojaškega roka takoj po končani srednji šoli. Ni pa bilo izraženih nekih posebnih mnenj o služenju vojaškega roka za ženske. Javne razprave o tezah za nov zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti so bile ali še bodo tudi v drugih regijah oziroma občinah na našem območju. STOPAR IN BOŠTANJSKI FANTJE V KUMROVCU Ob bližnjem slovenskem kultur-jtan prazniku bo v domu mladine in Borcev maršala Tita v Kumrovcu todi letos posebna proslava. Tokrat-na prireditev bo v četrtek, 7. febru-ob 18. uri. Slovensko kulturo bodo predvsem slušateljem politične Jole maršala Tita predstavili: kipar ^udi Stopar iz Sevnice in oktet Boštanjski fantje, od gledališčnikov P* igralci iz Nove Gorice. JUNIJA GASILSKI KONGRES V BREŽICAH Predstavniki Gasilske zveze Slovenije in izvršnega odbora pri glavnem odboru za pripravo letošnjega kongresa so se na nedavnem sestanku v Brežicah dokončno dogovorili, da bo IX. kongres v tem mestu 14. in 15. junija. Pričakujejo osem do devet tisoč udeležencev, od tega jih bo pet tisoč sodelovalo v paradi. Vzporedno s kongresom napovedujejo v Brežicah še druge prireditve kot na primer razstavo gasilstva v slavnostni dvorani brežiškega gradu in zaključni kviz jugoslovanskega naraščaja pod naslovom »Preprečujmo požare”. GRETA PEČNIK POJDE V RIM Piranska slikarka Greta Pečnik, ena najaktivnejših predstavnic slovenske naive in večkratna udeleženka Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, dckončuje te dni še zadnja dela za razstavo v Rimu. To bo skupinska razstava, na kateri bodo dela še vrste drugih likovnikov iz vsega sveta. V eni od naših Prilog smo lansko jesen obširneje pisali o akciji stalne konference jugoslovanskih mest za čistejšo Savo. 18. januarja so o tem podpisali v Zagrebu poseben družbeni dogovor predstavniki občinskih skupščin 48 občin Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine in kajpak tudi pobudnika — stalne konference mest. N aša najdaljša reka že dolgo plačuje davek našega slabega odnosa do varstva okolja. Poslej naj ne bi bilo več tako, čeprav se bo do konca nove petletke gospodarska dejavnost v savskem bazenu povečala za štirikrat, do konca tisočletja pa celo za devetkrat. Kako bo živelo 35 odst. prebivalstva naše države v savskem porečju (8,5 milijona ljudi), je odvisno od vseh. Ustanovljeno je koordinacijsko telo, ki bo spremljalo izvajanje do- Prednosti le pravemu kmetu Na ustanovnem zboru Agroživiiske skupnosti Dolenjske govorili o pospeševalnih ukrepih 18. januarja je bil v novomeškem hotelu Metropol ustanovni zbor Agroživiiske skupnosti organizacij združenega dela Dolenjske. Poglavitna naloga skupnosti bo povečanje pridelovanja hrane na Dolenjskem. Količina kmetijskih pridelkov na našem območju ni v skladu s številom ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, še manj s površinami zemlje, ki jo imamo za te namene. Zato bodo prizadevanja te skupnosti tekla v smeri spodbujanja povečevanja pridelkov v poljedelstvu, mesoreji, mlekarstvu, še posebej pa v pravem dohodkovnem povezo- ——— -■ 1 — ^ ■ ■' ■■ - ' - .. V današnjem Dolenjskem listu V današnji številki opozarjamo bralce na naslednje aktualne in zanimive novinarske prispevke- • stran 2 PRIDELKA NE PRIKLIČE LE ZNOJ • stran 3 : POHOJENA NAČELA • stran 4 . MISEL EDVARDA KARDELJA • stran 7 ;SE BO KULTURA PREHRANILA? • stran 15: BRITEV NARAVE GOLI MOŠKE GLAVE • stran 16‘.TUDI MORALA JE MERILO • stran 17: ODSOTNOST NI SAMO BOLEZEN • stran 24: OB ŽIVLJENJE TUDI ZARADI TRME X—---------------------------- ... M •.-! $ * ■■Ul rjanska epopi ne sme nikoli utoniti v nozal ■ji K el Slovenske in hrvaške občine za postopno oživljanje preteklosti spominskega območja Petkovega posveta odbora za negovanje tradicij NOB pri skupnosti spominskega območja Žumbetk-Gotjanci so se v Čateških Toplicah udeležili delegati iz treh hrvaških in petih slovenskih občin ter predstavniki regionalnih institucij iz obeh republik. Izhodišče za razpravo je bil program skupnih in po občinah ločenih nalog, napravljen z namenom, da bi oteli pozabi ne le posamezne dogodke iz NOB, ampak celoto revolucionarnih dogajanj na področju, kjer sta se kovala bratstvo in enotnost slovenskega in hrvaškega ljudstva. Udeleženci so enotno podprli predlog, da bi v tekočem letu zabeležili prav vse dogodke in jih nato po pomembnosti razvrstili v republiške, občinske in krajevne. Vzporedna naloga je popis kulturnih in turističnih zanimivosti, ki naj bi jih vseboval vodič za to zaokroženo območje. Udeleženci so sprejeli tudi priporočilo za novo planinsko transverzalo, ki bo povezovala žumberški in goijanski svet. To bo še posebej vabljivo za mlade. Med predloge, ki so bili deležni velike pozornosti, sodi sodelovanje pri izdelavi prostorskega plana. Udeleženci so z navdušenjem pozdravili pobudo za majska srečanja borcev in mladine na terrt območju. General Rade Bulat je predlagal, da bi jih združili s svečano volilno skupščino skupnosti spominskega predela Žumberk-GorjancL Predstavniki mladine so predlagali v teh krajih republiške ali celo zvezne delovne akcije in pohode po poteh nekdanjih borcev. V raziskovanje junaške preteklosti teh krajev bodo poskušali pritegniti muzeje, univerze in inštitute. Tudi televizija in tisk bi lahko veliko naredila za njihovo predstavitev. Dogajanje je bilo izredno bogato zato so udeleženci posveta prepričani, da bi lahko na tem področju nastali drugi kapelski kresovi. Tokrat so pokazali največjo delavnost in zavzetost člani odbora, v prihodnje pa pričakujejo več sodelovanja delegatov in delegacij po občinah, saj niso to le naloge Zveze Udeleženci posveta so predsedniku Titu telegram s pozdravi in željami po čimhitrejšem okrevanju. Brzojavko z enako.vsebino so še isti dan oddali slušatelji, ki so v Brežicah zaključili 3-mesečni politični seminar pri medobčinskem N*udijskem središču. borcev, ampak predvsem naloge Socialistične zveze in v njej združenih organizacij in društev. JOŽICA TEPPEY POSVET ________________________________________ _o_____________ literatom, televiziji. Udeleženci so se dogovorili, da bi zaokroženo območje predstavil enoten vodič in ga odpri svetu. Široko zastavljen program urejevanja obeležij revolucionarni preteldoiti naj bi vzporedno uresničevali po krajevnih skupnostih, po občinah in na medrepubliški ravni. Na sliki levo delovni predsednik posveta Niko Belopavlovič, v sredini predsednik odbora za n tradicij NOB general Rade Bulat in na desni podpr občinske skupščine v Brežicah prof. Matjan Gregorič. govora. Podpisani družbeni dogovor je navsezadnje le del projekta, ki ga je pripravil zvezni izvršni svet ob pomoči OZN. Akcijo so že od vsega začetka z velikim zanimanjem podpirali zlasti v Posavju. Naj ob tej priložnosti omenimo na videz drobno pobudo sevniškega turističnega društva, ki poziva organizacije in p osam eznike vzdolž reke, naj ob nizkem vodnem stanju čistijo rečno obrežje. A. 2. vanju med zadrugami in kmeti, med kmeti samimi in doslednejši zemljiški politiki. Kako doseči povečanje pridelkov? Kaže, da bo treba bolj premišljeno izvajati kmetijsko politika Delegati so po tem zastavili vprašanje: ali je res treba dati vsem kredite, polkmetom ravno tako kot kmetom? Ali je res treba, da pospeševalci enako pozorno obravnavajo vse kmete, ko pa bi bilo pametneje ukvarjati se s tistimi, ki pridelajo večje tržne presežke? Zakaj morajo kmetje v ceni za nafto plačevati še prispevke za ceste? Prav tako bi se morali z vso resnostjo vprašati, zakaj dobivajo status kmeta tudi zdravniki, obrtniki in drugi. Kot je še posebej poudaril eden izmed razpravljalcev, pri vsem tem ne gre za reševanje socialnega vprašanja kmetov - mimogrede povedano: to še zdaj ni ustrezno razvozljano - marveč za temeljno usmerjenost: na naši zemlji pridelati več poljščin, več mesa, več mleka. In v skladu s to usmerjenostjo je treba tudi ravnati Cilji takega ravnanja so znani. Predvsem je treba zadostiti lastne potrebe po hrani, zadostne količine surovin za domačo predelovalno industrijo in, ne nazadnje, vključevanje v izvoz. Naloge, ki si jih skupnost zastavlja, prav gotovo niso lahke in dosegljive čez noč. Da jih bo skupnost dosegla, bo treba marsikaj spremeniti v vsakdanjem ravnanju in v sistemu. Potrebna pa bo tudi pomoč družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, ki se bodo morale skupaj z Agroživilsko skupnostjo truditi za spoštovanje že doseženih, pa večkrat prekršenih do-govorov. J. SIMČIČ Dobava kurilnega olja ohromljena Med vzroki zlasti nepotrebno vznemirjenje -Za 2.000 ton naročil, eno do dvomesečna do-______________bara_____________ Zoprn »tn-toT je stalen gost telefonske linije na številki 21-51L Za to številko se skriva novomeška poslovalnica Petrola, natančneje Ludvik Ilovar, Id neutrudno vpisuje naročnike kurilnega olja. Po spisku, )ri mu ni konca ne kraja, bi sklepali, da strah občanov pred morebitnim prisilnim zmrzovanjem v stanovanjih taste iz dneva v dan. Upravičeno? Po besedah Ludvika Ilovarja se je preskrba s kurilnim oljem v Novem mestu in okolici zataknila okoli novega leta, vse dotlej pa težav z dostavo ni bilo, sqj naročniki praviloma niso čakali na kurivo dlje kot 24 ut. Zadnje dni starega leta pa je prišlo do nepričakovanega izpada cistern, Id so bile na tehničnih pregledih, pošiljk ii Siska v Novo mesto kratko malo ni bilo, stanje pa se je poslabšalo po močnem sneženju in zapori cest. O tem nekaj več Ludvik Ilovar: „Ob prvih manjših izpadih dobave kurilnega olja so nekateri posamezniki pričeli s paničnim posredovanjem in naročanjem, kar pa se je, kot v že tolikih primerih, kot blisk -preneslo še na ostale občane. Ljudje so naročali olje, če so ga potrebovali ali pa ne. Stanje se je tako seveda iz dneva v dan slabšalo in danes lahko povem, da tudi če ne sprejmemo nobenega naročili več, bi dosedanje zanimanje potešili komajda v enem do dveh mesecih. Tako lahko občani, ki olje naroče sedaj, računajo na dobavo nekje v začetku marca. Kajti trenutno imamo za kurilno olje naročil kar za okoli 2.000 ton. Veliko boljši je položaj z mazutom, čigar dobavni rok je blizu 14 dni." Da besede Ludvika Ilovarja, ki je današnji položaj pri preskrbi s kurilnim oljem v veliki meri pripisal brezglavemu preplahu občanov, niso a trte izvite, še podatek, da so pred dnevi, na bencinsko črpalko v Šentjernej zapeljali 30.000 litrov kurilnega olja. Količina, ki bi po dosedanjih izkušnjah sodeč, morala zadoščati za mesec dni, je pošla v treh dneh. B.BUDJA SUHY RAZSTAVLJA NA PRIMORSKEM Branko Suhy, akademski slikar in grafik iz Novega mesta, razstavlja svoja dela tokrat na Primorskem. Razstava, ki so jo odpdi 18. januarje v galeriji osnovne šole v Solkanu, bo na ogled do 7. februarja. To je ena prvih razstav novomeškega likovnik;, v zahodni Sloveniji. m za negovanje predsednik Po podaba^jn sredini tedna m MU V ob koncu tedna obeta febdjbnje z delnimi razjasnitvami in ohladitvami. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Islamska republika Iran bo dobila v nekaj dneh svo-jega prvegi predsednika v dva tisoč petsto letih obstoja te države, toda kdo bo to, je spričo nič manj kot 124 kandidatov, kolikor se jih je potegovalo za ta naslov, v tem trenutku Se vedno neznano. Res je sicer, da se je medtem število kandidatov občutno zmanjšalo, saj so številni odstopili, zato pa napetost pred volitvami nenehno narašča. To še toliko bolj, ker je minister za notranje zadeve opozoril prebivalce, naj bodo pozorni na vse tiste, ki da želijo iz vati nerede med voli- Prvi predsednik iranske republike tvami, napovedanimi za 25 januar. Dejal je, da bodo nasprotniki revolucije in prikriti agenti nekdanje tajne šahove politične policije poskušali izzvati nerede. V takem ozračju ni še vedno nič novega o usodi zaprtih ameriških talcev za katere pravijo predstavniki „re-volucionarnih študentov”, da jih ne bodo izpustili vse dotlej, dokler ne bo na iranska tla stopil nekdanji šah Reza Pahlavi in ne bo Iranu vrnjeno bogastvo, ki ga je šah spravil v tujino pred odhodom iz države. Tačas pa je Ajtola Homeini pristal na spremembo nekaterih členov nedavno sprejete iranske ustave, predvsem pa tistega, ki pravi, da je siitizem uradna verotpo-ved v državi To je storil očitno pod zelo ostrimi pritiski tistih, ki so menili, da ni mogoče tako zelo favorizirati ene same vere. AFGANISTAN; ZASEDBA SE KREPI Medtem pa prihajajo t Afganistana novice, da sovjetske čete, ki so v deželi in katerih število cenijo na okoli 70.000 mož, vse bolj obvladujejo položaj. Afganistanska vojska je po vseh poročilih sodeč povsem brez morale, mzen tega pa se je (po zahodnih virih) njeno število močno 'zmanjšalo. Medtem ko je še pred vdo- rom sovjetskih enot štela okoli 110.000 mož, naj bi jih imela sedaj le še okoli 35.000. Del vojaštva so sovjetske enote menda razorožile, del pa je (z vsem orožjem vred) prestopil na stran upornikov, proti katerim se v nekaterih odročnih predelih države še vedno bojujejo sovjetske čete. Nekatere sovjetske enote so samo trideset kilometrov oddaljene od iranske meje, kar je v Teheranu izzvalo po besedah iranskega zunanjega ministra globoko zaskrbljenost in tudi zelo jasno in odločno obsodbo sovjetskega vmešavanja v afganistanske zadeve Ameriški predsednik Jimmy Carter je medtem uradno predlagal bojkot olimpijskih iger, ki bodo letos v Moskvi, če se sovjetske enote ne bodo umaknile iz Afganistana. Toda ta predlog nima skoraj nikakršnih možnosti na uspeh, kajti velika večina nacionalnih olim-pijskih komitejev je proti njemu z obrazložitvijo, da športnikov ne bi smeli izrabljati v politične namene. Sicer pa zelo verjetno tudi ameriški predsednik ni mislil, da bo ta njegov predlog sprejet, je le ena izmed številnih oblik pritiskov na Sovjetsko zvezo zaradi njenega vmešavanja v Afganistan. NAPETO V RODEZUI štirideset dni pred začetkom prvih svobodnih volitev v Rodeziji, s čimer naj bi ta dežela končno po dolgih letih osvobodilnega boja postala neodvisna in samostojna, je položaj v državi skrajno napet. Največji krivec za to je dejstvo, da je v deželi nič manj kot šest večjih oboroženih vojaških formacij, izmed katerih ena (namreč redna južnoafriška armada) ne bi smela biti tam. Trenutno je v deželi premirje, med katerim naj bi se po londonskih sporazum ti začel predvolilni boj za 100 poslaniških mest v parlamentu bodoče države. 20 mest je rezerviranih za belce, 80 za temnopolte in za slednje se poteguje nič manj kot 11 političnih strank, med katerimi ima po napovedih opazovalcev največ možnosti domoljubna fronta. Pod tem imenom so se leta dolgo bojevali temnopolti partizani JANEZ ČUČEK cs * M KAIRU IZRAELSKI ČASNIK — Minuli teden so v Kairu začeli prodajati izraelski časopis „The Jerzualem Post”. To je prvič, da v glavnem mestu Egipta prodajajo izraelski časopis od ustanovitve Izraela, kar je Se en (majhen sicer, a vendarle) korak naprej k navezovanju normalnih odnosov med dvema državama. (Telefoto. UPI) Pridelka ne prikliče le znoj Premalo za gnojila, preveč za traktorje — Smo res območje z najslabšim vremenom? Sliši se mnenje, da srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva ne uresničujemo v celoti zato, ker je bil zastavljen preveč široko. V pravi pa, da ne zmore 1000 afi 2000 din za nakup 300 do 600 vsej državi je kmetijska proizvodnja rasla za 2 odstotka na leto, kar kg gnojil ali nekaj stotakov za je le polovica predvidene, v Sloveniji pa nekaj hitreje, za okrog 3 kakovosti odstotke in za okrog 0,5 odstotka manj od načrtovane. Najbolj zaostaja poljedelstvo in je v letih 1976 do 1978 pridelalo v poprečju celo manj kot prejšnja leta. Ali so načrtovalci srednjeroč nega razvoja slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva res pričakovali od njega več, kot zmore? Odgovoriti je treba še na vprašanje, kakšne so naravne možnosti našega kmetijstva. Slab razvoj poljedelstva kmetovalci opravičujejo s slabim vremenom. Poljedelstvo — kot tudi vinogradništvo in sadjarstvo — je res najbolj odvisno od vremena. Toda če že vrsto let zaostaja za svojimi sosedi v Italiji, Avstriji, Madžarski, in če vzamemo vso državo, tudi za drugimi do Grčije, npr. pri hektarskih pridelkih koruze, bi morali o tem resno razmišljati. Ali smo med vsemi sosedi neka kotlina z najneugodnejšim vremenom? Ali je naša zemlja po naravnem razvoju slabša od njihove? Ali pa ne zaostajamo za njimi zaradi naravnih razmer, temveč zaradi slabosti naših kmetovalcev in lastnikov obdelovalne zemlje? Leta 1977, ko smo imeli rekordno letino koruze in pridelali 10 milijonov ton (poprečno na hektar 42,5 ton, v Slove- niji še nekaj manj), so v Italiji pridelali na hektar poprečno 65,7 stota, v Avstriji 69,8 in na Madžarskem 48,1. Razlike so tako velike, da našega zaostajanja ne moremo šteti le za slučajno ali odvisno od naravnih razmer. Po številu traktoijev na določeno površino obdelovalne zemlje ne zaostajamo za sosedi, pač pa po obdelavi zemlje in gnojenju. Nekateri pravijo, daje premalo sredstev za naložbe v kmetijstvo. Žal pa še tista, ki jih vlagamo, nalagamo slabo, največ v kmetijske stroje in poslopja, premalo pa na polja. Kmet porabi za nakup traktorja 100.000 din ali še več, kakovostno semensko koruzo, pšenico in drugo. Kdor res ne zmore, bi mu bilo treba pomagati s kreditom, saj se taka sredstva hitro obračajo in vračajo. Ni pa moč pomagati takim kmetom, ki gnojilo in dobro seme zavračajo, češ da je predrago, in ne zato, ker ne bi premogli potrebnega denaria. Za traktor jim ni bilo žal 100.000 din, za gnojila in seme jim je pa žal nekaj tisočakov. Pa bi se jim tak denar obrestoval desetkrat hitreje in bolje kot pri traktorju. Razvoj našega kmetijstva ni bil načrtovan preširoko, saj s takim poprečnim razvojem, kot smo ga imeli v preteklih letih, naše že od nekdaj zaostalo kmetijstvo še bolj zaostaja za sosedi. JOŽE PETEK j. Iz zadnjega PAVUHE: tedenski mozaik Se vedno je znana kot KRALJICA Hope Coofa Namgyal, pa čeprav nima vei kraljestva, v katerem bi kraljevala- Odkar je namreč Indija let* 1973 pridružila majhno kraljevino Sikhim pod Himalajo, je kralj moral dati slovo kraljevskemu žezlu in z njim kajpak tudi njegova kraljica, ki je bila, predno se je poročila in preselila pod visoke himalajske vrhove, navadna ameriška državljanka. Sedaj sta neuradno (bržkone, poročaj0 škodoželjno nekateri zahodni časniki, bosta tudi kmalu uradno) ločena in medtem, ko je kralj Ihlden Thondup Namgyal ostal v svojem rodnem kraju (in celo v nekdanji kraljevi palačOi se nekdanja kraljica pojavlja v Združenih državah Amerike, kjer predava o naravnih lepotah Azije ... Vsakdo mora nekaj početi, in govoriti o lepem je bolje, kot govoriti o grdem ... IN CE SMO TAKO ŽE PRI ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, povejmo še ljubko resnično zgodbico, ki se je pripetila novo imenovanemu šefu policije v Chicagu. Imenovan je bil minuli petek, v soboto pa je, kot se za vrlega prvega policaja velemesta spodobi, odšel z družino v cerkev. Ko se je vrnil domov, je opazil, da so medtem tatovi (ali pa tat) vdrli v njegovo hišo in mu odnesli za 300 dolarjev zlatnine. In kaj je pomislil šef chicaške policije, ko je videl, da so ga obiskali tatovi? No, nekaj povsem naravnega. „moja prva misel je bila,” je dejal časnikar-jem,” da je treba poklicati policijo ... Stare reakcije tudi n* novem delovnem mestu ... BRITANSKA VLADA JE DOLGO POSKUŠALA ZAMOLČATI neko neljubo resnico, toda naposled je pod ostrimi vprašanji opozicijskih poslancev v parlamentu vendarle morala spregovoriti. Gre za nič manj kot 235 smmih primerov v policijskih zaporih, kolikor so jih našteli v sedemdesetih letih. Na zajedljiva vprašanja opozicije je moral minister za notranje zadeve William Whitelaw naposled priznati, da nima pri roki podat* kov, s katerimi bi lahko z do-voljil radovedne poslance, obljubil pa je popolno preiskavo, zakaj je toliko zapornikov umrlo v policijskih (torej še pred obsodbo) zaporih .., Žalostna resnica _____ TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Dejstvo je, da naše delegatstvo še ni odraš-čeno. Ne zanikamo, da se delegati ne »sporazumevajo” ravno lahko. Resnica je, da je zvezna skupščina kar precej časa »bolehala” zaradi neusklajenih stališč republik in pokrajin. Ni mogoče zatajiti (tega niti nihče noče), da podobne težave pestijo tudi sedanji delegatski rod. Tudi ko gre za delegatsko zvezno skupščino. Enotni v razlikah Toda analiza pretečenega leta kaže, da je krenilo na bolje. Rožice seveda ne rastejo na poteh dogovaijanja, sklepanja in sporazumevanja, vendar nesporno drži, da je občutek o skupni odgovornosti za razvoj posameznih republik in pokrajin ter Jugoslavije kot celote vedno bolj v ospredju. Nemara tudi zaradi tega, ker z vsakim dnem bolj dojemamo, da ničesar ni mogoče razreševati stihijno, po krajših poteh, mimo sistema socialistične samoupravne demokracije. Edvard Kardelj je natančno vedel, da je- Eitreben čas, da se utirijo nove, bolj demo-atične rešitve. Nenehno je opozarjal na strpnost, ki je izraz visoke politične kulture in modrosti. Opozarjal je na potrebo nenehne kritične analize protislovij v razvoju socialistične samoupravne demokracije. Samo ta lahko navrže dobre rezultate, pokaže, kje so subjektivne zavore za vožnjo v prakso, kar pa je posledica starih oblik političnega dela, nerazumevanja in tudi premajhnega znanja. So takšni, ki trdijo da je sistem socialističnega samoupravljanja za osveščene, visoko izobražene ljudi. Za »intelektualno elito”. Res, času je potrebno dati na razpolago več časa. To pa nas seveda ne razrešuje odgovornosti, da bi nagleje in bolje delali. Kvalitetnejše delo pogojuje večji dohodek, to pa sta tudi bistvena poudarka sedanje gospodarske stabilizacije. In človeka prav veseli, ko vidi, kako bojevniško zagnano, trmasto dosledno, vendar z največio možno mero pameti (sem ter tja nam tudi spodrsne), znova in znova rinemo v ospredje svojo pravico do samobitnosti, svobode, sporazumevanja in dogovarjanja. Sicer še jecljamo, a vendar že govorimo moderno govorico zgodovine, ki se suka samo okoli človeka, njegovega dela, pravic in dolžnosti. Naša neposredna doživljanja sedanjega trenutka so razumljivo mnogo manj himnična. Toda rezultati ne morejo izostati, le če bo čvekanja mani birokratskih postopkov, brez-dušnosti. Predvsem pa je pomembno, da govori »politika” enak jezik kot ljudje, kajti nihče si ne more privoščiti razkošja »poslednjega Mohikanca naših mladih dni”, ki je stal visoko gori in »gledal globoko navzdol ’. Pridigarstvu je odzvonilo. Nekaj velja samo skupna govorica, ki je enotnost v razlikah. MILAN MEDEN NEW DELHI - Razvite države in države v razvoju bodo v naslednjih osemnajstih dneh na 3. generalni konferenci organizacije za industrijski razvoj Združenih narodov UNIDO obravnavale problem v zvezi s hitrejšo industrializacijo na svetu. To prvo pomembnejše zborovanje o mednarodnih gospodarskih vprašanjih na začetku novega desetletja se bo začelo v ozračju nezadovoljstva držav v razvoju z uresničevanjem nalog drugega zasedanja UNISO, ki je bilo pred petimi leti v Limi. • MOSKVA - Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigin, Mihajl Suslov, Andrej Kirilenko, Konstantin Cenjen-ko, Dimitrij Ustinov, Andrej Gromi-ko, Jurij Andropov in ostali člani najožjega sovjetskega partijskega vodstva ponovno kandidirajo za deputate vrhovnih sovjetov sovjetskih republik. Volitve bodo spomladi letos. • TOKIO - Tokijska policija je prijela upokojenega generala Jukihisa Mijanago in še dva aktivna oficirja japonskih obrambnih sil z obtožbo, da so vohunili za Sovjetsko zvezo. Osrednja osebnost afere je upokojeni general Jukihisa Mijanaga, star 58 let, ki je nedavno delal v obveščevalnem središču japonske protivohun-ske službe. Bilje strokovnjak za sovjetska vprašanja. ZDRUŽENI NARODI - Predsednik »komiteja vseh” Bogdan Ono-brnja je sporočil, da se bodo neformalna srečanja za priprave na nov krog globalnih pogajanj o novem ekonomskem redu začela sredi februarja.Pričakujejo, da bodo članice svetovne organizacije do takrat pripravile svoje predloge za konkretno vsebino in način teh pogajanj. S - Umakni ■«, dirkamo v ■tabUiiaail*1 DELAVEN ZAČETEK - Pred kratkim ustanovljena osnovna organizacija ZSMS Črnomelj Loka se je že izkazala. V svoji krajevni skupno-s° mladi v nedeljo poprijeli za lopate ter očistili snem vse ulice in mostove. Prva akcija je dobro uspela. (Foto: B. Krže) BELE SMUČINE VABIJO - Letošnji sneg je prinesel obilico veselja. Smučaijem, ki jim hoja v hrib ob sodobni opremi povzroča le preveliko naporov, se odločajo za belokranjske Čtmošnjice, (na sliki), Trebnje ali Suhadol nad Gabrjem, kjer jih na start potegne vlečnica. (Foto: J. Pavlin) NE BO JE ZMANJKALO - Pogled v skladišče soli za posipavanje magistralne ceste Uublja-na—Zagreb pod nadvozom pri Budiču na Čatežu. Delavci Cestnega podjetja v zimskih dneh pridno nalagajo sol na vozila, ki so dolžna skrbeti za varno vožnjo. (Foto: Jožica Teppey) IGRA NARAVE — Ob modernizaciji obsavske ceste so polomili nekakšne kapnike, ki so bili že zrasli ob kamnih. ,Jzpad“ vsako zimo nadomesti led. So svojevrsten dokaz, kako mrzlo zavije tam med Boštanjem in Kompoljem. (Foto: Železnik) gozdarski ŠTUDIJSKI DNEVI ' Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani organizira 28. in 29. januarja na Ekonomski fakulteti gozdarske študijske dneve. Gozdarji in lovci bodo obravnavali aktualne in pereče probleme lovskega in gozdnega gospodarstva o vzpostavljanju takšnih razmer v gozdu, ki bodo zagotavljale skladen razvoj v tem okolju. Pojasnili bodo tudi stališča, ki doslej niso zagotovila pričakovanih rezultatov. Investicije skozi gosto sito letošnjem letu so gospodarske investicije v novomeški občini usmerjene zlasti pospeševanje izvoza in izboljšanje tehnoloških postopkov — Vse ostalo je v zraku Sejmišča NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu ni bilo tako živahno kot običajno, saj so zaradi snega manjkali kupci iz bolj oddaljenih krajev. Naprodaj je bUo le 213 Prašičev, prodanih pa 127. Pujski so bili po 1.000 do 1.400 din, nad tri mesece stari prašiči pa po 1.410 do 2.200 din. BREŽICE: Na sobotnem sejmu je manjkalo zlasti kupcev, saj je od 926 ponujenih pujskov menjalo lastnika.le 124. Pujski so bilo po 50 do 55 dinarjev kilogram žive teže. Stabilizacija in zaostreni pogoji v zunanjetrgovinski menjavi bodo v letošnejm letu teijali skrajno premišljene naložbe, zato nikakor ne bo mogoče upoštevati želja vseh kolektivov, ki so že doslej prijavili za več sto milijard investicij. Z občinsko resolucijo so določene prednostne naložbe. Določeno je, da bb IMV letos dokončala investicijo, ki bo omogočala proizvodnjo 100.000 osebnih avtomobilov in 35.000 prikolic, s čimer se bodo možnosti za izvoz v tej tovarni podvojile. Tudi „Krka” bo nadaljev ! 5 PRIJATELJA IN SODELAVCA v boju in miru •. Josip Broz - Tito in Edvard Kardelj Misel Edvarda Kardelja 27. januarja bo minilo 70 lat, kar se je rodil veliki jugoslovanski revolucionar, mislec in teoretik Edvard Kardelj - Ob tej priložnosti objavljamo kra-____________tek izbor nekaterih njegovih misli______________ „Misel Edvarda Kardelja", pravi Anton Vratuša, „je stalni ustvarjalni dialog med preteklostjo, iz katere z izredno močjo marksističnega misleca črpa spodbude za akcijo, in bodočnostjo v kateri odpira vse nove razsežnosti in možnosti boja za osvoboditev človeka sleherne eksploatacije in dominacije." „Ni fenomena," je zapisal isti avtor, „niti odnosov v sodobni družbi, ki se jih je Kardelj lotil, da si ne bi zastavil vprašanja, kje so zgodovinske korenine teh pojavov in odnosov, kakšne so njihove idejnopolitične in družbenoekonomske predpostavke in kakšna je njihova vloga v danih razmerjih sil. Dialektična enotnost teorije in prakse pa je druga najpomembnejša karakteristika Kardeljeve misli in ta princip predstavlja temeljno razpoznavnico vsakega dialektičnega razmišljanja in snovanja." Iskrivost, izbrušenost in mnogoplastnost Kardeljeve misli naj pokažejo tudi tu objavljeni drobci iz njegovih številnih in široko zasnovanih del. ,.NOBEN RAZRED PRI NAS se ne more pohvaliti s tako slavno in neomadeževano preteklostjo, kakor se more delavski razred. Ljudje se uče in se hočejo prepričati na svojih lastnih izkušnjah. Zato je prvi korak k nerazrušljivi skupnosti delavskega razreda ona enotnost, ki nastaja v ognju vsakdanjih borb in ki ji navadno pravijo akcijska enotnost, enotnost v delovanju Zaivest da je treba v vsakdanjih ekonomskih borbah nastopati enotno, je v našem delavstvu globoko vsidra na.“ „AKO BI MORAL V ENEM STAVKU formulirati bistvo družbenoekonomske problematike, ki jo mora na ta ali drug način, hitreje ali počasneje, postopno reševati vsaka družba prehodnega tipa na poti socialističnega razvoja ki je po revolucionarni poti podružbila sredstva z* proizvodnjo potem bi lahko dejal, da je to bistvo v proti slovju med človekom in njegovim osebnim interesom ter državo kot nooteljico skupnega interesa.'' „NI VSEENO, KAKO JE v socialistični državi organiziran sistem oblasti in kako se ta sistem razvija. Ni dovolj, da ima proletarska par-tija vodilno vlogo, ampak je treba revolucijo bzavarovati - kakor je rekel Marx - zavarovati jo pred njenimi lastnimi birokrati, ki lahko. če že ne morejo obrniti kolesa razvoja nazaj, vsaj močno zavrejo tempo razvoja socializma in družbenih proizvajalnih sil sploh Komunisti in vsi napredni ljudje imajo pravico in dolžnost, da kritizirajo tak sistem .proletarske diktature’, ki poskuša ovekovečiti svoje najnižje in najbolj zaostale oblike ali ki se razvija po poti birokratskega centralizma, kajti vse to ovira socialistični razvoj in razvoj družbenih proizvajalnih sil.“ »SAMOUPRAVLJANJE NI IZUM jugoslovanske teorije in prakse, ideja samoupravljanja je stara toliko kakor ideja humanizma, in še posebej, kakor mednarodno delavsko gibanje, zgodovina njegovega razredneg boja in zgodovine socialistične prakse. Samoupravne ideje in težnje so se v svetu izrazile na različne načine, v številnih bojih delavskega razreda in naprednih ljudi in gibanj za svobodo dela in človeka ter v vseh dosedanjih socialističnih revolucijah, čeprav so s poznejšim razvojem socialistične prakse dobile pod vplivom raznih objektivnih in subjektivnih faktorjev in vzrokov bolj ali manj naravo participacije delavcev pri upravljanju proizvodnje, s tem pa v nekem smislu tudi sekundarno družbeno vlogo “ „MNOGI SE V SODOBNI politični praksi sklicujejo na delavski razred in govorijo v njegovem imenu ter s tem razglašajo svojo politiko za razredno politiko. V resnici pa se za povodnijo besed o delav skem razredu kaj pogosto skrivajo težnje da se od delavskega razreda odtujijo samoupravljalske funkcije pri delu in družbi, zlasti pa pri razpolaganju s presežnim delom. Razredno obravnavanje problemov naše družbe torej ni.v tem, da ga pogosto poudarjamo z besedami ali da se .razredna politiki istoveti z nekakšnim pokroviteljskim odnosom do delavskega razreda. Razredno obravnavanje se kaže v tem koliko se socialistične sile naše družbe borijo in koliko jim uspeva, da se priborijo za ta, da delavski razred in vsi delovni ljudje z vsakim dnevom čedalje bolj postajajo gospodarji lastne usode. Zato bi lahko rekli, da se ,začetek’ in .konec’, t.j. vsa vsebina samoupravljanja izraža v naravi družbenoekonomskega in političnega položaja delovnega človeka kot posameznika in združenega v skupnem delu in družbi”* „ VELIČINA ČLOVEŠKEGA DUHA ni v njegovi sposobnosti dela. ti abstraktne konstrukcije, temveč v tem, da pokaže v skladu z objektivnimi pogoji, s socialno-ekonomskimi in materialnimi razmerami na paspektive bodočega razvoja in na sredstva ki so potrebna za dosego smotrov, ki sijih zastavka narod ... Zato ne beg v abstraktnost, temveč preizkušnja teoretičnih nazorov v politični praksi.” „ZNANOST NE SME BITI DEKLA, določene politične prakse ali določenih vladajočih ideoloških gledišč. Znanost si sama postavlja naloge in cilje na podlagi potreb in nalog, ki jih odkrivajo živa družbena praksa, realne človeške možnosti danega časa in razvoj same znanosti. Toda znanosti ne smemo samo tolmačiti marveč mora tudi spreminjati stvari oziroma prispevati k njihovemu spreminjanju. V tem smislu resnična družbena znanost ne more biti drugačna kakor usmerjena k nadaljnjemu razvoju socialistične družbe, in zato se tudi nujno povezuje z najbolj naprednimi socialističnimi težnjami v družbeni praksi. Potemtakem je dejansko zavestna ali podzavestna -progresivna ideološka usmerjenost bistven element v razvoju znanos- V J Ne strinjajo se s šolsko mrežo če bi bila osvojena sedaj predlagana zasnova mreže šol, bi to pomenilo za zahodno Dolenjsko korak nazaj — Zahtevajo šolo za izobraževanje kovinarjev do pete stopnje „S sedanjo zasnovo o mreži šol kovinsko — predelovalne industrije v Sloveniji se v občinah Kočevje in Ribnica ne strinjamo.” Tako so predstavniki obeh občin poudarili na posvetu o mreži šol elektrotehniške in računalniške ter kovinsko predelovalne usmeritve, kije bil minuli petek v Ljubljani, sklical pa gaje Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije. Dolenjsko velik korak V sedanji zasnovi je namreč predvideno, da bi v Kočevju izobraževali le do tretje izmed predvidenih 10 stopenj strokovne izobrazbe s področja kovinarstva in strojništva, se pravi „za opravljanje manj zahtevnih del in nalog istega poklicnega znanja.” Kočevci in Ribničani pa zahtevajo vsaj šolanje do pete stopnje, se pravi „za opravljanje zahtevnejših raznovrstnih del in nalog kovinske in strojne stroke.” Kočevci in Ribničani svoj predlog utemeljujejo z večimi zelo tehtnimi razlogi. Tako imajo v Kočevju že nad 100 let gimnazijo, v okviru Centra poklicnih šol pa izobražujejo že zdaj še nekatere poklice do četrte stopnje. Če bi bila predlagana zasnova osvojena, bi to potnenilo za ELEKTRO KRŠKO LE ZAČASNO K CELJU Urejanje samoupravnih odnosov v elektrogospodarstvu ne poteka gladko, četudi naj bi organiziranost distribucije približali porabnikom Lanski neuspeli referendum za združitev krške^ tozda v delovno organizacijo Elektro Celje dokazuje, da na to vplivajo še drugi razlogi. Da pa ne bi prav Krčani minirali začasne samoupravne organiziranosti Elektrogospodarstva Slovenije jim je svet posavskih občin priporočil, da se začasno vendarle priključijo k Celju. To pomeni, za toliko časa, dokler ne bodo izdani zakonski predpisi in iz njih izpeljani kriteriji o samoupravni organiziranosti slovenskega Elektrogospodarstva. Družbenopolitične orgmizacije iz Elektra Krško so sicer zahtevale jamstvo da bo ta korak le začasen, vendar svet takih jvistojnosti nima, zaupa pa v pravilnost samoupravnih poti. V ENEM VRTCU PREVEČ, V DRUGEM PREMALO OTROK V lanskem šolskem letu je bilo v črnomaljski občini v vrtcih 318 otrok, in sicer na Čardaku 136 otrok, v Loki 109 in v Semiču 73 otrok. Medtem ko je Mo na Čardaku v vrtcu 16 otrok več, kot je zmogljivost tega vrtca, v Loki možnosti niso bile povsem izkoriščene, sag je bilo prostora še za 31 otrok. Vodstvo vzgojnovarstvenega zavoda bi vprašanje prezasedenosti oziroma premajhne zasedenosti rado uredilo v soglasju s starši, saj sedanje stanje otežuje pedagoško delo, pa tudi gibanje otrok je delno omejeno. SKRB ZA OSTARELE IN PRIZADETE Črnomaljska skupnost socialnega skrbstva računa, da bo letos v splošnih socialnih zavodih okoli 70 oskrbovancev iz njihove občine; to so v glavnem ostareli in onemogli ljudje, ki ne morejo skrbeti sami zase. V posebnih zarodih bo 11 oskrbovancev, duševno prizadetih ljudi V vzgojnih zavodih bo osem težje vodljivih in vzgojljivih otrok, v zavodih za usposabljanje otrok, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju, in v poklicnih šolah s prila- • gojenim programom dela pa bo skupaj 63 otrok iz črnomaljske občine. ŠTUDIJSKA SEJA NOVOMEŠKE MLADINE Konec prejšnjega tedna so mladi na razširjeni študijski seji predsedstva Občinske konference ZSMS Novo mesto razpravljali o pripravi akcijskega programa predvolilnih priprav in volitev v Občinsko organizacijo ZSMS ter o predlogu o organiziranosti Občinske organizacije. Člani konference mladih v vzgoji in izobraževanju, mladih delavcev ter mladih v KS so ločeno delali akcijski program predvolilnih priprav ter izoblikovali nove spremembe in dopolnila. Spregovorili so tudi o konferenci osnovnih organizacij ZSMS, ki naj bi jo oblikovali v TOZD, KS in šoli ter o novi sestavi Občinske konference, v kateri bi imele OO ZSMS v KS, TOZD in šolah eno delegatsko mesto, gimnazija, ekonomsko-administrativni šolski center ter izobraževalni center za tehnične stroke pa dve. Predsedstvo občinske konference bo še naprej imelo 15 članov. METKA HRASTAR zahodno nazaj. V Kočevju in Ribnici so že zdaj opazili, da se kadri, ki se šolajo v Ljubljani in drugod, le redko za-posle v domačih občinah, ampak MDA „BELA KRAJINA ’80” V PRIPRAVAH Na občinski konferenci ZSMS Črnomelj pravkar poteka razprava o organiziranju republiške mladinske delovne akcije „Bela krajina ’80”, ki bo v štirih izmenah po 21 dni. V vsaki izmeni bosta sodelovali dve brigadi s po 40 udeleženci. Naselje bo, tako kot v preteklem letu, v Kotu pri Semiču. Program del obsega izgradnjo vodovodnega omrežja ter modernizacijo cest Brigadiiji iz občinskih konferenc Ljubljana-Šiška, Velenje, Maribor, Škofja Loka, Ravne na Koroškem, Sežana, Idrqa in Postojna bodo po načrtih opravili 23.040 efektivnih delovnih ur. JOŽE STEGNE ostanejo tam, kjer so se izobraževali. Tako prav zaradi pomanjkanja šol manj razviti vzgajajo kader za bolj razvite. V Kočevju so prav zato, da bi kader za kovinsko stroko obdržali doma, zgradili novo sodobno šolo, prirejeno za šolanje kovinarjev najmanj do pete stopnje (zgrajena je bila lani tudi s samoprispevkom občanov), razen tega pa imajo tu še dijaški dom, šolske delavnice in potrebno učno osebje. Tuli za zadosten vpis ni bojazni, saj zdaj samo gimnazija vpiše na leto po 3 oddelke (podatkov za šole centra poklicnih šol niso povedali); samo RIKO v Ribnici pa trenutno izobražuje 68 učencev kovinske stroke, na srednjih višjih in visokih šolah pa ima še 40 štipendistov. Kovinska industrija v obeh občinah je zelo razvita in bo potrebovala vedno več kadrov, saj ustvaija v kočevski občini nad polovico narodnega dohodka industrijske panoge, v Ribnici pa nad četrtino vsega narodnega dohodka v občini. Ob koncu naj povemo še, da smo iz gradiva razbrali, da je organizacijska enota (se pravi izobraževanje do 3. stopnje) predvidena še v Črnomlju, v Novem mestu in Krškem pa območni center kovinsko predelovalne industrije, se pravi izobraževanje do najmanj pete stopnje. V Krškem in Novem mestu je predvidena tudi šola usmerjenega izobraževanja za energetiko in elektroniko od druge do pete stopnje. J. PRIMC Premog pred podražitvijo Gospodinjstva naj bi zanj odštela za 35, industrija pa 70 do 80 odst. več denarja - Sporazum o novih cenah jutri? RTV po 200 din Od 1. februarja bomo plačevali večjo naročnino Pred dobrim letom dni nam je ljubljanska radijska in televizij; ska hiša polnila ušesa z lepimi obljubami o izboljšanju in razširitvi svojega programa ter s tem utemeljevala podražitev naročnine. Slednje se je res uresničilo, o bistveno boljšem programu pa je težko govoriti Zal postaja podražitev radijske in televizijske naročnine že kar stalna praksa. Pred dnevi je namreč izvršni svet SR Slovenije sprejel odlok, v katerem je natančno določena višina naročnine, ki jo bomo plačevali od 1. februarja dalje. Gospodinji va bodo za vse radijske sprej Tinike v hiši plačevala 55 dinaijev, za prvi televizijski sprejemnik 145 dinarjev, za vsak nadaljnji pa 100 dinarjev. Pravne osebe, ki plačujejo naročnino v pavšalu, bodo odštele za vsak radijski sprejemnik 55 dinarjev, če njihovo število ne bo preseglo 5 sprejemnikov, za vsak nadaljnji pa 40 din. Za televizijske sprejemnike velja ista cena kot za gospodinjstva. OZD s področja dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, družbene organizacije, društva in druge civilno-pravne osebe, razen tistih, ki plačujejo naročnino v pavšalu, bodo po novih cenah plačevale za vsak radijski sprejem ryk 200, a za vsak televizijski 550 dinarjev na mesec. Podražitev premoga, ki je dolgo lebdela v zraku, je tako rekoč gotova stvar. Nove cene bodo bržkone znane že jutri, ko se bodo poskušali predstavniki slovendcih premogovnikov e • njih pogoditi z zastopniki 20 industrijskih in 24 trgovskih organizacij. V ta namen je namreč pripravljen poseben samo- Sravni sporazum, ki naj bi ga cji sprejeli in podpisali na jutrišnjem sestanku. Pričakujejo, da okroglega omizja ne bodo spremenili v oglato, saj bi premogovniki v nasprotnem primeru pridelali letos zanič manj kot 444 milijonov dinarjev izgube. Večino gotovo najbolj zanima, koliko bodo morali poslej odšteti za premog, če ga bodo naročili v ustrezni trgovini. Iz samoupravnega sporazuma je moč povzeti, da se bo premog za tako imenovano široko porabo podražil za 35 odstotkov, medtem ko naj bi industrijske organizacije za vsako tono odštele po 70 do 80 odstotkov več denarja. Navajamo nekatere nove, za zdqj še predlagane cene premoga, ki bo v prodaji v trgovskih organizacijah. Za tono lignita - kosovca naj bi poslej odšteli 583 dinarjev, kockovec bi bil 540, orehovec 414 in grahovec 394 dinarjev. Zasavski premog bo predvidoma dražji takale: kosovec bo stal 1.143, kockovec 1.099, orehovec 971 in grahovec 898 dinarjev. Tona premoga s Senovega naj bi poslej veljala - za kosovec 1.164, za kockovec 1096, za orehovec 980 dinarjev. Premog iz Kanižarice naj bi plačevali takole: za tono premoga v kosih 1.045 in kockah 979 dinarjev, medtem ko bi veljal orehovec 908 in grahovec 707 dinarjev. Najdražji bi bil premog iz Laškega, saj bi morali za tono kosovca iz tega rudnika plačati 1.386, za tono kockovca prav toliko, orehovec pa bi bil po 1.199 dinarjev. Ugotavljajo, da bo z zvišanjem za 35 odstotkov cena premoga za široko porabo iz slovenskih premogovnikov približno izenačena s cenami, kakršne veljajo za premog iz drugih jugoslovanskih republik. KOČEVJE: KOMU PRIZNANJE OF? Občinska konferenca SZDL Kočevje je razpisala podelitev odlikovanj »Priznanje OF”, ki jih podeljuje vsako leto za dan OF, 27. april. Predloge bo zbirala 11. marca. Doslej, se pravi od leta 1970 dalje, je občinska konferenca SZDL podelili 113 priznanj OF. Z GRADNJO DOMA ZA ZDAJ NE BO NIC Začetek gradnje kočevskega doma za ostarele občane so načrtovali za letos, v pripravi so idejni projekti in izdelava lokacijske dokumentacije. Z gradnjo pa zdaj ne bo nič, kajti po določilih republiške resolucije v zdajšnjih družbenoekonomskih razmerah take gradnje niso upravičene. Tako je bilo pojasnjeno tudi delegaciji KS Kočevje, ki je zahtevala odgovor o gradnji od izvršnega sveta občinske skupščine. V. D. Tri milijone parov hlač v tujino ■ -- ■ —* Začelo se je deseto izvozno leto za Novoteksove hlače — Trebinjci delajo le za deviz? Lani so poslali v tujino 640.000 parov Novoteksovih hlač - Novo meške hlače kupujejo predvsem Zahodni Nemci, radi pa jih oblečejo tudi Avstrijci, Cehi in Arabci. Toda med prvimi so začeli kupčije z Novoteksom sklepati nemški trgovci. Skoraj istočasno so pošiljke s hlačami iz Novega mesta potovale tudi v Švico in na Dansko. To je bilo leta 1971, ko je Novoteks izvozil 60.000 parov hlač. V devetih letih se je izvoz tega izdelka podeseteril. skem izvozu sodelovala s 104.000, Novo mesto pa s 34.000 pari. Odveč je poudarjati, da si Novoteks ustvarja s prodajo hlač v tujino Do letos je novomeška tekstilna tovarna izvozila natančno 3,165.000 parov hlač. Dosežek je vsekakor lep in spodbuden vendar iz pravkar zapisanega podatka niso razvidne težave, ki so spremljale Novoteksove hlače na tuje. Prav tako omenjena številka ne pove nič o naporih novomeških tektstilcev da bi svojemu izdelku pripravili neovirano pot skozi mrežo konkurentov do trgovin v tujini. Prvih šest let je izvoz napredoval s kar dolgimi koraki. Potem je prišlo krizno leto 1977, ko je Novoteks pcodal na tujih tržiščih vsega 160.000parov. Izhod je bil le v specializaciji za potrebe izVoza,' omogočil pa ga je samoupravni sporazum o dolgoročnem združevanju deviznih pravic in pospeševanju ekonomskih odnosov s tujino. Tako se je konfekcijski obrat v Trebinju v kratkem času usposobil za stoodstotni izvoz, v Vinici in Novem mestu pa Trebinje v glavnem pri tem le dopolnjujejo. Trebinjci so lani med letom tudi znatno povečali zmogljivosti, zato ne preseneča podatek, da so pet šestin vseh Novoteksovih hlač, prodanih na tujem, izdelali prav oni. Vinica je v celotnem lan- prepotrebne devize, največ za opre' mo, pa tudi za surovine. Devize po' menijo novomeški tekstilni tovarni »potni list" za nadaljnje sodelovanje s tujino, hkrati pa jamstvo da se bo Novoteks lahko še nadalje obdrži na čedalje zahtevnejših domačih ii* tujih tržiščih. Ni skrivnost da v tuji" ni že zadeva ob hudo konkurenc®j držav SEV, še posebej se to pozna§ Nemčiji. f Za d rag e instrumente V gotovini 1.109,864. v obveznicah 1.241.776 din Od 1. 10. 1979 do 17. 1. 1980 so v Medobčinski sklad za drage medicinske instrumente prispevali; V gotovini; namesto venca pok. Rolih Boži - družina Pretnar iz Novega mesta 1.000,00 din. namesto novoletnih čestitk - Dolenjski list 1.500,00 din.namesto novoletnih čestitk - Knjigotisk 1.000,00 din; prisp. namesto venca pok. Vidicu - Center sred. šol Črnomelj 1.000.00 din; namesto novoletnih čestitk — Obrtna zadruga Hrast 5.000.00 din; namesto venca pok. Komelj Frančiški - IMP-TOZD-TEN Ljubljana 3.250,00 din .Božič Anton, Ljubljana, Miklošičeva 6 — prispevek 5.207,75 din Varšek Mojca in Ivan, Raka — namesto venca pok. Sašku iz Rake '500,00 din družina di. Morela iz Novega mesta — namesto venca pok. Ivanki Bevc iz Puščave pri Mokronogu 500,00 din. V obveznicah so prispevali; Peter Baloh, Brezovica 4, Šmar. Toplice 1.000,00; Stane Medved, Peko, Novo mesto 1.000,00 din .Anica Grobovšek, OŠ Brusnice 600,00 din. Skupno je bilo v gotovini vplačano v 1.109,863,70 dinarjev, v obveznicah pa 1.241.776,05 dinarjev. Vsem darovalcem se Upravni odbor Sklada iskreno zahvaljuje. 68296 KULTURNA SKUPNOST KRŠKO Na osnovi sklepa izvršnega odbora Kulturne skupnosti Krško razpisujemo ŠTIPENDIJO za študij na akademiji za glasbo klavir za šolsko leto 1979/80. specializacija Pogoji: — uspešno opravljen zaključni izpit na srednji glasbeni šoli; - potrdilo o vpisu na akademijo za glasbo. Kandidate prosimo, da pošljejo vlogo v 15 dneh po objavi razpisa na Kulturno skupnost Krško, Cesta krških žrtev 63. 53/4-80 ».SLOVENIJALES" LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD IVERAL, ki je v sestavi LIK Kočevje, na podlagi 22. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS št 24/77) in 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA IZMENE — eno delovno mesto, 2. OBRATNI ELEKTRIKAR - dve delovni mesti. Pogoji: Pod 1: končana srednja šola TSŠ — lesne, strojne ali elektro smeri, praksa zaželena; Pod 2: končana poklicna elektro šola, praksa zaželena; odslužen vojaški rok. Navedene delovne naloge so za nedoločen čas z obveznim poskusnim rokom. Kandidati za objavljene delovne naloge naj pošljejo ponudbe s podatki o dosedanjem delu in izobrazbi v roku 15 dni po objavi v splošni sektor. 62/4-80 Na osnovi 22. člena zakona o delovnih razmerjih in 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSS GG Kočevje in sklepa izvršilnega odbora delavskega sveta DSSS kadrovska služba GG Kočevje prosta dela domovi: OBJAVLJA in naloge v DSSS enota Gozdarski - SERVIRANJE HRANE IN PIJAČ V GOZDARSKEM DOMU KOČEVJE (dve servirki) Pogoji: končana poklicna gostinska šola za natakarje in vsaj 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Objavljena dela so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo poteka v dveh izmenah. Pismene vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. Izvršilni odbor DSSS bo v nadaljnjih 10 dneh opravil izbiro in prijavljene kandidate obvestil o izbiri. 59/4-80 RAZPISNA KOMISIJA RAZPISUJE DEl^A IN NALOGEi I M$Q NAS P0ZABILI SLOVENIJALES—STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B 3k Ur&cUrvMjbgtr lido/ DRŽALI BOMO PESTI Na športnem dnevu smo izbrali najboljše smučarje, ki so zastopali našo šolo na občinskem tekmovanju v Črmošnjicah. Kljub močni konkurenci iz Vinice, Starega trga in Semiča so osvojili sedem prvih mest od osmih. Sedaj pa bomo držali pesti, da se bodo tudi pri nadaljnjem tekmovanju dobro odrezali. KATICA KRAMARIČ novinarski krožek OŠ Miran Jarc Črnomelj KRMIMO PTIČKE Zapadel je sneg, ki se ga otroci zelo veselimo, ptice pa zebe in so lačne. Zato smo jim učenci naše šole začeli delati ptičnice- Veseli smo, ko gledamo vrabčke, ki se prerivajo za zrnci suhega kruha in pšenice. Da bi čimveč učencev pomagalo pticam, smo jih začeli hraniti tudi doma. Trosimo jim zrnje na okenske police. NADA STIPANOVIC BRANKA VIDETIČ COS Suhor TABORNIŠKI »HRASTOVI LISTI“ Pred kratkim smo taborniki odreda Samotni hrast iz Šentjerneja izdali glasilo Hrastovi listi. V njem smo predstavili naše taborniško življenje in dela Bilten obsega 35 strani. Izšel je v 110 izvodih. Nekai smo jih ili tudi na krajevno skupnost, osnovno šolo ter drugim taborniškim odredom, ker želimo, da bi naše delo čim bolje spoznali. MATEJA CEKUTA NAS ŠPORTNI DAN V četrtek, 10. januarja, smo Imeli učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole Šentjernej športni dan na Javorovici Na svoj račun so prišli sankači in smučarji Slednji so tekmovali v veleslalomu. Med fanti je zmagal Tomaž Rešetič, med dekleti pa Alenka Homan, oba iz 8.b. MATEJA CEKUTA DOBRA POVEZAVA Dogovarjanje med tozdom Metal-TLK Krmelj in osnovno šolo Krmelj o tesnejšem sodelovanju na učno-vzgojnem področju je obrodilo prve konkretne sadove- konec preteklega in v začetku tega leta so učenci 7. in 8. razreda v okviru tehničnega pouka prebili 18 učnih ur v delovni organizaciji, kjer inje o varstvu pri delu, si ogledali tovarno oziroma delovni proces, se seznanili z različnimi potdici. Težišče programa je bilo aktično delo v vajenski delavnici, ovarjali so se tudi o delavskem samoupravljanju, o kadrovskih potrebah ter možnostih štipendiranja. Takšno sodelovanje pomeni obo-I jestranske koristi, saj so začeli otroci osvajati abecedo kovinarske stroke, delovna organizacija pa bo tako lažje vodila kadrovsko politiko BRANKO SUSTER Krmelj 104 na VODJE FINANČNO—RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg tplošnih zakonskih in moralno-političnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in 5-6 let delovnih izkušenj pri delu in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov delovne organizacije v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom „Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. co/. __ oz/4—oU Delavski svet DSSS DO EMONA DOLENJKA Novo mesto objavlja prosta dela in naloge- 1. SALDAKONTISTA DOBAVITELJEV - za določen čas za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta 2. SALDAKONTISTA DOBAVITELJEV - za nedoločen čas Pogoji: Končana ekonomska srednja šola ali njej enaka šola 'n najmanj dve leti delovnih izkušenj na enakih ali pqdobnih delih oz. nalogah. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi. 64/4-80 CENTIMETRI VESELJA - Letošnja zima je nasula obilo snega v veselje šolarjev in otrok pa še vsak dan pade kakšen nov centimeter. Pod vodstvom 11 voditeljev si 130 učencev iz OŠ Katje Rupe-ne iz Novega mesta pridobiva znanje o smučanju na zasneženih bre govih mestne okolice. Upajmo, da bodo zimsko veselje končali brez nadležnih zlomov in zvinov. (Foto krožek OŠ Katja Rupena) pisma in odmevi OGRADITI RIN20 V statutu občinske skupščine Kočevje je zajamčeno, da se vodi skrb za občane in jim je treba «4ne nuditi pomoč. V Kočevju se je utopilo,že več moških, žensk in celo otrok. Zato bi bilo potrebno reko Rin-žo v Kočevju ograditi z žično mrežo. Najbolj kritična točka je pri domu oz- klubu Društva upokojencev. O vsem tem je bilo že veliko razprav, narejene-pa do sedaj ni bilo še ničesar, ko se zgodi, da bo še kakšna smrtna žrtev, potem se bomo pa zopet vpraševali, kdo je kriv za nesrečo- Predlagam, da pristojni organi dajo v svoj delovni načrt, da se Rinža ogradi. I. RAZPOTNIK 18. januarja smo bili upokojenci I gostinskega podjetja hotela Pugled iz Kočevja povabljeni na družabno srečanje. Bili smo prisrčno sprejeti Direktor Praznik nam je govoril o rgihovem podjetju. Posebej je poudaril, da nas tudi v prihodnje ne bodo pozabili V imenu vseh povabljenih se celotnemu kolektivu najlepše zahvaljujem in jim želim še veliko poslovnega uspeha. Za gostinske upokojence ANTON PETROVIČ, Kočevje »Umetniki posebne sorte čakamo” Cene naraščajo danes, razliko za podražitev pa upokojenci dobijo čez leto dni nov kov Morda bo kdo vprašal, kaj neki čakamo, saj imamo pokojnine urejene! Res je. Vse je urejeno in vsakemu odmerjeno po zakonu in administraciji in s tem tudi zadoščeno. Podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko pa povedo, da ni vse v redu. Lani (1979) so cene porastle kar za 28,8 odstotka. Upokojenci smo sicer dobili neko akontacijo na račun podražitev, a je bila osnova za njen izračun vprečje osebnih dohod-v še aktivnih članov kolektivov. Odstotek je bil verjetno določen bolj približno, končni izračun pa bo gotov šele marca meseca letos. Tak je pač administrativni postopek. Kje je pa tu humanost in obveza do ljudi, ki so pustili mladost in moči v delu in postali ljudje posebne vrste - upokojenci? Ali kdo pomisli, da moramo upokojenci svojim življenjskim potrebam že danes zadostiti, na razliko pa moramo čakati kar za eno leto nazaj. Marsikdo bo med čakanjem na razliko umri Res, da smo dobili letos že kar januarja akontacijo 10 odstotkov. Verjetno bo to komaj zadostovalo in bomo težko lovili dvig cen, posebno živilom in kurjavi Upokojenci (a ne vsi) so resnično umetniki posebne vrste. Hodijo kot akrobati po življenjski vrvi, napeti na povprečju in dvigalu cen. Spodaj nimajo nobene mreže, ki bi jih prestregla, če bi P“d&' ANDREJARKO KOČEVJE Ljudi vozijo kot živino O prevozu potnikov z avtobusi SAP na liniji Ljubljana - Ribnica -Kočevje je bilo že večkrat izrečenih precej kritičnih pripomb. V soboto, 19. januarja, se je spet zgodilo nekaj, česar si tako velik prevoznik ne bi snel dovoliti Avtobusa, ki naj bi po voznem redu odpeljal iz Ljubljane ob 16,15, sploh ni bila Potniki so čakali še' eno uro, a tudi drugega avtobusa ob 17,15 ni bila Potnikov seje nabralo že za štiri avtobuse (čeprav so nekateri odšli s postaje, ker so obupali). Prenuaženim potnikom ni noben uslužbenec SAP prišel niti povedat, zakaj avtobusa ni N ato je le pripeljal neki avtobus, ki ni ustavil na postaji, ampak na cesti ob železniški postaji „Ta gre za Kočevje!” je nekdo zavpil in vsa množica je udrla preko ceste in navalila proti avtobusu, ki bi ga skoraj prevrnili, a so ljudem le nekako dopovedali, da ta avtobus že ne pelje proti Kočevju. Okoli 17,25 je le pripeljal avtobus na postajo in takrat se je začelo prerivanje in bitka za vstop. Prvemu srečnežu, ki je vstopil v avtobus, so priprli z vrati glava Potem so se vrata le odprla. Starejša ženica je zavpila: „Roko so mi zlomili”, zajokal je desetletni otrok, ki so ga stiskali a že tako in tako sredi visokih ljudi ni mogel do zraka. „Otroka mi boste umorili!” je zatulila mati. Še srečno so jo odnesli tisti, ki so s plašči čistili umazani avtobus ali imeli le sttgane nogavice ali odtrgan gumb. Komaj je bil avtobus natrpan, že je pripeljal drugi, v katerega so se strpali še tisti, ki so prej žalostni ostali zunaj. Ne bi opisoval kritiziranja potnikov na avtobusnih postajah proti Kočevju, ki so tudi po dve uri čakali na avtobus. V obeh avtobusih, ki sta takrat odpeljala iz Ljubljane, je bil le en sprevodnik, kar je spet podaljševalo vožnja Avtobus (na srečo ali nesrečo) ni bil, kljub temperaturi pod ničla zakurjen. Vem pa zagotovo, da pri SAP ne more biti vse v redu, če je odnos do potnikov tak. Vem tudi, da se z avtobusi SAP ne bom tako kmalu spet vozil. Njihovih uslug se bom posluževal le v skrajni sili Težko čakam, da bo na kočevski progi spet vozil vlak. Potnik STENSKA OGLEDALA ZA BOLlSE INFORMIRANJE Razredne skupnosti na novomeški gimnaziji so v tem šolskem letu delovale osamljene. Razen literarne ure, ki so io pripravili drugi letniki, niso poskrbeti za medsebojno povezavo. Začetni korak v tej smeri smo naredili učenci na prehodu v novo leto, ko smo se odločili za urejevanje stenskega ogledala. V vsaki učilnici je deska, na katero lepimo aktualne članke iz vsakdanjega življenja politike, znanosti, zanimive pregovore, šale in fotografije. Z rednim menjavanjem prispevkov pritegnemo pozornost ostalih učencev. Veliko časa smo posvetili tudi letu otroka Toda še vedno niso vključene v ta ciklus vse razredne skupnosti IRENA GRAHEK DOPOLNILO IN ZAHVALA 20. decembra lani je bik) v Dolenjskem listu objavljeno poročilo o gostovanju športno-kulturnega društva „Brst“ na Dvoru. Prireditev sta organizirati Glasbena mladina Novo mesto in krajevna organizacija SZDL Dvor. Pisec članka je zapisal, da so za glasbeno literarni večer pobirali le prostovoljne prispevke, vendar moramo pripomniti da so nastopajoči ves zbrani denar darovali krajevni organizaciji SZDL Dvor. Le-ta se jim v imenu občanov Dvora in okolice najlepše zahvaljuje za njihov nastop in denarni prispevek. KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL Dvor Gluhi za težave študentov Bodo morali kranjski študenti še dolgo čakati privolitev za gradnjo študentskega doma? na Visoka šola za organizacijo dela Kranj (VSOD), zlasti še OO ZSMS, si že vrsto let prizadeva za gradnjo študentskega doma v Kranju. Leta 1979 smo v okviru Univerze v Mariboru, katere član je VSOD, predlagali gradnjo domov z 275 ležišči — ČRNO-BELA POLJA ZA ŠOLARJE - Ena izmed mnogih interesnih dejavnosti Šolskega športnega društva Katja Rupena je tudi šahovski krožek. 60 mladih šahistov se uri v treh skupinah, vzgaja pa jih znani novomeški šahist Ferdo Avsec (na fotografiji v ozadju). h * £ 'd i f * ' ■ '' ■ ■ * > * * J- V-.'' >,* ~ ‘ *. * • - * •>**.<. ' • , januarja 1980 140 v Mariboru, 135 v Kranju, a nismo predvideli, kako razdeliti sredstva v primeru, če jih ne bo dovolj. V Mariboru bo z realizacijo rednega programa v 23 domw vključenih 33 odstotkov vseh rednih 'Študentov te univerze. S tem je srednjeročni načrt že presežen. V neenakopravnem položaju s temi študenti je 400 slušateljev VSOD v Kranju, saj nimajo niti enega ležišča v ustreznih študentskih domovih. Upali sma da bomo uspeli rešiti to kritično situacijo v okviru Univerze, a zaman. Spodbudno je, da prizadevanja študentov kranjske šole podpira večina mariborskih študentov in univerzitetna konferenca ZSMS Maribor. Zato je tem manj razumljivo dejstvo, da nekateri organi Univerze ter delegati dveh delegacij v svetu Univerze ne uvidijo upravičenosti zahtev študentov za gradnjo študentskega doma v Kranju kljub temu, da je že zagotovljeno zemljišče, da so v okviru gradnje Centra za usmerjeno izobraževanje v pripravi ustrezni projekti ter da bo ta dom grajen v okviru tega centra. OO ZSMS VŠOD KRANJ Komisija za informiranje ► t s.. DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 29.1. PETEK, 25.1. O labod s takim znanjem lahko poda domala na vsako strmino. 17.30 NENAVADNE DOGODIVŠČINE PINA PINPINA, lutkovna oddaja 17.45 ČUVAJ PARKA 18.10 ROCK KONCERT: JOAN ARMATRADING 18.45 PLANIRANJE V TOZD 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Nasilnež, Snežna kraljica 12.30 TV V ŠOLI: Maja in Neven, Zgodba 16.15 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz St. Gervaisa 17.15 POROČILA 17.20 ŠOLA SMUČANJA: PLUŽENJE IN PLUŽNI ZAVOJI Smučar, ki je redno spremljal televizijske oddaje in nato vadil na snegu, najbiž že obvlada paralelno r.if bjE? Igpjri! kitami zavijanje k bregu, tokrat pa se bo seznanil s plužnimi zavoji. Ce mu na snegu ne bodo delali težav, potem se 19.05 SPEKTER: DOSEŽKI VESOLJSKE ZNANOSTI Poljudnoznanstveni film bo prikazal ključne dosežke pri dozdajšnjem osvajanju vesolja, napovedal pa bo tudi nove razvojne poti. Zvedeli bomo še to, da so precej dosežkov 16.40 Test — 16.55 Obzorja — 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki - 18.45 Družbena tema - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Evropsko prvenstvo v drsanju (prenos tekmovanja plesnih parov iz Goeteborga) - 22.40 Tommy (angleški film) SOBOTA, 26.1. o labod 1 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 VRTEC NA OBISKU: VESELO NA DELO 8.30 KURIR GOCE DELCEVA 9.00 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE 9.55 Človekovo telo: živci, KAKO JIH POPRAVIMO 10.20 PO SLEDEH NAPREDKA 10.55 OB 70—LETNICI ROJSTVA EDVARDA KARDELJA, prenos slovesnosti iz velike dvorane skupščine SR Slovenije 1100 POROČILA 14.00 VESESLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Megeva 14.55 POROČILA 15.00 ORKESTER, film Na moč preprosto: študentski orkester se udeleži velikega radijske- 12.25 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Chamonixa ga tekmovanja, pri tem pa ne manjka zapletov in dobre glasbe. Film je že pred štiridesetimi leti posnel ameriški režiser Busby Berkeley, igrajo pa Judy Garland, Mickey Rooney, Paul Whiteman s svojim orkestrom pa June Preisser, VVilliam Tracy, Larry Nunn in drugi, tedaj proslavljeni igralci. 17.00 JUGOPLASTIKA : CIBONA, prenos košarkarske tekme 18.35 NAŠ KRAJ 18.45 ROBINOVO GNEZDO 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Dieti: ŽUPAN NAŠEGA MESTA 21.00 TV ŽEHTNIK 21.35 CHARLIEJEVI ANGELI, film Upokojeni šef detektivov dobro pozna podzemlje, vanj pošilja svoje ljudi z zaupnimi nalogami, sam pa hoče ostati skrit, zato svojim ljudem pošilja navodila le z magnetofonskimi trakovi ali pa jih obvešča Charlie-jev pomočnik Bosley. V središču dogajanja so tako tri prikupne detektivke, »angeli” Sabina, Jill in Kelly, ki se ne ustrašijo še tako zapletenih nalog in nevarnosti. V tej ameriški detektivki igraji Kate Jackson, Farrah Fasvcett - Majors, Jaclyn Smith in David Doyle. 22.55 EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU, posnetek tekmovanja - žensk iz Goeteboiga 23.55 POROČILA 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Evropsko prvenstvo v drsanju (prenos tekmovanja žensk iz Goeteborga) - 23.00 Večeri jazza NEDELJA,'27.1. O labod posnel Ernst Lubitch, je nekaj let po nastanku veljal za neokusno delo, 1 8.20 POROČILA 8.25 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO - OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: DOBRLA VAS 8.55 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Chamonixa 10.30 RISANKA j0.40 DISNEVEV SVET- 11.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Chamonixa 12.30 Čebelica maja 12.55 TV KAŽIPOT 13.15 POROČILA TV ŽEHTNIK POROČILA EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU, revija najboljših iz Goeteborga POTOPISNA ODDAJA ŠPORTNA POROČILA BITI ALI NE BITI, film Ameriški film, ki ga je 1942 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Pavič: VROCl VETER 21.05 HAMBURG - MESTO NASPROTIJ 21.45 V ZNAMENJU 22.00 RISANKA 22.10 ŠPORTNI PREGLED dandanes pa ga smatrajo za eno boljših hollywoodskih stvaritev, za zabaven film, ki se začne kot drama, se razvije v nekolikanj romantično komedijo pa grozljivko in se konča kot farsa. Opazne so tudi izvrstne vloge nekaterih igralcev, govori pa to delo o skupini poljskih gledališčnikov, ki v Varšavi uprizorijo igro, v kateri se norčujejo iz nacistov, ki ogrožajo mesta Igrajo (seveda v filmu) Jack Benny, Carole Lombard, Robert Stack, Stanley Ridges, Felix Bressart, Lionel Atwill, Sig Rumann, Tom Dugan in Charles Halton. 15.15 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.55 Včeraj, danes, jutri - 2 L15 Celovečerni film PONEDELJEK, 28.1. O labod 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka," Boj za obstanek, Čričkov album, Zgodovina pisave 12.35 TV V ŠOLI: Moje, tvoje, naše, Klub mladih tehnikov 16.30 KMETIJSKA ODDAJA 17.30 POROČILA 17.35 ZIMA, ZIMA BELA K pravi januarski zimi, polni sneg- n mraza, bo televizija pristavi- la nekaj pesmic o zimi, snegu, sneženih možeh, sankanju in drsanju. Peli bodo otroci, ki sestavljajo najmlajši pevski zbor RTV Ljubljana, ter otroški zbor ljubljanske glasbene šole F. Šturma. 17.45 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE, dokumentarna oddaja 18.00 SENT ANDREJA Reportaža bo govorila o enem največjih središč prebeglih Srbov na Madžarskem. V tem mestu je še danes ena največjih srbskih knjižnic izven domovine, ta slovanski narod pa je mestu vtisnil tudi arhitektonske in druge kulturne posebnosti. 18.35 OBZORNIK 18.45 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 M. Bulgakov: IVAN VASILJEVIČ, prenos iz SSG Trst Gledali bomo komedijo ruskega književnika, ki gaje domovina dolgo zamolčevala, ko pa so njegova dela v šestdesetih letih prodrla v svet, je Mihail Bulgakov (1891 - 1940) nenadoma postal pisatelj svetovnega slovesa. Komedija Ivan Vasiljevič je nastala 1935 in vsebuje domala vse prvine umetniškega izražanja Bulga- kova: ironijo, satira fantastiko, razumsko razčlenjevanje, skoraj mistično vero v niškega človeka in grenko razočaranje nad nauki zgodovine. Igrajo Anton Petje, Adrijan Rustja, Zlata Rodošek, Bogdana Bratuž, Livij Bogotec, Joško Lukež in Stojan Colja, režiserske posle pa je opravil Zvone Šedelbauer. 21.55 V ZNAMENJU 2110 KULTURNE DIAGONALE 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Gledališče strička Branina - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telešport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 2T.15 Glasbeni trenutek - 21.20 Kulturna oddaja - 2105 TV dnevnik — 2120 Glasbeni dnevnik O labod vesoljske znanosti in tehnike že lahko uporabili tudi za izboljšanje človekovega vsakdanjika na Zemlji 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.00 A. Haley: KORENINE NOVE GENERACIJE 22.35 V ZNAMENJU 2145 EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU, posnetek tekmovanja plesnih parov iz Goeteborga 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Čričkov album, Zgodovina 12.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Zgodbe iz narave 17.15 POROČILA 17.20 JAKEC IN ČAROBNA LUC- KA 17.35 PUSTOLOVŠČINA 18.05 ŠEST MADRIGALOV RAJKA MAKSIMOVIČA 18.35 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN ZAŠČITA Na sporedu bo uvodna oddaja iz poučne nanizanke, ki bo namenjena splošnemu ljudskemu odporu in družbeni samozaščiti Tokrat bo govor o rezultatih javne razprave o novem zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.45 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR 21.40 V ZNAMENJU 21.55 EVROPSKI OPERNI PEVCI: BIRGITN1LSSON Ljubitelji opernih melodij bodo drevi lahko prisluhnili švedski sopranistki, ki ima za seboj že več kot tridesetletno pevsko pot in sodi v krog najboljših tovrstnih umetnic na svetu. Oddaja bo prikazala tudi delček njenega glasbenega življenja, pevka pa bo zapela vloge iz Turan-dota, Lady Macbeth, Izolde in Brunnhilde itd. 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Disco - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dokumentarna oddaja - 22.00 Poezjja SREDA, 30.1. ©labod i 10.00 TV V ŠOU: Kocka, kocka, Boj za obstanek, Igrani film 12.30 TV V ŠOLI: Pogovor, Ali ste vedeli 17.25 POROČILA 17.30 Z BESEDO IN SUKO - V. Brest: ČAROVNIK UJTATA, 4. del 17.40 PIONIRJI FOTOGRAFIJE 18.05 BRAHMS IN MOZART V SELIŠClH 18.45 OBZORNIK 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: PRAZNOVA- 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Zabavna glasba - 22.15 TV dnevnik VPLIV TELEVIZIJE NA GLEDALCE i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: NJE POMLADI (po predvajanju tega slovenskega filma bo pogovor z ustvarjalci) 21.50 V ZNAMENJU 22.05 625 ČETRTEK, 31.1. ©labod 1 10.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Botanik, Smučanje, Saksofon, Zgodovina, Zgodba 18.35 OBZORNIK 18.45 PIKA V GIBANJU 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.00 SREČANJE Z MARIE LAFORET 21.50 V ZNAMENJU 12.45 TV V ŠOLI: Glasbeni talenti 17.10 Bosna : Partizan (prenos košarkarske tekme) - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko - 23.00 Poročila 17.05 POROČILA 17.10 ŽIVLJENJE NA ZEMUI, dokumentarni film 18.00 KURIR GOCE DELCEVA PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 25.1. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (F. Milčinski - P. Sivic: Policaj m Cefizelj). 8.50 Naši umetniki mladim Poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Boris Beloglavec: Pomen zaščitne znamke slovenskih vin). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaja 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (M. Tišler: Pisma iz Amerike). 14.25 S godala. 21.05 Radijska igra (Vale 9F,nje™: Znamenje mavrice). 22.20 S plesnim orkestrom RTV popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska re- Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki Sortaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 remo v kina 17.05 Popularne SREDA, 30.1. 14.05 Odlomki iz A. Hačaturjana Baleta Gajane. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Na- opeme melodija 17.50 Zbavna radijska ‘ potki za turista 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 S knjižnega trga 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.. . ka igra (R. Leigh: Izbira je težka). 19.45 Glasbene razglednica 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Albin Stritar: Uveljavljanje kmetij- obiti RAmli.ilLiL i 'T A n skih zemljiških skupnosti). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnos- PONEDELJEK, 28.1. 8.08 Z galsbo v dober dan. 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade ti. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaja 15.30 Zabavna risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na 2.10 I tčnik: O lanski čebelji paši in glasba 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost 18.3 poti 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Edi Sene-c: O 1: SOBOTA, 26.1. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 1110 Godala v ritmu. 1130 Kmetijski nasveti (Jernej Ude: Sodobno orodje in stroji za delo v gozdu). 12.40 Veseli Beri). 1140 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zbavna glasba 18.00 Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute 1.30 Odskočna deska 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Koncert za beseda 20.25 Staro v novi preobleki 21.05 Odlomki iz M. Musorgskega opere Ho-vanščina 2120 Revija slovenskih * pevcev zabavne glasba 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočja 0.05-4.30 Nočni program. z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše dis- domači napevi. 14.05 Glasbena pa-15.30 Zabavna glasba 7.00 Zunanjepolitični magazin. 8.00 Škatlica z godba 18.30 Mladi norama 17. 18j ______________________________ mladim. 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. koteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza ČETRTEK, 31.1. 8.08 Z galsbo v dober dan. 8.3C Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodija 12.3C Kmetijski nasveti (Tatjana Brumat: TOREK, 29.1. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Jelka Hočevar: Kmetijski nasveti (Tatjana^ Razmnoževanje s potaknjenci) 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsti šola 14.20 Koncert za mlade poslu šalce. 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba lo.OO Vsi zemlja bo z nami zapela 18.15 Spomladi zatirajmo pravočasno plevel v žitu). 12.40 Po domače. 14.05 Lokalne radijske postaje se vključu jejo. 18.35 Simfonietta P. Ramovša 19.45 Minute z ansamblom Milam NEDELJA, 27.1. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke V kotak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in Ferleža 20.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov. 21.05 Lite rami večer (Ob 20-letnici smrti Iva na Preglja). 22.20 Plesna glasba u jugoslovanskih studiev. 23.05 Liri čni utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.3C Nočni program. Kunum in izobra- ževanje ^^llllLCiVLUia V giaiiivi V Dolenjski galeriji v Novem mestu razstavlja Hervvig Zens, sodobni avstrijski grafik, predstavnik srednjega rodu Avstrijski kulturni inštitut v Zagrebu je novomeškim in okoliškim ljubiteljem likovne umetnosti s svojim posredovanjem že nekajkrat omogočil srečanje z ustvarjalnostjo nekaterih morda najzanimivejših in najprodornejših sodobnih likovnikov iz naše severne sosede Avstrije. Med take, rekli bi reprezentativne ustvarjalce sodi nedvomno odlični grafik avstrijske srednje generacije Herwig Zens, katere-jga dela so od petka, 18. januarja. na ogled v veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu. Na otvoritvi razstave ki bo odprta do prvih februarskih dni, je o Zensovi umetniški poti, tako zelo zaljubljeni v arhitektonsko motiviko znamenitih dvorcev, mestnih hiš, mest, govoril umetnostni zgodovinar Jože Matijevič- Na razstavi je nekaj nad 30 grafičnih listov iz štirih zbirk. ».1010 Wien“, „Otto Wagner“, Spodnja Avstrija11 in „Marchield“, ki predstavljajo avtorja Hervviga Zensa kot prefinjenega obvladovalca bakroreza. Osrednja „zbirka“je posvečena znamenitemu arhitektu Ottu Wagnerju ki se je uprl arhitektonskemu tradicionalizmu in vnesel v rešitve nov, se-cesionistični poseg. Zens je svoje čaščenje Wagnerjevih idej izpričal tudi v eseju o tem arhitektu, esej pa je na razstavi predstavljen kot samostojen grafični list. Razstava Zensove grafike, s katero je Dolenjska galerija začela razstavno sezono v letu 1980, sodi prav gotovo med Enovrstne likovne dogodke v ovem mestu. Obenem lahko zapišemo, da je z njo tudi galerijska politika uspešno prestala prvo letošnjo preizkušnjo. ' I. Z. A h ] ST a j man trikrat Dolenjske razglede bo urejal uredniški sosvet — Prva številka februarja ■JL Boris Kobe: LISEC PRI ŽUŽEMBERKU - iz slikarjeve zbirke ,.Dolenjske zidanice" Stisko bo odpravila dozidava Bršljinska osnovna šola, ki je bila že ob otvoritvi premajhna, bo dobila v novi petletki 17 novih učilnic in telovadnico — Dodatni prostori bodo omogočili tudi uvedbo COŠ HerwigZens: SECESIJA (detajl) Bršljinsko šolo obiskuje 679 učencev ali 229 preveč, če upoštevamo, daje bila ta šola grajena samo za 450 osemletkaijev. Stiska, ki je več kot očitna, je stara že vrsto let. Začela se je pravzaprav že z vselitvijo v to šolo pred devetimi leti. Že takrat je morala šola sprejeti namesto predvidenih 450 kar 616 učencev. Potem se je njih število nenehno povečevalo. Do zdaj je obiskovalo bršljinsko šolo največ učencev v šolskem letu 1974/75, in sicer 710. BO LETOS ŽIVAHNEJE? - Minulo leto ni bilo za Kostanjevico niti bledi odsev tega, kar je ta kraj zmogel s svojim Dolenjskim kulturnim festivalom dolgo vrsto let. Zato tu^i pričujoči posnetek ni nastal lani, ampak je z ene prejšnjih prireditev v Lamutovem likovnem salonu. Bo letos v »dolenjskih Benetkah" živahneje — vsaj kar zadeva kulturo? Podatki povedo, da se bo stiska še nadaljevala, saj bo že jeseni, torej v novem šolskem letu, vseh učencev na bršljinski osemletki spet krepko nad 700. To pa bo začetek novega srednjeročnega obdobja, na koncu katerega (v šolskem letu 1984/85) bo število učencev naraslo na kakih 800. Toliko učencev pa najbrž ne bo moč spraviti pod streho sedanje šolske stavbe v Bišljinu. Če bi se moralo to iz kakršnegakoli razloga le zgoditi, bi pomenilo za razvoj šole velik korak Dolenjska kultura tudi letos le v znamenju štirih manjših krajev? Je to dolenjska posebnost, da so se "največje in najpomembnejše kulturne manifestacije v južni Sloveniji udomile na podeželju — v manjših krajih — ne pa v središčih? Dolenjski kulturni odsevi so čedalje močnejši in odmevnejši, segajoči do zadnjih slovenskih meja in prek njih. Zasluga za to gre predvsem nekaterim manjšim krajem in njihovemu izjemnemu organizacijskemu daru. Taki kraji so Trebnje, Kostanjevica, Šentjernej, Šentvid pri Stični in še katerega bi lahko imenovali. Njihova posebnost je, da imajo veliko srce za kulturo. Postali so središča za posamezne dejavnosti, zbirališča ustvarjalcev in poustvarjalcev. Trebnje je že pred leti zaslovelo kot jugoslovansko središče naj-boySh predstavnikov tako imenovane naive. Tradicionalni tabori likovnih samorastnikov vključujejo tudi čedalje več avtorjev iz tujine, Sc posebej iz neuvrščenih dežel. Podobno bo letos, ko se bodo na ustvarjalnem srečanju nekaterim večkratnim taborskim udeležencem pridružili slikarji in ki-parji iz dežel, ki jih Jugoslovani likovno odkrivamo pravzaprav Sele v zadnjem času. Med drugim bodo v Trebnjem že čez nekaj tednov odprli razstavo brazilske naive in s tem javnosti prvič pokazali dela, ki so jih galeriji likovnih samorastnikov v tem kraju podarili us* tvarjalci iz Ria de Janeira in drugih brazilskih mest. Kostanjevica z galerijami, Formo vivo in Dolenjskim kulturnim festivalom je kraj, kjer se potrjujejo znamenita imena in vrhunski dosežki kultuino-umetniške tvornosti, njeno ime pa spoštljivo izgovarjajo malone na vseh zemljinah, še zlasti v deželah, odkoder so doma udeleženci dosedanjih mednarodnih kiparskih- simpozijev, znanih kot Forma viva in ki se vrste na vsakih nekaj let. Ime Kostanjevice so zadnje čase v kulturnih in umetniških krogih naše republike manjkrat izgovorili, to pa zato, ker je bilo v tem kraju, denimo zadnji dve leti, manj pomembnih in odmevnih dogodkov kot prej. Za ugled Kostanjevice je skrbela pravzaprav le Galerija Božidar Jakac s svojimi imenitnimi umetnostnimi zbirkami Dodamo lahko še to, da se imenitnim zbirkam pridružuje še ena: .stalna zbirka likovnih del Franceta Kralja, brata Toneta Kralja, čigar zbirka že zdaj tvori umetnostno zakladnico pod streho Galerije Božidar Jakac. Potem je tu Šentjernej, ki ni postal znan le zavoljo svojega petelina kot krajevnega simbola, majolik in pod., marveč je že nekaj let zatočišče slovenskih pevskih osmercev. Tradicionalna srečanja oktetov so se že vrasla tudi v kulturno življenje večjega dela Dolenjske, kar pomeni, da se ne omejujejo zgolj na nastope na šentjer-nejskem hipodromu kot prizorišče zaključne prireditve vsakoletnega srečanja. Značilno za ta srečanja je, ds se jih udeležuje čedalje več oktetov, tudi slovenski okteti iz zamejstva. Šentvid pri Stični omenjamo nazadnje samo zategadelj, ker pač ni v občini, ki bi imela Dolenjski list za svoje redno glasilo. Vendar pa imamo o tem malem dolenjskem kraju kaj povedati. Zaslovel je po tem, da v njem nastopi enkrat na leto največji pevski zbor, kar jih premore Slovenija. Gre namreč za vsakoletni tabor slovenskih pevskih zborov iz naše republike in zamejstva, na katerega za- ključni prireditvi se nastopajoči zbori zlijejo v en sam orjaSIci zbor, ki pod skupno taktirko zapoje nekaj pesmi Kajpak je to le vrhunec prireditve, ki sicer traja dva dneva. Mreditelji vsako leto vnesejo nekaj novosti, da bi taborske dneve čimbolj popestrili in sodelujoče zbore kar najbolrsmotmo »zaposlili’’. Tako je za letošnji tabor,, enajsti po vrsti, že znano, da se bo njegov prvi del odvijal v glavnem zunaj Šentvida. V skupine razdeljeni sodelujoči zbori bodo imeli prvi dan (v soboto, 21. junija) koncerte v naslednjih kraiih. Šmarju - Sapu, Grosupljem, Šentvidu pri Stični, Litiji, Šmartnem, na Mimi, v Trebnjem, Zagradcu, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah in Novem mestu. Geslo letošnjega tabora je ,.Ljudje naj pojo”.,Letos bo, denimo, s taborskimi udeleženci pela malone vsa Dolenjska. V prihodnje nameravajo organizacijo zastaviti tako, da bi zbori nastopali ves čas na poti v Šentvid. Tako naj bi z njimi sčasoma prepevala vsa Slovenija. Lani je v Šentvidu zadonela pesem iz kakih 6.000 grl, tabora pa se je udeležilo 190 zborov. Kako bo letos? Prireditelji si še ne upajo napovedovati, vendar pa bo letošnja udeležba kaj kmalu znana. Sredi februarja namreč že poteče rok, ko se bodo morali zbori prijaviti za sodelovanje na taboru. Prijave prihajajo že nekaj časa, infor-mativno-propagandni stroj pa teče tako rekoč neprekinjeno od lanskega tabora. Bo Šentvid dosegel tokrat novo rekordno udeležbo nastopajočih zborov, pevcev in obiskovalcev? I. ZORAN Se bodo učend bršljinske šole v novi petletld znebili prostorske s? nazaj. O tem pravzaprav nihče ne razmišlja, pač pa vidijo mnogi močno povečano šolo, ki naj bi rešila prostorsko* stisko. Iz novega načrta šolskih naložb je razvidno, da bodo bršljinski šoli dozidali nove prostore in s tem pridobili 17 novih učilnic in manjšo telovadnico. Dozidavo naj bi opravili v že omenjeni novi petletki. Šele pridobitev novih prostorov- bo bršljinski osemletki omogočila uvedbo celodnevne osnovne šole in razvoj takega učno-vzgojnega procesa, ki bo docela sodoben in v skladu z zakonskimi in drugimi zahtevami. Do tedaj pa se bo morala šola najbrž zadoyoljiti z organiziranjem podaljšanega bivanja in v okviru tega z izvajanjem le nekaterih elementov iz zasnove učno-vzgojnega procesa celodnevne šole. Kako iz mrtvila? Belokranjske gledališke skupine preveč nestalne Po ukinitvi Župančičevega natečaja je gledališka dejavnost v Beli krajini močno uplahneta. V črnomaljski občini so bili v sezoni 1976/1977 delavni le dragatuški mladinci Naštudirali so igro „Ptički brez gnezda" in z njo gostovali v Vinici, Preloki, Starem trgu in Dobličah. Večje zanimanje se je začelo po dveh letih, za prijeten dogodek pa so poskrbeli člani kulturnega društva Jožeta Mihelčiča v Semiču, ki so pripravili kar dve igri Hkrati je igralska skupina črnomaljskih osnovnošolcev priredila gledališko predstavo za mladino. Z gledališkim življenjem v črnomaljskem delu Bele krajine niso zadovoljni, čeprav se tu in tam kažejo novi poganjki te dejavnosti (npr. na Centru srednjih šol v Črnomlju). Kaže, da je dolgoletno pomanjkanje kadrov pustilo globoke sledi, poseben problem pa je tudi nestalnost dela samih gledaliških skupin.. Zavedajo se, da se iz mrtvila ne bodo mogli izkopati, če ne bodo dela načrtovali in skupin nenehno spodbujali Dolenjski razgledi bodo tudi v prihodnje izhajali v okviru Dolenjskega lista kot njegova posebna priloga za kulturna in druga družbena vprašanja. Urejal jih bo osemčlanski uredniški sosvet, sestavljen iz predstavnikov Dolenjskega Usta in znanih kulturnih delavcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Uredniški sosvet je na svoji prvi seji, ki je bila prejšnji četrtek, menil, naj bi Dolenjski razgledi tudi poslej dajali prednost dogodkom, pojavom in zanimivostim na območju, ki ga sicer pokriva Dolenjski list. Pri tem bi se morali bolj kot do zdaj vključevati v sodobne kulturne in druge tokove ter odsevati prizadevanja za dolgoročnejše razreševanje problematike. Letos bodo izšle najmanj tri 'Številke Dolenjskih razgledov. Prva, s katero se bo začel nov, četrti snopič, bo izšla februaija, posvečena pa bo slovenskemu kulturnemu prazniku in 80-letnici rojstva pesnika in pisatelja Mirana Jarca. Med drugim bo v tej številki objavljen izbor najboljšega gradiva, pripravljenega za izid v »Kočevskih razgledih", ki pa so medtem, kot kaže, dokončno utihnili Člani uredniškega sosveta so menili, da bi morali Dolenjski razjedi letos iziti vsaj štirikrat, za to pa bi bilo nujno poiskati vite sofinan ciranja zunaj Dolenjskega lista. Nasploh je prevladovalo stališče, da bi se morala za Dolenjske razglede zavzeti vsaj ZKO s tem, da bi Raz gjedi postali nieno gasilo, pa čeprav bi jih se nadalje izdajali v okviru Dolenjskega lista. Na seji uredniškega sosve ta so zlasti njegovi zunanji člani ugotavljali, da so postali Dolenjski razgledi v dolenjskem, belokranjskem in posavskem kulturnem življenju nepogrešljivi, zato na; bi bila ena glavnih nalog poslej skrbeti za nenehno kvalitetno rast in pogostng-še izhajanje te, za zdaj še tako redko izhajajoče posebne priloge Dolenjskega Usta. Se bo kultura prehranila? Te dni bodo kulturne skupnosti sprejele nižane prispevne stopnje za leto 1980 J Resolucija je odločno proti l vsem oblikam pretirane porabe. Na nobenem področju družbene dejavnosti, razen na pokojni nsko - in va lidsko-zavarovalnem, letos ne bo dovoljeno povečati zneskov za več kot 16 odstotkov. Kultura kajpak ni izjema in se mora prav tako podrediti splošnemu varčevanju in stabilizacijskim naporom. Omejevalni proces se je pravzaprav že začel Zvrstilo se je že nič koliko sestankov, bili so tudi na Dolenjskem, kjer so poskušali kulturi začrtati meje, do katerih je moč povečati vsote, potrebne za življenje in delo v le tu 1980. Resolucija zahteva, da mo- rajo SIS v januarju preučiti stanje vsaka na svojem področju, pripraviti ukrepe za omejitev porabe in ustrezno znižati prispevne stopnje. Zato se bodo skupščine kulturnih skupnosti na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju sestale najkasneje do ponedeljka, 28. januarja, da bi to opravile. Kot smo že poročali, bo dan kasneje zasedala skupščina kulturne skupnosti Slovenije in enako proceduro opravila na republiški ravni. Na tej seji bo sprejeta tudi stopnja za zneske, ki jih bodo morale prispevati občinske kulturne skupnosti za skupni program. Zniževanje stopenj gotovo ne bo teklo zlahka. To pa ne av-kultur- bo najtežje opravilo, ki čaka | kulturne skupnosti. Huje bo, ko bo beseda o tem, koliko \ manj naj dobi sleherna dm nost, ki jih financirajo kulti ne skupnosti. Nikakor ne bi bilo prav, če bi se s Škarjami | spravili samo na nekatere. Če že mora biti striženje, naj bo solidarnostno. V tem smislu je tekla minuli petek beseda tudi na izvršnem odboru novomeške kulturne skupnosti, a s pripombo, da vendarle ne bi smeli prehudo prizadeti študijske knjižnice, zlasti še zato, ker je postalo knjižničarstvo v novomeški občini v zadnjem času zelo občutljivo področje. I. ZORAN »KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE KOSTAK KRŠKO PO SKLEPU KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA prosta dela in naloge za: 1. DVA GRADBENA TEHNIKA - za nedoločen čdS 2. GRADBENEGA DELOVODJO - za nedoločen £gS 3. ŠTIRINAJST ZIDARJEV - za nedoločen čas 4. DVA TESARJA — za nedoločen čas 5. PET VODOVODNIH INŠTALATERJEV - za nedoločen čas 6. DVA GRADBENA STROJNIKA 2ERJAVISTA — za nedoločen čas 7. PEČARJA — za nedoločen čas 8. STAVBNEGA KLEPARJA - za nedoločen čas 9. ELEKTRIKARJA — za nedoločen čas 10. SEDEMNAJST GRADBENIH DELAVCEV -za nedoločen čas 11. PETINDVAJSET NK DELAVCEV za čistilna dela na gradbišču NE Krško — za določen čas 12. ČISTILKO PISARNISKIH PROSTOROV - za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1: srednja Šolska izobrazba, zaželena praksa in pooblastilo za izvajanje gradbenih del, pod 2: delovodska šola in tri leta prakse pod 3., 4., S., 7., 8. in 9.: ustrezna poklicna šola, z £ el ena praksa, pod 6: ustrezen izpit za strojnika žerjavista, zaželena praksa, pod 10 in 11: PK in NK delavci pod 12: NK delavka Za vsa dela je predvideno trimesečno poskusno dela Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: Komunalno stavbno podjetje „KOSTAK", Krško, Cesta krških žrtev 11. O izzidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku roka zazbiranje prijav. 61/4-80 OBVESTILO VOZNIKOM! ^oHjanci OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI", Novo mesto -- Straža, sporoča vsem delavcem, ki so delali v podjetju od 1960 do 1976 na delu in nalogah voznika tovornjaka oziroma voznika avtobusa in so že zapustili podjetje, da lahko prevzamejo potrdila o beneficirani delovni dobi za voznike vsak torek in petek med 6. in 14. uro v kadrovski službi podjetja, oziroma da sporočijo naslov zaradi dostave potrdila. OZD »GORJANCI" 60/4-80 Straza KNJIGOTISK 68000 Novo mesto Glavni trg 14 , Vabi sodelavce za opravljanje naslednjih prostih del in nalog: - ROČNI STAVEC leti delovnih izkušenj. leti delovnih izkušenj. Pogoji: poklicna grafična šola s 3 Odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. -OFSET TISKAR Pogoji: poklicna grafična šola s 3 Odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. - MONTAŽER - TEHNIČNI RISAR Pogoji: poklicna grafična oziroma tej sorodna šola s 3 leti delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Stanovanja ni. Pismenim ponudbam s kratkim življenjepisom priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: „Knjigotisk", Novo mesto Komisija za delovna razmerja Glavni trg 14 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav. 55/4-80 emona globtour turistična agencija-travel agency novo mesto J KRKA 0 VABIMO VAS NA OBISK SEJMOV V MUENCHNU: \ - MEDNARODNI OBRTNIŠKI SEJEM: odhodi 8. in 10. £ © % J ■#####/########/#//#################/##/#■ marca - MEDNARODNI SEJEM „BAUMA" odhod 14. sprila OTOK SONCA HVAR: od 1. do 21. marca za samo od 1.830 do 2.040 din. NA PUSTOVANJE V MUENCHEN od 15. do 17. 2. 1980 z avtobusom, cena 3.150 din Informacije in prijave: GLOBTOUR Novo mesto, Cesta komandanta Staneta telefon: (068) 25-125 in 25-789. 19, emonin kotiček Bela opojnost še vabi Za varno smuko in vožnjo naj bodo primerno opremljeni ljudje in vozila PODRUŽNICA! ,DELO" GLAVNI TRG 1 NOVO MESTO IŠČE RAZNASALCA za dnev-: j nik DELO za območje: { Novega mesta j Prijave pošljite na podružni- { jco Dela ali pa se zglasite j j osebna 63/4-80 j Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško, TOZD PAPIR KONFEKCIJA Krško OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE ZA NEDOLOČEN ČAS: - DVA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG — pomoč pri razrezovanju papirja na rezalnem stroju; Kandidata morata imeti dokončano osemletko ter pogoje za priučitev delovnih opravil in nalog. - TRIJE DELAVCI ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PRI OSKRBOVANJU ROL PAPIRJA IN LEPILA. Kandidati morajo imeti dokončano osemletko ter pogoje za priučitev delovnih opravil in nalog. - DVA DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG PAKIRANJE IN USKLADlSČEVANJE STROCNIC. Kandidata morata imeti dokončano osemletko ter pogoje za priučitev delovnih opravil in nalog. S sprejetimi delavci bomo sklenili delovno razmerje z enomesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni na razpolago. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na naslov: Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" — TOZD PAPIR-KONFEKCIJA Krško, 68270 Krško, Tovarniška 14 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. Letošnja zima se prav gotovo ni izneverila. Marsikje pa so se izneverili prodajalci zimske športne opreme, ker jim je tako rekoč zmanjkalo zalog ob najbolj nepravem času. Zato sem se odpravil na pot v trgovsko hišo Maximarket v Ljubljano, da bi ugotovil, kaj je še možno kupiti pri njih, in seveda sporočili vsem, ki še mrzlično iščejo vezi, palice, čevlje, smuči ipd Pa še šolske zimske počitnice so pred vrati! Lahko bi rekli, da se Maximarket ni izneveril tradiciji dobre založenosti in pestre izbire. Na športnem oddelku je dovolj velika izbira smuči ELAN (alpskih in tekaških), alpskih smučarskih čevljev (pancerjev) ALPINA in CABER—TOPER, alpskih in tekaških smučarskih palic ter vezi LOOK, MARKER, TIRO-LYA, SALAMON, THNICA in SPRINT senior. Sedanje ugodne snežne razmere privabljajo številne ljubitelje na smučišča. Da bi že vnaprej preprečili morebitne nesreče, vam svetujem, da pravočasno kupite svojemu smučarskemu znanju primerno opremo. K varnosti prispeva tudi pravilna montaža vezi, ki pa jo opravi Šport servis v Maximarketu. Če boste izmed smuči, vezi in pancerjev kupili vsaj dva izdelka, vam Šport servis opravi montažo vezi BREZPLAČNO. Delovni čas Šport servisa je vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 20. ure, ob sobotah pa od 9-do 12. ure. Ponovno vas moram spomniti na posebno ugodnost nakupa STARO ZA NOVO. Za ljubitelje sankanja ima Športni oddelek zalogo dvosed-nih sani ČUK s krmilom in nožnimi zavorami ter klasične dvosedežne sani DELNICE. Po zelo ugodni ceni in še z 8-odstotnim popustom pa prodajajo avtomobilske prikolice SKIF. Preselimo se na AVTO-ODDEEK trgovske hiše Maxi-market, kjer lahko kupite prtljažnik za dva para smuči za 291,50 dih in za 4 pare smuči za 451,80 din, poleg tega pa še . rezervne spenjalne gumice. Ne glede na to, kam greste na smučanje, ne bo odveč, če boste svoj avtomobil opremili z vso potrebno zimsko opremo, da bo vožnja varnejša in da ne boste ostali nemočni v snegu. Zato vam svetujem nakup snežnih verig RIVAL, ki so zelo enostavne za montažo. Priporočam tudi nakup ščitnika za oljno korito, ki varuje pred nepredvidenimi udarci. Koristno za vozilo je, če zaščitite podvozje, karoserijo in kroma-ne dele z ustreznimi premazi, ki vsi podaljšujejo življenjsko dobo in varujejo pred poškodbami. Če vam zamrznejo stekla in ključavnice, ne uporabljajte moč, ampak spray proti zamrzovanju! Neredko se zgodi, da v mrazu odpove akumulator. Z vžigalni-mi kabli si boste lahko „sposo-dili" tok pri uvidevnem vozniku in boste brez težav spravili v pogon svoje vozilo. Da bi pa napolnili prazen akumulator, vam priporočam nakup akumulatorskega polnilca POBI za 6 in 12-voltne akumulatorje, ki ga izdeluje novomeška Iskrina tovarna napajalnih naprav. Mnogim nevšečnostim parkiranja na prostem se boste izognili, če boste kupili platneno ponjavo za vaš avto. Na avtooddelku Maximarke-ta je precejšnja zaloga priljublje-nih avtomobilskih svečk SHAMPION Y7 in 9. K varnejši vožnji bodo prispevala tudi dobra svetila, ki jih v Maxi-marketu ne manjka. Lastniki vozil Renault 4 S bodo lahko kupili tudi naslonjala za gl a/o, ki poleg varnostnih pasov prispevajo k večji varnosti voznika in potnikov. Omenim naj še drobne pripomočke, kot so različne vrste avtokrp Vileda in Canebo ter Suzy proti rosenju. Če morate zamenjati metlice na brisalcih, lahko kupite Boscheve za vse vrste avtomobilov. Prw bo prišel tudi set orodja za vse vrste osebnih avtomobilov, zunanja vzvratna ogledala, set za pranje avtomobilov ter preproge za vse vrste avtomobilov. Plastična korita pa imajo trenutno samo zavozila Golf. Današnji Emonin kofiček je namenjen samo smučarjem in avtomobilistom. V prihodnjem pa vas bom že seznanil z modnimi novostmi bližajoče se pomladno— poletne sezone. Prijetno smuko in varno vožnjo vam želi Vaš JANEZ DOLENJSKI Morda je zdaj pravi trenutek, da storite nekaj zašel Dinamika sodobnega poslovnega in privatnega življenja vas utruja in vam jemlje življenjske moči. Zdravilišče Šmarješke Toplice vam s svojim izvensezonskim zdravljenjem pod zelo ugodnimi pogoji in po nizkih cenah omogoča pospešeno vračanje vaših moči. KOMPLETNA ZDRAVSTVENA OSKRBA S POLNIM PENZIONOM IN ZDRAVLJENJE PO NASVETU ZDRAVNIKA STANE 300,00 DINARJEV NA DAN. Razen tega vam priporočamo tudi zdravljenje z AKUPUNKTURO — staro, preizkušeno kitajsko metodo zdravljenja in obisk KOZMETIČNEGA SALONA, ki je odprt vsak dan. PRIPOROČA SE „KRKAM TOZD ZDRAVILIŠČA Zdravilišče šmarjeSke Toplic« 38/3-80 tel.: (068) 84-900, 84-901 V4 KRKA ■ ####/###/#/####///###««###/######/###/###///#///##/#####/## ? ■ 5 Odkupujemo svinjske ter ostale kože p(Migodnih cenah \ CS(Qjf 1 KOTO £ koteks tobus 0 in zbiralnice A kmetijskih zadrug £ ŠPORTNI KOMENTAR Razviti le na papirju Dva ligaša v boju za naslove Ko na drugem mestu pišemo o množičnosti in dobrih rezultatih na zimskem atletskem prvenstvu osnovnih šol novomeškega območja ki kažejo nu utrditev mesta, ki ga ima dolenjska atletika v Sloveniji, ne gre prezreti še nečesa: dobri rezultati ne prihajajo zgolj iz šol v me stnih središčih, vse več je namreč rezultatov, ki kažejo na zavzeto delo tudi v odročnejših krajih. Ne da bi omalovaževali zavzeto in tudi ponekod garaško delo nekaterih športu in atletiki zapisanih posameznikov, gre verjetno takšen napredek pri izboljševanju kvalitete športnih dosežkov na nekaterih osnovnih folah pripisati pomenu in vlogi šolskih športnih dru štev. Slednja so namreč v zadnjem čzsu ena od oblik prostovoljnih dejavnosti in v šolah obvezni sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Šola je tako obvezana, da uveljavljanje in življenje '>šD programsko uresničuje razvija in spremlja. Svoje je ob nekaterih spoznanjih dodal konec lanskega leta še svet za telesno kulturo pri RK SZDL Slovenije ki je med drugim zapisal- ,,ŠŠD predstavljajo prostovoljnost le v izbiri panog za učence, ne smejo pa biti prostovoljna za šolo. Zatorej mora šola zagotoviti vadbo vsem učencem in pri tem upoštevati njihove želje, interes ter sposobnosti za določeno športno panogo ” Ob spoznanjih o koristnosti in uspešnosti dela šolskih športnih društev, kar je po trdilo tudi že omenjeno tekmovanje, je potemtakem zelo upravičeno vprašanje, kako program telesne vzgoje uresničuje devet razvitih osnovnih šol novomeškega območja, kjer je obveza o ustanovitvi ŠŠD ostala zgolj na papirju Pa se potem ču dimo, zakaj za imeni najboljših najdemo vselej enake naslove! B. BUD JA Rokometašice in nogometaši i* Kočevja po jesenskih ligaških nastopih tik pod vrhom - Košarkarji in odbojkarice razočarali Čas zatišja v večini ligaških tekmovanj je veijetno čas, ko lahko ocenimo dosežke in rezultate pretekle polsezone, ki je dolenjskim ekipam prinesla spremenljive dosežke. Enako velja ugotovitev za štiri kočevske predstavnike v republiških ligah. Medtem ko so kočevski nogometaši in rokometašice prijetno presenetili, pa tega ne bi mogji trditi za košarkaije in odbojkarice. Ženska rokometna ekipa je pod vodstvom trenerja Ivana Žeijava po končanem jesenskem delu na odličnem drugem mestu, tri točke za vodilno Izolo. Kočevke, vodene z odlično strelko in organizatorko igre Marino Jerič, bodo v nadaljevanju prvenstva skušale obdržati visoko mesto, mogoče celo poseči po najvišjem naslovu. Da želje niso iz trte izvite, kaže tudi razpored tekem, ko v Kočevje pridejo najresnejši kandidati za vrh lestvice: Maribor, Novo mesto, Ljubljana. Poleg rokometašic velja pohvala tudi nogometašem, ki so prvo leto igranja v drugi republiški liri zaenkrat na drugem mestu. Bolj kot uvrstitev pa razveseljujejo dobre igre, ki smo jih v minuli sezoni pedali na igrišču „Gai“. S takšnimi nastopi imajo kočevski nogometaši v nadaljevanju prvenstva lepe možnosti, da s končno zmago zaigrajo v enotni republiški ligi. GORIANSKE ŽIČNICE Športno društvo Gabrje ima že dve leti uiejeno smučišče nad vasjo Jugotje v Gorjancih Veliko smučišče, tudi za zahtevnejše smučarje, je opremljeno z dvema žičnicama skupne dolžine preko 400 metrov. Čeprav je smučišče od Novega mesta oddaljeno le 15 km po novi cesti mimo Gabrja, ni čisto zasedeno in čaka na ljubitelje belih planjav. J. P. Z rezultati prekašali starost PO PRVEM DELU VODITA ARNOVO SELO IN POHANCA V Artičah so v soboto in nedeljo odigrali tekme zadnjega, 8. kola zimske rekreacijske košarkarske lige in tako končali prvi dd tekmovanja. Vrstni red je naslednji: Arnovo selo in Sp. Pohanca 16 točk, Sromlje 14, Artiče in Dečno selo 10, Trebež 8, Old Boys 7, London City 6, Pišece 6, Zdole 4 in Dolenja vas brez točke. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo. M. JAZBEC KRŠKO: COLARIČ PRED LEVIČARJEM O odbojkaricah in košarkarjih pa le nekaj besed. Prve se po odhodu nekaterih rutiniranih igralk nikakor ne morejo znajti in so zaenkrat še brez ligaške zmage. Podobno velja tudi za košarkarje, ki so po končanih nastopih v D skupini na zadnjem mestu. Krivca gre verjetno iskati v pomanjkanju visokih igralcev, kajti ostali igralci so s svojimi igrami dokazali, da bi ekipa lahko dosegla tudi kaj več. M. GLAVONJIC ŠENTJERNEJSKI „HRASTOVI USTI” Straškemu zgledu so prejšnji teden sledili taborniki iz Šentjerneja: člani Odreda samotni hrast so izdali 110 izv. prve številke svojega glasila. ..Hrastovi Usti” bodo po potrebi obveščaU tabornike, njihove starše in vodstva družbenopolitičnih organizacij o delu, naertčh in uspehih prizadevnih član« odreda, ki je med najdelavnejšimi na Dolenjskem. Prvo številko so nar gledu lani nameniU pre-opravljenega dela. DOLENJSKI SMUČARJI V KRANJSKI GORI SK Trimo Trebnje je minuli vikend v Kranjski gori pripravil tekmovanje dolenjske tekmovalne skupnosti v veleslalomu. Na progi, ki je imela 10 vratič, so poleg dolenjskih smučarskih klub« novomeškega Roga, trebanjskega Trima in Šentjerneja, sodelovali še cicibani in pionirji ljubljanske tekmovalne skupnosti. Med zmagcaralce se je pri cicioanih uvrstila Novomeščanka ca Vidmar, pri starejših pionirjjh ia Kordiš in pri starejših pionirjih Jarko Jasnič (oba Novo mesto). V ostalih nastopih so imeti največ uspeha ljubljanski tekmovalci. »Veterani” še niso za šaro Končano zimsko prvenstvo v malem nogometu — Elan pred »Veterani" - Kvalitetne in negotove tekme 1* in 2. kolo zimske atletske lige osnovnih šol novomeškega območja postreglo z dobri -mi rezultati — Za prihodnost atletike brez bojazni — Finale v februarju jcaMiiev ‘♦vT-iciiuA.c ; in papirja „Djuro Salaj" v je tamkajšnja Šahovska sek- Prejšnji in zadnji petek je bilo v novomeški športni dvorani 1. in 2. kolo zimskega atletskega prvenstva osnovnih šol. V kvalifikacijah za finalne boje, ki bodo v februarju je sodelovalo kar okoli 400 učencev iz 10 osnovnih šol novomeške rej Potočar (Doleitiske Toplice) 12,50’ rotocar fuoiemsK Čop (Grm) 12,00. Io Med množico rezultatov vsekakor nekaj potrebno ločiti. Tako 6,9 sekunde ki jih je v teku na 40 m ovire dosegla mlajša pionirka Lukšičeva iz Dolenjskih Toplic, pa uobrih 2 .58,1 pri mlajših pionirjih J? 1 000 metrov ta čas je dosegel Komljanec iz OŠGrm; nadalje izrečen rezultat mlajše pionirke iz Dolenjskih Toplic Maje Jarc ki je preskočila 140 cm. In se bi lahko naštevali Skratka, v finalnih bojih lahko pričakujemo verjetno še boljše rezultate, kar kaže na dobro strokovno atletsko delo tudi v osnovnih šolah. REZULTATI- I. KOLO- 40 m ovire - MLAJŠE PIONIRKE; Luk-šič (Dolenjske Toplice) 8,2- Janc (Brusnice) 8,3 Dežman in Gorenc (Smarjeta) 8,4- STAREJŠE PIONIRKE; Gregorič 6,9 Mertin (obe Grm) 7,2- Avguštin (Dolenjske Toplice) in Gregorčič (Smarjeta) 7,3. MLAJŠI 10NIRJI; Zupančič 6,6-' Žlajpah (oba Grm)..7,2 Bcvec (Dolenjske Toplice) 7,3 STAREJŠI PIONIRJI- Spudič 6,6' Plut (oba Grm) 6,7- Gabrijel (Katja Rupena) 6,9. Tek na 1.000 metrov - MLAJŠI PIONIRJI; Komljanec (Grm) 2 . 58,1; Senica (Dolenjske Toplice) 3 . 01,1. Smrke (Žužemberk) s - 02,3 STAREJŠI PIONIRJI- Zaman (Grm) 2 : 52,9 Gašperič (M. P.) 2 : 53,8; Senica (Dolenjske Toplice) 2 ; 55,7. Višina - MLAJŠI PIONIRJI;. Hrovat (Dolenjske Toplice) 145 cm . Gereer in Ivanovič (ooa Grm) 140' STAREJŠI PIONIRJI; Spudič' (Grm) 160 cm;Klančičar 160. Muhič (oba Dolenjske Toplice) 155 cm. Metanje medicinke - MLAJŠE PIONIRKE; Gorše (Dolenjske Top- regije. lice) 9,24 m- Novak (Žužemberk) 8,18- Miklič’(M. P.) 8,15. STAREJŠE PIONIRKE; Barkič 9,09; Pezdirc 9,06. Avguštin (vse Dolenjske Toplice) 8,80. Daljina - MLAJŠE PIONIRKE . Strojan (Katja Rupena) 421 cm. Muhič (Dolenjske Toplice) 417 Luštek (Šentjernej) 416 STAREJ-' ŠE PIONIRKE Hren '(Dolenjske Toplice) 523 ..(!). Mrzlikar (Katja Rupena) 482 Gregorič (Grm) 481. II. KOLO - 40 m- MLAjSE PIONIRKE: Saponja (Grm) 5,8 Senica (Dolenjske Toplice) Luštek "tn Gorenc tobe Šentjernej), Ljubi (Bršljin) vse 6,3 STAREJŠE PIONIRKE Hren (Dolenjske Toplice) 5,6 Bre zovar in Merlin (obe Grm) 5,8 MLAJŠI PIONIRJI; Ivanovič 5,8 Zupančič 5,9- Judež (vsi Grm) 6,0. PIONIRKE; Hren (Dolenjske Toplice) 5,6- Brezovar in Merlin (obe Grm) 6,0- STAREJŠI PIONIRJI. Brulc (Bršljin) 5,4 Primc 5,5 .Plut (oba Grm) in Kekec (Bršljin) 5,6. 600 metrov - MLAJŠE PIONIRKE; Kobe in Klajder (obe Brusnice) 2 • 02,6- Pikule (Smarjeta) 2 .05,1 STAREJŠE PIONIRKE; Lobe (Brusnice) 1 .58,1 Simončič (Šentjernej) 1 ; 59 1 .Gregorčič (Smarjeta) 1 ; 59,2. Daljina - MLAJŠI PIONIRJI; Hrovat (Dolenjske Toplice) 497 (!) Savšek (Grm) 467 Jarc (Bršljin) 466; STAREJŠI PIONIRJI. Klanči-čar (Dolenjske Toplice) 568 Muren 553 in Zaman (oba Grm) 551 cm. Metanje medicinke — MLAJŠI PIONIRJI; Udovč (Šentjernej) 11,12; Rebek (Smarjeta) lO.lff Kotar (Šmihel) 9,96. STAREJŠI PIONIRJI- Primc (Grm) 14,30- Skok v HONIRKE; višino — MLAJŠE Jarc (Dolenjske Topli ce) 140 cm .Strojan (Katja Rupena) in Petrič (Grm) 125- STAREJŠE PIONIRKE; Lukšič Križe in Erjavec (vse Dolenjske Toplice) 140 cm. V počastitev 40-letnice tovarne celuloze Krškem . . . cija priredila hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo 17 šahistov. Povsem nepričakovano je prvo mesto zasedel Matija Colarič in za pol točke ugnal prvega favorita, nekdanjega prvokategornika Levičarja. Vrstni red je bil tako naslednji: Colarič 15, Levičar 14,5, Zupanc in Bajde 12,5, Zakič 11,6, Volčanšek in Gmajnar 10, Pečnik 9, Božič 7 idr. nad 10.000 igralcev v 700 ekipah. Danes imamo v Sloveniji kar 580 rokometnih igrišč in 20 dvoran in ni je občine, ki bi se ne mogla pohvaliti z lastnim rokometnim klubom. Omenimo naj še, da je v tridesetih letih obstoja slovenskega rokometa igralo za različne jugoslovanske selekcije 19 igralk in igralcev iz Slovenije, od tega jih je 13 nastopalo po letu 1973, kar kaže na nenehen vzpon rokometa pri nas. Po besedah Tineta Brileja se je rokomet aktivno vključil v nove tokove slovenske telesne kulture in s sistemom selekcij dosegel rezultate nad pričakovanji. Ob koncu konference so udeleženci poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu in mu zaželeli, da bi čimprej okreval. »Dolenjski list« v vsako družino Stol čaka na pohodnike Od 15. do 17. februarja jubilejni 15. pohod na Stol Kot smo nalčratko že porodit. pripravljajo gorenjski pla-5®ci že 15. jubilejni pohod na *tol. ki bo od 15. do 17. fe-bruarja. Pobuda o prireditvi sega daleč nazaj, uresničena pa je ,la» ko so na razvalinah požga-Prešernove koče na Stolu P°8tavili novo. Malokdo je takrat verjel, da bo ■reditev nrerastla v tako množično planinsko in družbeno-politično manifestacijo vseh Slovencev, zapišimo samo, da je predlani Stol sprejel preko 4.000 udeležencev. Sicer pa skupna številka tistih, ki so se udeležili dosedanjih štirinajstih pohodov, znak natančno 21.412. Nič čudnega torej, če so se organizatorji, člani Koordinacijskega odboja naciiskega ilaninskih društev in OO ZZB NOV esenice, za leto posebej pripraviti. ? Jesenice, za _ posebej pripraviti. Tako pripravljajo za petek, 15. februarja, pohod šol- letošnjo prireditev še i. Tak BADOVINAC NI USPEL na-V drugem krogu kvalifikacijskih pre7lP°v za sestavo kegljaške re-svetn ce* k’ nas ho zastopala na htaia n?>m Prvenstvu od 23. do 31. Bji. X Romuniji, je Metličan Nikica Vaicj usedel med 32 tekmo-nadaiil-. mesto in tako izpadel iz ^fidičbt - bo-iev- Edini dolenjski V dat je pa ega dne podrl 872, gliev. N. G. ske"mladine „Bo poteh Cankarjevega bataljona" do Valvasorjevega doma, učenci pa bodo na pot odšli v dveh smereh. Pohod ostalih udeležencev na Stol, najvišji vrh Karavank, pa je predviden preostala dva dni. Pot bo po zagotoritih organizatorjev dobro utrjena in na nevarnih mestih zavarovana z vrml Za oba pohodna dneva je hkrati predvidena tudi kulturna prireditev s programom, posve-čenun spominu na znamenito bitko na Stolu. Še to . udeležence pohoda čakajo izkaznice in značke, v spomin na dosedanje pohode pa organizatorji pripravljajo fotografsko razstavo. Slovenski rokomet slavil V Velenju proslavili 30-letnico rokometa pri nas — Devet plaket in priznanj tudi na Dolenjsko V Velenju so v petek svečano proslavili 30-letnico slovenskega rokometa s slavnostno konferenco Rokometne zveze Slovenije, na kateri je njen predsednik Tine Brilej podelil 90 plaket najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam za razvoj te športne zvrsti pri nas. Med dobitniki priznanj so tudi prizadevni dolenjski rokometni delavci in-društva: predsednik medobčinske rokometne zveze Dolenjske Janez Štrukelj, TVD Partizan Črnomelj, Franc Levstik iz Ribnice, RK Inles, Brežičanka Mimica Avsec, rokometni klubi Brežice, Senovo in Krško, ter redakcija Dolenjskega lista. Nedvomno je rokomet danes ena najbolj množičnih športnih panog v Sloveniji, saj je v svoje vrste zbral že Novomeščani prvi v Trbovljah Zmaga košarkarjev na turnirju v Zasavju Teden dni pred nadalje vanjem slovenske košarkarske lige so novomeški košarkarji gostovali na turnirju v Trbovljah, kjer so poleg domačega Rudarja in Novega mesta nastopili še igralci Litije—Zagorja, nasprotniki dolenjskim košarkarjem v super ligi. ratem ko so v uvodni tekmi Litija-Zagorje premagali domačine z 88»87, so se z Litijčani pomeriti še Novomeščani. Slednji so posebej v prvem polčasu zaigrali zelo dobro, nekoliko sicer popustiti v nadaljevanju, vendar je tudi to zadostovalo za dokaj prepričljivo zmago z 71 64. V tretji tekmi turnirja je Novo mesto zaigralo še proti domačemu Rudarju, ki je za razliko od prve tekme tokrat nastopil v najboljši postavi. Po izenačenem prvem polčasu so domačini imeli malenkostno prednost, vendar so Novomeščani v nadaljevanju zaigrati kot znajo in z zmago 78,67 prepričljivo osvojili tudi prvo mesto na turnirju. Ob tem še zapišimo, da za Novomeš-čane v Trbovljah niso igrati Peter Seničar, Cerkovnik in Ivančič, kar daje uspehu še večji pomen. Najboljši strelec Novomeščanov na obeh srefeaiijih je bil Munih, kije skupno dosegel 35 košev, Župevec 31, S. Seničar 24; enako tudi Plan-tan, itd. F. BEG Občinska komisija za mali nogomet pri nogometnem klubu Elan Novo mesto je bila tudi letos organizator tradicionalnega zimskega prvenstva v malem nogometu. Tekmovanje je postreglo z velikimi presenečenji, pa tudi kvaliteta prikazanega nogometa je zadovoljila maloštevilne gledalce. Med presenečenji naj omenimo samo drugo mesto rekreativcev, ekipe Elanovih „Veteranov“. Sicer pa so med šestnajstimi ekipami največ pokazali nogometaši Elana in zasluzeno osvojili prvo mesto, čeprav so 1'ih v predtekmovanju premagali tasneje četrtouviščem igralci Bršlji-na. Rezultati predtekmovanja: Smo-lenja vas - JLA 1:3, Stari grad -Šmihel 2:3, Veterani - Mirna peč 7:2, Gabrje - Smarjeta 5:6, Kremen - Elan 3:2, Partizan - Mladost 3:2, Bršljin - Bela cerkev 3;1, Elan -Iskra 6:0, JLA - Šmihel 5:2, Veterani — Smarjeta 5:1, Kremen - SEVNICA ZMAGA KRANJCA Na prvem letošnjem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Msjcen iz Sevnice je prvo mesto osvojil lanskoletni zmagovalec Toni Kranjec (Brežice) z 9 točkami. Sledijo; Jank) Blas (Sevnica) in Manfred Majerle (Radeče) 8, Rudi Šoper (Zidani most) 7, Jože Blas (Radeče) 5,5 Franci Drstvenšek 5 itd. J. BLAS ŠAHOVSKE IZ NOVEGA MESTA Na januarskem šahovskem brzo-turnirju novomeškega šahovskega kluba je med 27 udeleženci zmagal Stokanovič pred Ščapom in Kome-Ijem, medtem ko je na brezkategor-nem turnirju slavil Pevec, na četrto-" ■ na turnirju je zmagal Partizan 5:2, Bršljin — Elan 1:5, JLA - Veterani 5:2, Kremen -Elan 0:6. Rezultati finala: JLA — Kremen 6:5 (2:1), Veterani - Elan 2:5 (0:2) Vrstni red: Elan (Mijič, Primc, Avbar, Perhaj, Pavlin, Gajič, Venta, Bradač, Žnidaršič), Veterani, JLA, Kremen, Bršljin, Šmihel, Partizan, Smarjeta, Gabrje, Stari grad, Elan (mladinci), Mladost, Smolenja vas, Bela cerkev, Mima peč in Iskra. »Lesarji” startali s pripravami Irilesovi rokometaši žele popraviti jesensko uvrstitev Pred dobrimi štirinajstimi dnevi ro v dvorani ribniškega športnega centra pričeli $ pripravami rokometaši drugoligaša Inlesa. Pred nadaljevanjem prvenstva v severni skupini rokometne lige bodo ribniški rokometaši skušali s pripravami popraviti slabo sedmo mesto, ki so gp zasedli po jesenskem delu tekmovanja. Za rokometaši je že prva faza priprav, ki je vsebovala zgolj lažje treninge, medtem ko se trdo delo šele začenja. Inlesovci imajo v pripravljalnem obdobju predvidenih več prijateljskih srečanj odšli pa bodo tudi na skupen sedemdnevni tabor izven Ribnice- Bo besedah trenerja Dušana Erčulja bodo v nadaljevanju prvenstva nastopiti brez kakršnihkoli okrepitev,'edina novost je le. da kategorniškem Grabič, tretjekategornikov pa šušnjar. v prvo moštvo. £ M. G-č. Četrt stoletja rokometne žoge na Dolenjskem Prvi dolenjski rokometni klub ustanovljen v Črnomlju Le slabih pet let za datumom, ki označuje rojstvo slovenskega rokometa, je majhna usnjena žoga zašla tudi na dolenjsko in Belo krajino. 25 let ie tega, kar so se na igriščih širom Dolenjske z žogo v roki pričeti poditi nekateri posamezniki, teh je bilo vse več in že leta 1953 zasledimo v Črnomlju! prvi rokometni klub na Do-' lenjskem, sledilo mu je Novo mesto in potem še ostali večji kraji* Srebrni jubilej rokometa bodo na Dolenjskem proslavili v soboto z „Dnevom dolenjskega rokometa.” In ko sledimo kronološki poti te športne zvrsti pri nas, ne moremo mimo Janeza Štruklja, danes predsednika območne rokometne zveze Dolenjske, trenerja novomeških rokometašic in ustanovitelja ženskega rokometnega kluba v Novem mestu. Enako ne mimo prvega dolenjskega kluba, črno- maljskega Partizana, kije v svojem delu dosegel nekaj lepih uspehov omenimo samo leto 1958 ko so bile rokometašice zmagovalke pokala SRS. O stanju dolenjskega in belokranjskega rokometa danes pa nekaj besed Janeza štruklja; „Z rokometnim delom na Dolenjskem sem pričel leta 1966, ko sem prišel v Novo mesto iz Ilirske Bistrice, kjer sem ustanovil rokometni klub in ga popeljal v slovensko ligo, še prej pa sem rokomet igral aktivno v Ljubliani Že kmalu po prihodu na Dolenjsko sem začutil praznino v igranju rokometa in tako smo leta 1973 ustanovili ženski rokometni klub ki je že čez štiri leta igral v II. zvezni ligi. Za takšen uspeh je klub nedavno prejel tudi priznanje ob 30-letnici rokometne zveze Slovenije- In ko govorimo o stanju dolenjskega rokometa danes ne moremo mimo ugotovitve, da je kvaliteta na strani ženskih ekip, kar kažejo tudi uspehi manjših klubov kot; Stopiče, Šentjernej, Mirna. Nasprotno pa za moški r komet v novomeškil občini velja, da stagnira. Ni pravilne kadrovske politike, dela z mladimi ie po klubih daleč premalo, politika tovarniških ekip, ki se je razširila, se je pokazala kot slaba. Nekaj krivde za takšno stanje je tudi v šolah, kjer je še zmeraj pre malo organiziranega dela. Na koncu bi omenil še nekaj. Navzlic vsem težavam lahko delo v sami rokometni ojganizaciji ocenimo kot uspešno, kar kažejo tudi uspehi nekaterih pionirskih in mladinskih ekip. Eni redkih v Sloveniji imamo celo 12 člansko rokometno pionirsko ligo In če iščemo potemtakem krivca za nastali položaj še naprej pridemo dol ZTKO, ki vse bolj postaja zgolj servis za delitev sredstev ne daje pa nikakršnih smernic športne politike.” B. BUD JA Janez Štrukelj L' 1 - _ v..,,.,; _ , /. . -v _• ‘5 • ■ , v ■■ - j:4 (1589) 24. januarja 1980 DOLENJSKI LIST 1 ‘VZGOJNI ~\ KOTIČEK Kakšna bo pomoč psihologa? Psihologovo delo v zakonski svetovalnici je namenjeno predvsem bodočim zakoncem, zakoncem in družini. Bodočim zakoncem bodo pomagali z razgovori in nasveti. Skupno življenje si ljudje sami oblikujemo. Vendar pa se pri tem lahko pojavijo vprašanja, na katera si sami ne moremo odgovoriti. Zato je delo psihologov usmerjeno tudi k takim zakoncem, ki imajo težave, pa jih sami ne morejo rešiti. Ne nazadnje pa je psihologova pomoč usmerjena tudi na družino, saj se vloga staršev kaže tudi v tem, da otroku nudijo varnost, ljubezen in da prevzemajo odgovornost zanj. Družina ne zmore vedno vsega sama, zlasti ne takrat, ko gre za otrokov razvoj. Zaradi tega bodo psihologi v zakonskih svetovalnicah pomagali pri reševanju takih družinskih težav. Kje bodo psihologi lahko pomagali? Eno takih področij se nanaša na značilnosti in navade skupnega življenja. V sproščenem razgovoru bodo seznanili udeležence z značilnostmi prilagajanja na skupno življenje, s posebnim poudarkom na tem, da prilagajanje ne pomeni podrejanja ene^ drugemu, ampak sprejemanje partnerja z njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, saj partnerja v medsebojnem odnosu utrjujeta medsebojno pripadnost O reševanju vprašanj s tega področja pa se bodo pogovorili tudi s tistimi, ki so že skleniti zakonsko zvezo, vendar so zašli v krizo in potrebujejo strokovno pomoč. Naslednje področje je področje konfliktov kot sestavnega dela življenja in reševanja problemov v družini. Spoznanje, da partner v vseh svojih značilnostih in na vseh področjih ni idealen, lahko privede do nesoglasij. O tem se bodo psihologi pogovarjali j. bodočimi zakonci. Posredovali jim bodo strokovna spoznanja s področja reševanja konfliktov v medosebnih odnosih. Še posebej pa se bodo potrudili pri podajanju spoznanj o tem, da so prepiri in spori del družinskega življenja, da pa je zelo pomembno, kako jih rešujemo. Svetovanje bo namenjeno celotni družini, in ne samo zakoncem. Pri svojem delu v predzakonskem, zakonskem in družin- skem svetovanju bodo psihologi posegali tudi na področje medosebnih odnosov v družini; zlasti bodo skušali z razgovo- ri vplivati na to, da bi se pri bodočih zakoncih in pri tistih, ki so že skleniti zakonsko zvezo in imajo Otroke, oblikovala stališča o tem, da le demokratični odnosi omogočajo razvoj in rast odprte, žive družinske skupnosti, ki s tem omogoča tudi razvoj in nadaljnjo rast družinskih članov. V sodelovanju s pedagogi bodo posegali tudi na področje vzgoje, posebno takrat, ko se bodo v družini pri otrocih pojavile vzgojne težave, ki jim starši sami ne bi bili kos. Pri svojem delu se bodo povezovati z ostalimi strokovnjaki, predvsem takrat, ko bodo skušali doseči spravo med sprtimi zakonci, ki so vložili predlog za sporazumno razvezo oz. tožbo za razvezo zakonske zveze. Vsekakor pa bo tudi pri strokovnem delu psihologov v ospredju interes otroka, ki mu je družina dolžna zagotoviti zdravo, srečno in brezskrbno otroštvo, ki bo pozitivno vplivalo na razvoj njegove V osebnosti. MILAN KRAJNC, dipl. psih. „LABOD" tovarna oblačil NOVO MESTO DSSS objavlja prosta dela in naloge 1) TAJNIŠKA OPRAVILA ZA DSSS pogoji: ekonomska srednja šola ali njej ustrezna strokovna izobrazba in vsaj 1—2 leti delovnih izkušenj 2) LUKNANJE KARTIC pogoj: dvoletna administrativna šola V obeh primerih je poskusno delo 3 mesece. Vloge z dokazili in izpolnjevanju pogojev sprejma kadrovsko -socialna služba „LABOD" Novo'mesto. Cesta Herojev 29, 15 dni po objavi. Nastop službe po dogovoru. 68/4-80 POGUM JE PREMALO - Pijanost sicer daje pogum, nikakor pa ne znanja. To je na svoji koži skusil mladi pijanček, ki je v brazilskem mestu Recifeju sedel na pilotov sedež velikega potniškega letala in poskušal poleteti. Brezplodne poskuse je prekinila policija, ki je nesojenega pilota priprla za toliko časa, da je spoznal, da še ni zrel za takšne podvige. DRAŽJE DOMAČINKE - V Združenih arabskih emiratih so domača dekleta vrednejša od tujk. Ker se je v tej deželi razpasla razvada poročanja s tujkami, so arabski modreci sklenili, da podelijo vsakemu državljanu, la si bo za življenjsko sopotnico izbral domače dekle, okrog 30.000 dinarjev nagrade. Za tak denar marsikdo bolje vidi lepoto domačih puščavskih hčera. HRUPNEJŠE — Ženske so hrupnejše kot moški, so ugotovili strokovnjaki iz Chicaga. Meriti so hrup v restavraciji, kjer je obedovalo 250 žensk. Pripadnice nežnejšega spola so pri jedi zganjale tak hrup, da se pred njim skrije prometni trušč na najbolj hrupnem chicaškem križišču. Moški so v enakem številu pri jedi povzročali občutno manj hrupa. Kako je šele, ko se ženske razjeze! ZLATOJEDKA - Vse višje cene zlata so spodbudile 62—letno žensko s Tajskega h kaj čudnem obedu. Pohrustala je štiri zlate verižice, dvoje zlatih zapestnic in zlat prstan. Vso to zlatnino je žensjca ukradla, vendar soji 1.500 dolarjev vredno zlato iz želodca pobrati zdravniki in vrnili lastniku. PRAVDARSKA STRAST - Strojevodja Života Bugarčič je dobil poziv za sodno obravnavo. Ena od samoupravnih interesnih skupnosti iz Batočine ga je predala sodišču, ker je ostal dolžan nič več in nič manj kot 35 par. LETNE KONFERENCE KK SZDL Do konca meseca bodo v vseh krajevnih konferencah SZDL v metliški občini izvedli letne konference, na katerih bodo ocenili delo krajevnih konferenc v preteklem obdobju in celotno družbenopolitično aktivnost v krajevnih skupnostih. Prav tako bo na teh sejah, tekla beseda o planiranju in razvoju krajevnih skupnosti, o čemer se bodo prej dogovorili na frontno sestavljenih izvršnih odborih. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. V tuje kraje hodijo prosit (Slišali) ste, ljubi Dolenjci, slišale zlasti občine dolenjske, koliko dobrot Vam skazujejo Usmiljeni bratje, koliko troškov Vam prihranja-jo leto za letom. V tuje kraje hodijo prosit, da preskrbe brezplačno Vaše bolnike. Neki bratje hodil tri mesece po gorah tirolskih proseč za bolnike v Kandiji, sedaj je šel prosit na Primor- sko in dalje v Dalmacijo; drugi iščejo podpore po Hrvatskem, ker dobe bratje na Kranjskem Sremalo za toliko bolnikov. Ali jim ne bomo v ' * ............. ................... ivaležni? Ati ni dolžnost, da jih podpiramo v težavnem njih poslu? Ako ne bodo zmogli troškov, bodo prisiljeni marsikaterega trpina odsloviti, ali pa prositi, da jim vlada dovoli, da bode bolnišnica javna, v kateri se bode računilo, kakor se računi drugod. (Javno) se govori, da se oženi kralj Aleksander z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Kristino, hčerjo nadvojvode Friderika, ter da dobi v ženitovanjsko darilo Bosno in Hercegovino. Kraljeva mati Natalija pa s to zvezo svojega sina ni zadovoljna ter mu je pisala, naj si izbere pravoslavno nevesto. (Velik) upljiv šole se je pokazal precej prvo leto: število pevk i pevcev se je seve tudi pri veselicah Čitalničnih potrojilo, zanimanje za res umetno glasbo je iz male klice čudovito naraslo i doslej proizvajali so se glasbeni umotvori, na katere malo prej še misliti ni bilo. (Preprečena) nezgoda na ddenjskej železnici. Na želežnični progi mej postajo Mirna peč in predorom pri sv. Ani napravila se je naenkrat prav na tim globoka in široka pod tir se raztezajoča globina, tako daje en prag bil na jedni strani brez podlage in bi se pripetila gotovo nezgoda, da ni šel mojster Mlakar iz Trebnjega in zapazil pri pregledovanji proge te globine in poskrbel, da je kmalu potem iz Novega mesta došli osebni-vlak to mesto previdno vozil. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1900) Vroči odpadki Somborski primer varčnega gospodarjenja s surovino Tudi v naših glavah se počasi rojevajo misli, da je mogoče marsikaj, kar smo kot nekoristno odmetavali, uporabiti. Lep primer, vreden posnemanja, je dala somborska industrija olja, ki bo prešla na domače gorivo za svojo tovarniško toplarno. Stvar je zanimiva predvsem zaradi tega, ker so doslej to gorivo kot odpadek odlagali v smeti, kar jim je povzročalo nemalo težav zaradi nevarnosti samovžiga in razširitve požara. Gre za luščine semen sončnic, ki jih uporabljajo za pridelavo olja. Poskusi so pokazati, da se z ustreznim postopkom delno da spremeniti kemična sestava luščin in jih je tako mogoče spremeniti v primerno gorivo. Izračunali so, da se da s poltretjim kilogramom goriva iz luščin prihraniti kilogram mazuta. Ko bo tovarna v celoti prešla na to gorivo, bo prihranila kar 30 odst. vrednosti sedanje akumulacije. In kar je za sedanji trenutek morda najvažnejše — nekaj deviz manj bo Jugoslavija odrinila za nakup dragega uvoženega mazuta. Veliki prijateljici: raziskovalka Adamson in levinja Elza. Nasilna smrt v divjini Katera zver je umorila slavno ljubiteljico levov: lev ali človek? — Skoraj pol stoletja v afriški divjini Četudi je pisateljica in poznavalka življenja velikih divjih mačk Joy Adamson, katere knjige in filme smo brali in videti tudi pri nas, preživela skoraj 43 let v afriških divjinah, se ji do letošnjega leta ni pripetila hujša nesreča. Prve dni januarja pa je 69-letno raziskovalko v ljubljeni divjini, kakih 30 metrov od taborišča v odmak- Rajski Cuzco Uživalci mamil odhajajo v mesto v Kordiljerah Stari Inki so mesto Cuzcu imenovali,,,popek sveta" in v njem postavili svetišče svojemu najmogočnejšemu božanstvu Soncu, modemi nomadi, ki jih po svetu goni narkomanska potreba, pa so starodavno mesto v Peruju spremenili v svetišče kokaina. V zadnjem času se je v Cuzcu število hipijev in zasvojencev z mamili tako povečalo — in se še vedno zelo hitro povečuje - daje mestnim očetom ter varuhom postave zraslo že čez glavo. Strokovnjaki za ma- mila perujskemu mestu pra-- - - - udu". vijo kar , južni Katmand Poglavitni razlog, da se hipijevska srenja zbira v visokogorskem mestu, so izredno nizke cene mamilom, pa tudi drugače so življenjski stroški nizki. Gram kokaina stane samo 5 dolarjev, kar je naravnost smešna cena, če jo primerjamo z newyorško ali pariško. Poceni so tudi hašiš, marihuana in celo heroin. Vendar je treba imeti denar, saj brez gotovine ni nič, zato se hipiji poslužujejo najrazličnejših poti, da pridejo do denarja. Najprej seveda prodajo, kar imajo; na tržnici v Cuzcu je poleg značilnih indijanskih tkanin in izdelkov iz lončevine mogoče kupiti tudi japonske fotoaparate, žepne računalnike in drago sodobno robo vključno potne liste različnih držav. Kasneje mnogi zapadejo v nezakonito prisvajanje denarja: kradejo in tihotapijo arheološke predmete, vključujejo se v trgovino z mamili. Logika razvoja bo lepega dne pripeljala do tega, da bo narkomanski raj postal prav tako drag, kot je kje drugje na svetu. Žaenkrat pa držav- ljani evropskih in ameriških držav še lahko zdihujejo od užitka nad svežim planinskim zrakom, čisto vodo, poceni življenjem in lahko dobljeno vsakodnevno dozo mamila. DOLENJSKI LIST pred 20 leti Saninec je prav odličen PODNEVI v hosto po drva, zvečer za peč, pa knjigo v roke, časopis in drugo lepo branje, vmes pa nekaj poskočnih viž iz radijskega sprejemnika — tako je zdaj v naših vaseh. Čas za izobraževanje in počitek bomo temeljito izkoristiti, saj smo sredi zime, kakršne že nekaj let ni bilo. In snega nam je nasulo, da je saninec prav odličen in se že zdaj marsikaj postori, kar smo morali včasih odlagati vse do pomladi. V torek zjutraj je bilo v Novem mestu 18 stopinj pod ničlo, snega pa so namerili 27 cm. V Črnomlju pa je živo srebro zdrknilo celo na 20 stopinj pod ničlo. ALI MORDA veste, koliko potov je potrebnih, da zberete ob rojstvu novorojenčka vse potrebne papirje, da bo novi zemljan deležen prvih pravic, ki mu jih družba daje? O tem bi vam lahko povedali tisti, ki so narediti veliko potrebnih korakov, da so uredili vse, kar zahtevajo predpisu Pa bi vendar vse lahko človek uredil doma v podjetju, če bi to imelo urejeno pomožno službo socialnega zavarovanja.' njenem kenijskem rezervatu-doletela nasilna smrt. Adams0, nova je odšla na običajni veče*' ni sprehod, in kfer se do večetf ni vrnila, so jo odšli iskat. Nas*1 so jo mrtvo, s hudimi ranami f telesu, močno podobnimi t: nam, kakršne puščajo l°v kremplji in zobje. Novica je kot blisk obkrožil* svet. Bila je toliko bolj pretf netljiva, ker je bila Joy Adafl1' son svetovno znana kot gojit0 ljica levinje Elze, najbolj slavtf levinje na svetu sploh. Kot ml* diča je levinjo vzgajala in nav* jala na človeško družbo, takc da jo je morala kasneje, ko j1 levinja odrasla in ni bila nikak«” več primerna za doma«!0 „muco ‘, navajati na življenje' divjini, jo učiti lova ipd. M0< levi se je Adamsonova počutil* kot med svojimi. S temi neval' nimi živalmi je, kot je sam* dejala, lažje vzpostavila stik k0* z ljudmi. Zadnja leta je n* podoben način proučeval* leoparde. Prirodoslovec R. Ca ras je dejal, da se je pri svoje/*1 delu spuščala v strahotna tvega nja. Kasnejše vesti so zanikale, t bi slavna raziskovalka podlež napadu leva. Natančnejša pf1 iskava daje slutiti, da so Adafl sonovo umorili, čeprav nekate še vedno trdijo, da strašne ran1 ki sojih našli na telesu nesreča ljubiteljice divjine, lahko nare le lev. »Dolenjski list« v vsako družin« POS STARI PROJEKTOR v Vinici je tako obnemogel, da ni več sposoben predvajanja filmov. Viničani pa si kinopredstav žele, saj so bile vedno dobro obiskane. Nov bi stal 1.300.000 dinarjev, toda če bi nekaj prispevati od drugod, bi zmogli ostale stroške kriti s sredstvi od vstopnine. POLEDICI so Ločani kar sami napovedali vojno. V soboto so kmetje potrosili večje količine peska po poteh in cestah, da so lahko brez skrbi hoditi peš in z živino. Popoldne, ko je bil s^j pri kraju, se je na °PU> vilo pet mož. Bili so to P^ jor Heyward pa Stezos e * NERAZUMLJIVA JE težnja strogo centralističnih predpisov, ki v službi socialnega zavarovanja te pomembne pridobitve naše družbe omejujejo prenos predstojnosti na nižje organe. (Iz DOLENJSKEGA USTA 21. januarja 1960) ki so se podali v sled 1 iskanju je našel Unkas ^Jj vsem videzu iztrgano \> »Oh, vrnite mi moja 0 srečni oce. Rešitev prejšnje križanke FTUU-HH-Un prgišče Hi misli Kar srce ve danes, bo glava razumela šele jutri. J. STEPHENS Ideal vsake ženske je, da si moža vzgoji po svoje. J. NESVADBA Ljudje dobe od življenja natanko to, kar zanj dajo. J. ADAMSON it. reka (firence!) osnova, substrat zveza skala.ki gleda iz morja pisateljica vaStetova sedmi dan mlaju žival (iovkar) vrsta energije sestavina ce tung lirska pesem sibirski pragozd močno razstrelivo vrsta maiiobe redkejše ž.ime država vindiji cvetni prah geom. pojem anna karina križanje samo- kolnica osmero- spev pevski ..zimi dolenjska germorel afr.drevo [trd črn les] »lemi ret obrednik vnetje sluznice predalnik del obraza Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši Britev narave goli moške glave Pleša je prav tako naravna, kot so naravne gube — Zares učinkovitega zdravila proti nji ni — Aristotel jo je povezal s spolnostjo — Tudi ženska preti Živimo tako, da smo dostikrat jezni nase in na ves svet, tako jezni, da bi si kar lase spulili iz glave, kot imamo navado reči. No, prav to je povsem odveč, saj mati narava opravlja ta posel z vso resnobo in zvestobo pri večini moških, izvzete pa niso niti ženske. Več ko se na grbi nabira let, manj je las na gjavi. Tako je bilo pred tisočletji in danes ni skoraj da nič drugače, četudi se je prodorni človekov razum spustil tudi na to bojno polje in se s plešavostjo spopadel s pestrim, a neučinkovitim orožjem. Narava je močnejša. Pleša sveti kot večna luč skozi zgodovino človeštva. Imeli so jo veliki modreci, nič manj zmagoslavno pa ni svetila tudi na glavah bedakov, zato nikakor niso mogli prevladati tisti, ki so hoteli svet prepričati, da je pleša znamenje razvitega razuma. Grški mislec Aristotel je bil prepričan, da moški dobe plešo zaradi spolne aktivnosti, vendar je ob dejstvu, da se je tudi na njegovi glavi pokazalo to znamenje preveč grešnega življenja, zamisel moral opustiti. V nasprotju z Aristotelovim mnenjem pa se je pleše držal sloves prezgodnje utrujenosti organizma. Golo teme naj bi pričalo, da je njegov lastnik v življenju oplel in da se gaje lotila nadležna starost z vsemi svojimi obnemoglostimL nja človekovih moči, saj lahko izvira iz kakšne bolezni, lahko je posledica zdravljenja, pričara jo izpostavljenost' rentgenskim žarkom, zloraba nekaterih zdravil ipd. Vendar vsi ti možni vzroki predstavljajo le borih 5 odstotkov plešavosti. Ostalih 95 odstotkov pleš sodi v čisto naravne, običajne in razumljive spremljevalce moškega spola. Zdravniki ugotavljajo, da prav vsi ljudje brez izjeme pričnejo izgubljati lasno bogastvo po dopolnjenem 20. letu starosti. Kosmatine na glavi se kasneje sicer redčijo različno hitro, vendar je statistično mogoče odkriti vzorec, po katerem je do 30 leta starosti očitno plešastih že kar tretjina moških, do 50. leta se mora v klub plešastih vpisati že dobra polovica, Prav tak žalosten sloves pleše je - ^ 65.1etust^ostipasoV moški knv, da m nikomur ljuba. družbi bele vrane le tisti, ki še hranijo vence las na temenu. Tak je zakon narave. V njegovi Znanost je o pleši drugačnega osnovi pa je poglavitni dejavnik mnenja. Nikakor ne pomeni usiha* dednostni faktor. Če se v rodbin- MEDICINA DRUGAČE skem drevesu nahaja precej gologlavih prednikov, lahko stavite, da se boste uvrstili mednje, saj se pleša umakne le izjemoma v kakšnem rodu, nato pa izbruhne v vsej svoji mogočnosti. VODICE IN MA2E Maže in vodice najrazličnejših znamk, med katerimi je v zadnjem času veliko domačij - ne nazadnje je slišati, da se tudi v novomeški „Krki” potihoma pripravljajo, da zaslužijo kašen dinar s prodajo preparatov proti plešavosti - ne pomagajo kaj prida, ko narava tako zanesljivo govori. V svetu vsako leto moški, ki na plešo gledajo z dvomi, zmečejo na milijone denarja za preparate proti izpadanju las, zares učinkovit pa je le dragi postopek presajanja lasnatega tkiva na ogolela mesta. Vse ostalo je praviloma skoraj neuspešno, seveda če ne gre za primere plešavosti zaradi bolezni. Se en zanesljiv in dokazan način je, da zaustavite prodiranja pleše - kastracija. Evnuhi so vse življenje ostali lepo poraščeni po glavi, četudi jih je Hollywood v filmih največkrat predstavil kot debelušne plešce (česa vsega-ni tovarna sanj naredila neresničnega? ): Zakaj je tako, je tudi jasno. Plešavost je v najtesnejši povezavi z moškim spolnim hormonom androgenom. Če se v telesu androgen ne sprošča,. človek ne bo postal plešast, vsemu plešastemu sorodstvu in vsem gologlavim-prednikom navkljub. Zal pa je z androgenom povezano marsikaj takega, kar moški, če želi to ostati, nikakor ne želi izgubiti, z ato je razumljivo, da se za kastriranje odloči le izjemno malo ljudi. Pa še ti se za „najneprijaznejši rez” odločijo iz drugačnih razlogov. Androgen je krivec nastanka tudi ženske plešavosti. 2enske, ki so sicer pred plešo že po naravi zavarovane, se morajo z njo spogledati malo resneje po meno-pwzi, ko se jim zniža stopnja ženskih spolnih hormonov v razmerju do androgena, katerega ima nekaj v krvi prav vsaka ženska. Podobno se dogodi tudi po nosečnosti in po daljšem obdobju jemanja kontracepcijskih tablet. Estrogeni, ženski spolni hormoni, izgube svojo moč in androgen začne uveljavljati svoje pravice, med katere spada tudi gola glava. Kaj torej storiti za čas, ko znanost še ni našla zanesljivega in dovolj dostopnega sredstva za ohranitev las? Strokovnjaki pravijo, da če brez kosmate glave ne morete, si kupite lasulje, lasne vložke in podobne pripomočke, katerih je na tržišču več kot dovolj po dostopnih in nedostopnih cenah. Najbolje pa je, da plešo vzljubite, ste nanjo ponosni, kot ste ponosni na ostale pridobitve življenja. Veliki ljudje, od Sokrata, Leonarda da Vincija in Shakespeara do Picassa in Churchilla so pokazali, da so pametni, tudi s tem, da pleše niso jemali za kaj drugega, kot je. EDNJI MOHIKANEC m A* že zdavnaj %iL ^5aiu p°ia- i»i nro> ma_ l\»li a Dela vara, :VvjuP°lrd0lgem lniniga kr?°’ po '< °grmjala. Stokal ne- »Unkas bo poskusil,« je skromno odgovoril mladi Indijanec, kmalu nato 'pa je presenečeno vzkliknil: v mehkih tleh je zagledal razločen odtis velikega mokasina. »To je sled Lisjaka!« — »Dekleti sta gotovo ujeti,« je menil Stezosledec, »tedaj še živita in ju lahko najdemo po tej sledi.« — »Toda nobenega znamenja ni, da bi peljali tod tudi Aliče,« je zaskrbelo majorja. Iskali so dalje in kmalu naleteli na nezgrešljive krevljaste stopinje Davida Gamuta, potem pa je Unkas pobral s tal droben okrasek za katerega so zanesljivo vedeli, da ga je Aliče še zjutraj nosila. Staremu polkovniku so se orosile oči, ob pogledu na to ljubko drobnarijo, ki ga je tako živo spomnila njegove mlajše hčerke, a treba je bilo brez odlašanja za sledjo. mm ob Hrvatsko fleckanje v onih starejših časih ni bilo nič v primeri s celo vojsko proti toči v prvih letih amerikanca. Zibelka obnove vinogradov so Bizeljsko in sploh obsotelski kraji. Gotovo so tudi tod začeli z razmnoženim streljanjem proti toči, dasi manjkajo zadevni natančni poddtki in zapiski. Če se je razširila nova trta iz spodnjih krajev po celem slovenskem štajerskem, jo je gotovo spremilo od tamkaj tudi moden>izirano streljanje proti toči. Amerikanske trte ni branila s streli pred točo samo lahkovernost preprostega ljudstva. Ne, naši strokovnjaki in visoki izobraženci so bili povsem prepričani, da je edina rešitev proti uničevalki toči streljanje. Izobraženci so širili zamisel razmnoženega streljanja in jo podpirali z denarjem, s posredovanji na višjih mestih in s peresom. Imamo ohranjen lep in poduiten članek o ..Streljanju proti toči”, katerega je napisal za kgffcdar Mohorjeve družbe dr. Josip Vošnjak leta 1901. RazpraVo o streljanju prinašamo, da se današnji napredni vinogradniki lahko uverijo iz nje, kako je bilo nekoč vse zaverovano v učinkovitost streljanja proti toči. Dr. Vošnjakov spis se glasi. 1. USPEHI STRELJANJA Pred dvema letoma sem poročal v ..Koledarju”, da smo na južni strani Pohorja začeli streljati proti toči in da so se poskusi prav dobro obnesli. Tudi v poslednjih dveh letih smo vsaj v Visovljah nad Slov. Bistrico ostali brez toče, dasi seje v mnogih krajih vsipala in hudo poškodovala vinograde in polja. Torej se nam po pravici zmiraj bolj utrjuje vera, da res streljanje, ako se vrši po pravem načinu, tako vpliva na vihar in oblake, da se v njih ne dela toča, ampak se vsuje le dež. Naši poskusi so vzbujali občo pozornost po svetu in od mnogih strani, celo iz Ruskega, so vpraševali, kako se naj strelja proti toči. Po Slovenskem so na več krajih postavljali strelišča in kolikor mi je znano ter sem povzel iz časnikov, so uspehi bili večinoma dobri. Seveda, kjer stoji daleč okrog samo eno strelišče, tam ni mogoče, da bi se pri hudih nevihtah kaj opravilo. Morala bi pač stati taka strelišča v nevarnih, toči podvrženih krajih po tisoč metrov narazen in začeti bi se moralo streljati o pravem času, ko se od daleč sliši prvi grom, četudi naa streliščem še sije sonce. Veliko bolj ko pri nas so se streljanja oprijeli v Italiji, kjer so zlasti v zgornji Italiji, okoli Vicenze, Verone, Benetk itd., v poslednjih dven letih postavili nad 2000 strelišč. Seveda so to lažje storili kakor pri nas, kjer mora posamezni posestnik vse stroške nositi in smodnik drago plačevati. Na Italijanskem je vlada dajala podpore za napravljanje takih strelišč in v ta namen smodnik prepustila za 13 krajcarjev 1 kg, pri tem, ko smo ga mi morali plačevati po 45 do 50 krajcarjev. Kako se na Italijanskem zanimajo za to stvar, je pokazal veliki shod v Kasali, kjer se je dne 8. novembra 1899 zbralo nad 600 udeležencev posvetnega in duhovnega stanu, da so se posvetovali, kako bi bilo najbolj urediti tako streljanje. Vlada je poslala svojega zastopnika in opetovano zatrdila, da bo podpirala vsako tako podjetje. Prišli so tudi zastopniki sosednih dežel, posebno iz Francoskega, le iz Avstrije, kjer smo vendar prvi začeli s streljanjem, ni bilo nobenega vladnega zastopnika in sta bila navzoča le dva gospoda iz Štajerskega. Eden od teh gospodov je poročal o štajerskih streliščih, kolikor mu je bilo o tem znano. Povedal je, da imamo na Štajerskem 35 tisoč hektarov vinogradov, na katerih priraste do 800 tisoč hektolitrov vina v vrednosti 7,5 milijona goldinarjev. Od teh vinogradov so najbolj toči podvrženi oni v Slovenskih goricah, v radgonskem, ptujskem in ljutomerskem okraju. Odkar so leta 1896 pri Slov. Bistrici postavili strelišča, so jih tudi drugod jeli posnemati in je lani bilo okoli Gradca 13 strelišč, v obližju katerih ni padala toča. Okoli Maribora je že nad 100 strelišč in tu se je leta 1898 < zgodilo, da 6. avgusta, ko so preko Pohorja zaporedoma drevile hude nevihte iz jugo-zapada proti severo-vzhodu, na mnogih streliščih niso streljali zaradi raznih zaprek in je toča tam hudo potolkla. Profesor Prohaska iz Gradca, ki vsako leto zbira vsa poročila o nevihtah, je priznal, da sta omenjeni dan popoldne dve silno hudi nevihti hiteli čez Visovlje in Slov. Bistrico in na svojem potu povsod sipali točo, le tukaj ne, kjer smo pridno in neprenehoma streljali. Tu moram opozarjati, da ob viharnih dnevih, kar je gotovo že vsak opazil, za prvo nevihto prihaja druga in tretja in še več, torej se ne sme po odbiti prvi nevarnosti ponehati s streljanjem. Dne 24. julija 1899 sem od 7. ure zjutraj do polnoči naštel 12 neviht in smo morali skoraj ves čas streljati. - V ptujskem okraju je kakih 60 strelišč, okoli Radgone 30, koliko v drugih krajih, poročevalec ni izvedel. Iz vseh krajev pa, kjer so strelišča, se mu je naznanjalo, da jih toča ni zadela. Ratem so poročali Italijani iz raznih krajev, da je okoli Beneškega 740, po Lombardiji 570, v Piemontu 440 strelišč, pa tudi drugod po zgornji Italiji jih je več sto. Vsi brez izjeme so priznali, da so se s streljanjem ubranili toče. Shod je potem izrekel, da so uspehi streljanja proti toči tako ugodni, da se bo tem potom moglo zabraniti vsako točo. Toda topiči ali možnarji ne smejo biti premajhni in tudi železna cev, skozi katero se strelja, ne sme biti prekratka 2. KAJ PRAVIJO UČENJAKI Gotovo čudno, da neveijetno je, da tisti učenjaki, ki so nalašč za to nastavljeni, da opazujejo vremenske izpremem-be, še zdaj prav ne vedo, zakaj in kako se dela toča v oblakih. Eni pripisujejo to silnemu viharju, ki nad oblaki rvi in povzroča, da vodne kapljice, iz katerih obstoje ob! ki, shlape, pri čemer toliko toplote porabijo, da nastane az pod ničlo termometra. Torej zmrznejo kapljice v ob Ir. ih, ležečih pod viharjem, in padajo kot toča na zemljo. D rugi menijo, da povzročajo točo lektrični toki, tretji trdijo da pri toči stoje najvišji oblaki tako visoko (3000 - 6000 m), da so kapljice v njih že zmrznjene, sicer le drobne, ko pSeno. POTA ix suj/ 4 Po eksploziji še ogenj Pri Maljevičevih v Metliki razneslo dimnik — Eksplozija prestavila pohištvo — Ogenj hitro pogasili Prejšnji torek popoldne je v stanovanju Jožeta Maljeviča v Metliki, Mestni log 8, nenadoma močno počilo. Prestrašeni domačini so imeli hip po oglušujočem poku kaj videti. Na steni spalnice, kjer je speljan dimnik, se je namreč pokazala me- RAZGRAJAL V GOSTILNI -Brežiškim miličnikom ni preostalo dragega, kot da so pridržali do iztreznitve Antona Kranjčiča iz Globokega 55. Cernu je bunker, je imel priložnost razmišljati, ker je okrog .18. ure prejšnji četrtek tako hudo razgrajal v brezinski Vebletovi gostilni, da ni bil za nikamor drugam. RAZBIJAL STEKLENICE IN ZMERJAL GOSTE - Črnomaljski miličniki so prejšnji torek pridržali re 22-letneea Ivana Mel- SNEG IN NEPRIMERNA VOŽNJA - Pri Otočcu je prišlo v četrtek do hude prometne nesreče, ko je osebni avtomobil, ki & je vozil Stanislav Vasič iz Vodnjana, pričelo na zasneženem vozišču zanašati. Trčil je v nasproti vozeči tovornjak Alojza Dovjaka iz Brezja, pri čemer so iz osebnega avtomobila padli voznik in sopotnica Marija Vasič, ki sta teže poškodovana, in Snežana Vasič, ki jo je odnesla z lažjimi poškodbami. Gmotne škode je bilo za S0.000 din. Zakaj je kasnilo sobotno mleko Huda prometna nesreča pri Odrgi v soboto navsezgodaj za šest ur ohromila promet na magistralki, zraven pa povzročila zamudo v dostavi mleka novomeškim potrošnikom jančiča iz Kanižarice, čevi gostilni v Črno do iztreznitve * je v Roj-nomlju razbijal steklenino in zmerjal goste. Poleg tega, daje noč prespal na hladnem, čaka Ivana še sodnik za prekrške. PONOČI OSTAL BREZ PLAČE - 37-letni Mile Maksimovič, delavec Gradisa, začasno stanujoč na Trdinovi cesti v Novem mestu, je prejšnji torek dobil mesečni zaslužek. Nekaj ga je popoldne porabil, s preostalo gotovino, 7.300 din, pa seje zvečer vrnil v barako in legel spat. Nemalo bil.................................. Ker šestumo zaporo magistralne ceste Ljubljana—Zagreb je teijala prometna nesreča, ki se je pripetila v soboto okoli tretje ure zjutraj pri Odrgi, zraven pa še veliko zamudo z dostavo mleka novomeškim potrošnikom. Tovornjak z mlekom in mlečnimi izdelki je ostal žrtev trčenja, medtem ko se je vsebina razlila po vozišču. presenečen pa je bil zjutraj, ko ie iskal bloke za hrano in ugotovil, da sta mu ponoči izginila denarnica in bogata vsebina. Storilca še iščejo. OSEBNI AVTOMOBIL IZGINIL - V petek je Novomeščan Franc Kmet parkiral osebni avtomobil Mej vrti, čez čas pa nemalo presenečen ugotovil, da je vozilo odpeljal že nekdo drug. Kdo, skušajo ugotoviti miličniki RAZMETAVAL IN RAZBIJAL KUHINJSKO OPREMO - Sentjer-nejski miličniki so v petek zvečer Fridržali do iztreznitve 6(Metnega ožeta Muharja iz Škocjana. Slednji se je domov vrnil okajen, pograbila ga je tudi jeza, pa je pričel kratko malo razmetavati in razbijati kuhinjsko opremo, grozil pa je tudi ženi Za Jožeta so morali poskrbeti miličniki, kakšno pa bo rekel tudi sodnik za prekrške. Tisto jutro je Darko Flus iz Senožeti pri Litjji peljal tovornjak iz ljubljanske smeri, pri Odrgi pa je vozilo zaradi neprimerne hitrosti na poledenelem vozišču zaneslo v leva Takrat je nasproti pripeljal drag tovornjak, vozil ga je Ljubljančan Miodrag Petrovič. Navzlic umikanju sta se vozili oplašili, zato je Flus tovornjak ustavil in izstopil ter pričel ustavljati avtobus z beogr£y-sko registracijo, ki ga je proti Ljubljani vozil Djordje Djordjevič. Sled- nji je seveda zaviral, pri tem pa qa je zaneslo v Flusov tovornjak, zbil pa je tudi voznika. Takrat sta za avtobusom peljala še Zagrebčan Dubravko Mandakovič z osebnim avtomobilom in Božidar Bajuk iz Pri-mostka tovornjak. Osebni avtomobil je trčil v zadnji del avtobusa, medem ko je Bajukov tovornjak zdrknil s ceste in se večkrat prekucnil. Ob takšnem razpletu dogodkov je bila tudi materialna škoda ogromna: RAZGRAJAL V BIFEJU V ponedeljek so delavci krške postaje milice pridržali Mata Severja iz Krškega. Na hladno je šel, ker je pijan razgrajal v bifeju Preskrbe na Cesti 4. julija. Tudi morala je merilo Za delovne kršitve v zdravstvu so moralni kriteriji najpomembnejši Novomeško sodišče združe nega dela je pred kratkim obravnavalo zahtevek Novo meščanke Marinke Žužek, kije grajala disciplinski ukrep javnega opomina Zdravstvenega centra Dolenjske, tozda Splošna bolnišnica Novo mesto. Predlagateljica, sicer zaposlena na otroSkem oddelku bolnišnice je namreč nekega lanskega dne (datum ni pomemben) prepozno sporočila v službo, da je tistega dne ne bo na delo, ker mora ostati pri svojem ■otroku, ki se ie vrnil iz bolnišnice, kjer je bil na operaciji Naj takoj za pišemo, da je sodišče zavrnilo zahtevek Žužkove, da je disciplinski ukrep prestrog, kajti (tako stoji v obrazložitvi). Sneženo ogledalo nedela Malomarnost pri delu nekaterih hišnih svetov — Pregovor kot obveza pri delu Ob pohvalah, ki smo jih ob nepričakovano debeli snežni odeji na Dolenjskem izrekali cestnim delavcem, nekolikanj manj komunal-cem za opravljeno delo v mestu, so težave nepričakovano prišle od drugod -spanje hišnih svetov. Debela kašasta zmes snega na nekaterih novomeških pločnikih, drugod spet svetlikajoče drsalnice, da o grozljivih ledenih svečah izpod žlebov večine stavb ne govorimo. Nesreče, ko je brezskrben mimoidoči občan (po možnosti brez pokrivala) na temenu občutil težo in ostrino zimskega „ kapnika", še letošnje kronike niso zabeležile, zato pa je toliko več tistih, ki z debelo in težko belo oblogo prišepajo iz kirurškega oddelka novomeške bolniSnice. Naloge hišnih svetov, tako v letnem kot zimskem času, so vendarle določene, črno na belem tudi stoji, da hišni svet skrbi za varnost stanovalcev, posebne naloge so predvidene tudi v okviru dela družbene samozaščite. Kdo bo odgovarjal za poškodbo, če tudi polkilogram- ska ledena sveča zgrmi na glavo mimoidočega, če si nekdo na drsalnici pred hišo zlomi nogo? Iskali bomo krivca, vendar naj še tako brskamo po spominu, v njem ne najdemo primera, ki bo hišni svet zaradi tovrstne malomarnosti klicali tudi na odgovornost. Zanimivo, da se taisti občani največkrat zgražajo nad drugimi, ko pa že star pregovor pravi, da je treba najpreje počistiti pred lastnim pragom Še tolikanj bolj, če je taisti rek ena od napisanih in določenih obvez v delu vseh hišnih svetov. B.B. 700.000,00 din, zaradi poškodb pa so morali na zdravljenje v novomeško bolnišnico odpeljali voznika Flusa. Sicer pa so posledice nesreče občutili tudi ostali vozniki, saj je bila cesta zaprta do 9.15, prizadeti pa so bili tudi, kot smo zapisali že uvodoma, Novomeščani, saj so ta dan dobili mleko s precejšnjo zamuda POJASNJENA NESREČA Te dni je postaja milice Krško ugotovila vzrok nesreče, ki se je pripetila 31. decembra lani na lokalni cesti Leskovec-Prege. V nesreči je bila huje ranjena Julijana Mlakar iz Leskovca. Ugotovili so, da je Mlakarjevo popoldne ob 16.30 z osebnim avtom podrl Franc Skrbinek iz Jelš 30. PREVELIKA HITROST VZROK SMRTNE NESREČE Na magistralni cesti Ljublana -Zagreb je prišlo v torek do hude prometne nesreče, ki je ponovno terjala eno življenje. 42-letni Stanko Vojvodič iz Beograda je tistega dne peljal osebni avtomobil proti Ljubljani, pri Pluski pa je naletel na kolono vozil, ki je stala za tovornjakom, kateremu je zamrznil dovod goriva. Zaradi neprimerne hitrosti je Vojvodiča zaneslo v avtomobil Rudija Rozmana iz Ljubljane, ki je stal v koloni. Pri silovitem trčenju je na kraju nezgode umrla Vojvodičeva sopotnica, 53-letna Zorka Markovič iz Beograda, laže ranjen pa je bil tudi sam voznik. Materialno škodo so ocenili kar na 120.000 din. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V ponedeljek ob 5.45 je Ivan Zivič iz Raven pri Zdolah z osebnim avtom v Pleterjah začel prehitevati neznan osebni avto. Med nepravilnim prehitevanjem je zbil 73-letno Nežo Strgar iz Kremena, ki je šla nasproti pravilno po levi strani ceste. „Če nobena druga služba, mora vsaj zdravstvena, ki ima opraviti z nebogljenimi bolniki in otvoci, delovati brez zastojev, ki bi bili posledica nediscipliniranosti ali nevestnosti njenih delavcev Prav zaradi tegp imajo vsi zaposleni v zdravstveni službi nekolikanj drugačno odg.> vornost, za svoj.; delo morajo biti zavzeti in predani. Kajti če so se odločili za tak poklic, potem naj včasih tudi žrtev lastnega ugodja ne bo odveč. In najmanj kar lahko delavec stori je, da redno in pravočasno prihaja v službo oziroma da svojo odstnost pravočasno sporoči. Pa vsem tem o krivdi predlagateljice torej ne more biti dvoma, pa tuJ.i izrečeni ukrep j< povsem na mestu. Kar pa se tiče pripomb na račun pravilnosti in zakonitosti postopka, je sodišče mnenja, da gre zgolj za lepotne napake ki vsebine ne spremenijo. Vzroka za odpravo ali razveljavitev odločbe torej ni.” Odločba sodišča še ni pravno močna. VOZNIKI POSTALI VZORNEJŠI Na UJV Krško vse od 14. do 21. januarja niso zabeležili nobene omembe vredne prometne nesreče (take, na katero bi morali poklicati miličnike). Januar poteka torej naravnost vzorno, kar se prometne varnosti tiče. Vozniki so vsekakor prilagodili svojo vožnjo sicer ne vedno lahkim voznim razmeram. Držimo pesti, da bi bilo tako tudi nadalje! Z NOŽEM POŠKODOVAL PRIJATELJICO 55-letni Milan Mrvar iz Starih žag se je v petek sprl s svojo prijateljico 54-letno Jožefo Pahinger, prav tako iz Starih žag. Prepir, ki je postajal sčasoma vse ostrejši, se je skorajda sprevmil v tragedijo, kajti Mivar je od nekod potegnil žepni nož in z njim Pahingerjevi povzročil lažjo rano na hrbtu. Milan bo moral svoje početje pojasniti pred sodniki. VINJEN OBLEŽAL NA CESTI Sentjemejski miličniki so morali v nedeljo v prostore za pridržanje povabiti 33-letnega Vinka Kostrevca z Draškovca Vinko je močno okajen kratko malo zaspal na cesti, nad bujenjem miličnikov pa ni bil kaj Sreveč navdušen. Tako se je pričel ; nedostojno obnašati, zato bo njegov razgovor pri sodniku za prekrške nekoliko daljši od „predvide-nega“. Družino pregnal na sneg Grabnarju potrebna „hladilna" terapija - Otroke in ženo izgnal iz hiše — Razbijal posodo in steklenino Miličniki iz Mokronoga so imeli v sredo obilico dela z izredno vročekrvnim 47-letnim Edvardom Grabnarjem z Brezovice pri Mimi. Možakar je tistega dne že zjutraj pričel popivati in nadaljeval vse do Zajeten sveženj nesmiselnih tatvin Z I. Horvatom so šli zdravniška uniforma, nagrobna svetilka in romska harmonika Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 22-letnega Ivana Horvata iz Roj pri Šentjerneju na 1 leto in 2 meseca zapora. Poleg tega bo moral Horvat zaradi alkoholizma na obvezno zdravljenje. Sodišče je ugotovilo, daje Horvat zadnje dni lanskega avgusta v Šentjerneju in okolici izvršil več tatvin. Med drugim si je prilastil nekaj koles, poni ekspres, dva para otroških copat, ženske sandale, iz šent-jemejskega zdravstvenega doma je odnesel kompletno zdravniško uniformo, dvema miličnikoma je zmak-nil par smuči, steklenico pelinkovca in nekaj kemičnih svinčnikov, kradel je moko, klobase, žganje, slanino in olje, nekomu iz Dol. Brezovice je odnesel šablone za izdelovanje lestencev, z njim je šla bakrena nagrobna svetilka, iz samopostrežbe je vzel elektronski vžigalnik, pepelnik, z vrvi za perilo snel kavbojke, neki Rom je bil ob harmoniko itd. Ugotovili so tudi, daje Horvat v noči na 30. avgust na pokopališču v Šentjerneju razbil šest svetilk na grobovih. ■>. Kot lahko vsak spozna, je večina omenjenih dejanj popolnoma nesmiselnih. Izvedenec za psihiatrijo je ugotovil, da je Horvat kradel v stanju začasnih duševnih motenj. Zaradi kroničnega uživanja alkohola in s tem upada inteligenčnih sposobnosti je bila Horvatova zmdtnost razumevanja dejanj bistveno zmanjšana. . Sodišče je to pri odmeri kazni upoštevalo, prav tako tudi njegovo iskreno priznanje, težko mladost in pripravljenost, da bo škodo povrnil in se šel zdravit. Rečeno je bilo tudi, da se bo predsednik senata osebno zavzel, da bo Horvat našel pravo pot, saj je v jedru pošten in zelo nesrečen mladenič. popoldneva, ko je prilomastil domov. Ni mu bilo dovolj razgrajanje, pač pa se je odločil, da svojo družino za nekaj časa preseli na sneg. Tako je iz stanovanja nagnal ženo in tri mladoletne otroke, sam pa se je odločil narediti v hiši red. Posoda je končala v steni, razbil pa je tudi nemalo steklenine. Ko seje tako naveličal ..pospravljanja”, je pričel nadlegovati tudi sosede, ti pa so sklenili narediti Grabnarjevemu početju konec. Poklicali so miličnike, ki se vročekrvneža urno odpeljali na hlajenje, edvomno pa bo k znižanju temperature pripomogla tudi terapija, ki jo pripravlja za Grabnarja sodnik za prekrške. Z NABITIM OROŽJEM SKOZI GOZD Delavca postaje milice Bizeljsko sta v petek popoldne ustavila v gozdu Dobrava osebni avtomobil Stjcpana Ščukanca iz Lučkega v Novem Zagrebu, poleg njega pa je bil v vozilu še njegov prijatelj Stjepan Golub. Miličnika sta med preiskavo avtomobila našla nabito lovsko puško, za katero je lastnik Sčukavec imel orožni list, in vojaško puško „mavzerico”, za katero pa ni imel dovoljenja. Zoper oba navedena sta miličnika podala sum krivdovstva in zato orožje tudi zasegla. Kako se bo zadeva končala pred sodniki, bomo še poročali. ter dolga in 20 cm široka razpoka. Silovita eksplozija pa ni naredila samo velike luknje v steni, pač je brez večjih težav prestavila omaro iž enega v drugi kot sobe, poškodovala pa je tudi ostalo pohištvo. Da bo nesreča še večja, se je pričel iz nastale luknje širiti še ogenj, ki je tako napravil še večjo škodo. Na srečo so hitro posredovali metliški prosto-voljni gasilci in ogenj pogasili. Kasnejši pregled pogorišča je P° prvih podatkih delavcev UJV pojasnil vzrok požara in eksplozije , zamašen dimnik. Resda bodo končni odgovor dali še preiskava in rezultati inšpektorja za požarno varnost, vendar lahko že sedaj zapišemo, da verjetno v dneh, ko tako pridno nalaga* mo v peči, premalo poskrbimo i» varnost. Očiščen dimnik bi prikrajšal to nevšečnost tudi Maljevičevim. TROJNO TRČENJE V GRADCU Čmomaljčan Miroslav Doltar se je v petek zjutraj peljal z osebnim avtom proti Metliki v Gradcu pa zavijal v levo na dovozno pot. Ravno takrat je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Slane iz Metlike. Vozili sta trčili, pri tem pa se je v Slanovo. vozilo zaletel z osebnim avtomobilom še Jože Bsžek iz Okljuka, ki je vozil v prekratki razdalji. fti nesreči sta se poškodovala sopotnika v Slančevem avtomobilu Antonija in 5-letni Danijel Slane; odpeljali so ju na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 38.000"din. IP0 DOLENJA | DEŽELI • V večjem dolenjskem kraju so zalotili tatiča, ki je lezel skoz okno čevljarske delavnice. Pod pazduho je imel skoraj nove ženske čevlje. Kandidat za zapor je izjavil, da je nameraval čevlje J prodati lastni materi, denar pa j porabiti za nakup para kanar- • čkov. • • Občan Nenad N. iz Ljub- | ljane se je pritožil, da je od ! nekega bogatega NovomeSCana • kupil na videz popolnoma nov j • filmski projektor. Ko je ves vesel J S prisopihal domov in si hotel J : zavrteti s svojimi očmi in roko J ; posneti film o pravkar rojeni S • hčerkici, je ugotovil, da manjka- ; • jo napravi skoraj vsi za vrtenje ; j filmov nujni delu j • V noči na nedeljo je bilo j ; vlomljeno v kurnik, ki ga je pod £ • ključem držal Franc Besal s j • Hudega. Nepridiprav je ključav- • • nico razbil, kar je povzročilo, da ! je v tujem loncu končalo 13 ; kokoši. ; • Da smučanje ni za Do- • lenjce, pove podatek iz novo- • meške kirurgije, kjer so v soboto I ob 16.30 dali ta dan v mavec že ; petnajstega nesrečneža, ki si je • zlomil nogo na od Gorenjcev • priporočani iznajdbi Moža so prinesli v bolnišnico kar na nosilih, ki jih sicer uporabljajo za zadnjo pot pujskov. • Pripovedujejo, da si neka- • teri Novomeščani, ki jim pravil- • nik ne dovoljuje z pustiti delov- • nega mesta, domiselno oskrbe : vsaj slušni prenos belih priza-: devanj Bojana Križaja in to-| varišev. Po službenem telefonu | pokličejo ženo, ki doma kuha { kosilo, in ji ukažejo, naj k tele-: fonski slušalki prinese primerno ‘ na glas odprt tranzistor. Med poslušanjem nekaj kracajo po papirju, vsakih 15 sekund pa je obvezen tudi skesan vzdih: „Ja, tovariš direktor”. rj = NEPREVIDNA PESAKINJA KONČALA V BOLNIŠNICI - V petek zjutraj je Terezija Ucman iz Velikega Orehka pri tovarni zdravil v Ločni nenadoma stekla čez cesto. Takrat se je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Stanislav Možina iz Vrhpolja pri Šentvidu in neprevidno Ucmanovo zadel da so jo morali zaradi poškodb prepeljati v novomeško bolnišnico. PREHITRO JE VOZIL - Janko Potokar iz Lokev pri Črnomlju je prejšnji torek vozil osebni avtomobil cez Gorjance proti Novemu mestu. Pri Jedinščici je vozilo zaradi neprimerne hitrosti pričelo zanašati, zdrknilo je na levo in trčilo v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripelj®j Jože Kastelic iz Brezove rebri- rti trčenju je bil Potokarjev sopotni* Janez Potočar laže ranjen, škode na avtomobilih pa je bilo za 10°w din. PEŠEC STEKEL NA AVTOCESTO - Minuli torek se je Vlad*1] Travac iz Gornjega Milanovca PelJ z osebnim avtomobilom po ,ma®j stralni cesti proti Ljubljani. P' Otočcu pa je od bencinskega scfvtlnj nenadoma pritekel na cesto 23-lc' Ekrem Krasnič iz Beograda. A* ^ mo bil je neprevidnega pešca tako da so ga morali odpeljat' zdravljenje v novomeško bolni*1*1 GETRTK0V INTERVJU Odsotnost ni samo bolezen .Bolniške so posledica več dejavnikov in ne gre krivde iskati le pri zdravnikih," pravi dr. Pečaver Zadnje čase se v stabilizacijskih prizadevanjih mnogo razpravlja o odsotnosti z dela, pri čemer ima občan največkrat v mislih le izostanke zaradi bolezni. Ti pa se v naši regiji in občini še vedno gibajo v mejah normale, čeravno je sicer odsotnih vsak dan veliko in mnogo preveč-O tem je tekel pogovor z dr. Albinom Pečaverjem, direktorjem Zavoda za higieno in socialno medicino v Novem mestu, kamor sodi tudi zdravstvena statistika. „Pri nas vpijemo, daje veliko odsotnih zaradi bolezni, nesreč pri delu, porodov, ter nege družinskega člana, ampak točni podatki, na primer za leto 1978, pričajo, da smo v regiji glede tega še d republiškim poprečjem, 'lniški stalež je posledica mnogoterih dejavnikov in Pri zaviranju le-tega ne bi smeli kazati le na zdravnika. Potrebno bi bilo resno prizadevanje, vseh od zdravstvene skupnosti do delovnih organizacij, kajti z zgolj administrativnimi ukrepi ne bo nspeha. Utegne se zgoditi, da zdravnik pri omejevanju staleža prizadene bolnega.” ES- jao :lj»l ag1: % /js* ;tn' n razumljivo vsem vsebo- ti pa mora vse osnovne •datke o uspešnosti pošlo-nja. Na podlagi teh raz-av, analiz in ugotovitev >do organizacije in skup->sti sprejele ukrepe za bolj-gospodarjenje. A.B. vrtnine ter industrijsko sadje. Zadnje desetletje namenjajo kmetje veliko denarja za kmetijsko mehanizacijo, saj gre za nakup traktorjev, kosilnic in drugih strojev celo do 70 odstotkov vsega investiranega denarja v zasebno kmetijstvo. Samo v lanskem letu je hranil-no-kreditna služba pri KZ Črnomelj odobrila 234 kmečkim gospodinjstvom skoraj devet milijonov dinarjev kreditov ali povprečno 38 tisočakov na gospodinjstvo. V osmih letih, kar družba vlaga investicijska sredstva tudi v zasebno kmetijstvo, so v črnomaljski občini zgraditi ati adaptirali 170 govejih hlevov. Poleg tega se je močno povečalo število kmetijske mehanizacije; kmetje imajo več kot 800 traktorjev, še več motornih kosilnic, v zadnjem času pa kupujejo zlasti razne traktorske priključke. Prav tako se povečuje število vaških strojnih skupnosti, ki imajo v glavnem traktorske škropilnice, pobiralnike krompirja, cisterne za gnojnico, tro-silce hlevskega gnoja, ponekod pa so si nabavile celo kombajne. Žal pa v občini ugotavljajo, da se stalež govedi iz leta v leto manjša. Pred dvajsetimi leti je bilo v občini več kot 8.000 glav goveje živine, lani pa manj kot 6.000 glav; močno se je zmanjšal tudi stalež svinj, vedno več pa je zanimanja za rejo ovac. A. B. MANJ ZA SKUPNO PORABO Ker se sme po resoluciji o izvajanju družbenega plana Jugoslavije za letošnje leto skupna poraba povečati največ za 16 odstotkov, morajo v črnomaljski občini dogovorjeno porabo za družbene dejavnosti, katere povečanje je znašalo dobrih 23 od-totkov, zmanjšati za 9.611.000 dinarjev, od 164.366.000 din na 154.755.000 dinaijev. Če bi to zmanjšanje sredstev prizadelo vse enako, bi zlasti zdravstvo to težko preneslo, saj ima že sedaj dokaj nizko rast Zato v Črnomlju predlagajo, da bi imela prednost pri zagotavljanju sredstev izobraževanje, otroško varstvo in zdravstvo. SPET DVOSMERNA - Ko je sneg na debelo prekril črnomaljske ulice, so na najbolj nepriljubljenem mestnem delovišču - urejanju glavne ceste maj opravljeno promet je spet stekel v obeh smerei n? “ se snrašniein liudie. biti že zdavnaj opravljeno, za silo poravnali cestišče (napake je popravila snežna odeja) in promet je spet stekel v obeh smereh. „Kaj pa, ko bo prišla odjuga? “ se sprašujejo ljudje. Svetlejša prihodnost Do 15. marca naj bi se začela v obratu v Adlešičih nova ai proizvodnja semiske Iskre — Kmalu nova proizvodna hala Za nekaj več kot 40 zaposlenih, v javnem žensk, v obratu 1MV v Adlešičih, ki so dolge leta živeli v negotovosti glede nadaljnjega obstoja in razvoja tega obrata, je končno prišel dan, ko so rešeni velikega dela težkih skrbi. Medtem ko jim ne Labod ne 1MV nista mogla zagotoviti razvoja in spodobnih delovnih pogojev, trdnega proizvodnega programa in možnosti za nadaljnje zaposlovanje ljudi ČRNOMALJSKI DROBIR PRAZNIČNI PUST - Ker letošnji občinski praznik 19. februar pride ravno na pustni torek, se nekateri hudomušneži sprašujejo, če ne bodo tudi slovesne otvoritve raznih novih objektov v tem času zgolj domiselno maskirane kulise ... dne čistilo sneg na pločnikih vseh Ijskil ..... SNEG PROD OBVEŠČANJU -Zaradi domala neprevoznih cest prejšnjo sredo v Črnomelj ni prišlo dnevno časopisje iz republiške prestolnice. Proti že tako bolj odmaknjenimi Belokranjcem se je poleg hribov, ki tudi onemogočajo kolikor toliko dobro spremljanje televizij- treh črnomaljskih mostov, očistili pa so tudi Viniško in Ločko cesta Opravili so veliko in koristno delo, hkrati pa je to izziv tudi komunalnim delavcem, zlasti pri skupnosti krajevnih skupnosti, saj je hoja po m okna tem snegu na črnomaljskih pločnikih vse prej kot prijetna in vama. Hkrati so mladi Ločani tako na najboljši način odgovorili nekaterim starejšim krajanom, ki so s posmehljivimi pripombami hodili mimo njih. Ob dobri organizaciji in v konkretnih nalogah so mladi delavni in prizadevni. iz teh krajev, seje pred časom zanje zavzela največja delovna organizacija iz domače občine, semiška Iskra. • Končno je urejena tudi pravna plat prenosa tega obrata. S tem da se obrat priključi selniški Iskri, se strinja njihov dosedanji „lastnik”, tozd IMV z Mirne, delavski svet Iskre pa je tudi že sprejel potreben sklep o priključitvi Poleg tega v Iskri že izdelujejo investicijski program za Adlešiče, kjer bo v začetku delovna enota enega od semiških tozdov. Vse formalnosti glede priključitve naj bi bile opravljene do 15. marca, ko naj bi se v sedanjih prostorih začela nova proizvodnja. Seveda namerava Iskra v Adlešičih zgraditi novo proizvodno dvorana kjer se bo lahko zaposlilo še več prebivalcev Adlešičev in okoliških vasi. V končni fazi naj bi bilo v tem obratu zaposlenih od 150 do 200 delavcev. A. BARTEU O nalogah sindikata v letošnjem letu govori novi sekretar občinskega sveta Martin| Štubljar — Temeljite priprave na obravnavo zaključnih računov skega in celo radijskega programa, pridružil še sneg. Se je pa zato . Xž* povečal promet v toplih sobah, kjer so si ljudje iti kako dobiti očali ustna (zlasti spon ;ostilniških formacije kurilno olje) temeljito pa Se zastonj - Okori 40 mladincev in mladink iz OO ZSMS Loka je v nedeljo dopol- POD NOVO VELIKO STREHO - Kmalu po novem letu se je nekaj več kot 400 dijakov in učencev poklicne šole preselilo v nove prostore centra srednjih šol, v katerem bo v končni fazi prostora za okoli 650 mladih ukazeljnih ljudi. Do konca januarja bo nared tudi šport-orana. Slovesna otvoritev cent- na dvorana. ! ra pa bo za občinski praznik. A m/mm BRNI SIGNALIZAClJAŠKA UGANKA - „Le kaj nam sporočajo trije cestni znaki na začetku Črnomlja? “ so se veijetno prejšnji teden spraševali vozniki, ki so se vozili mimo zasneženih znakov. Tisti, ki so znake postavili, so že vedeti, kaj sporočajo, tako da res niso imeti razloga, da bi jih očistili snega Od voznikov pa tudi ni bi nihče dovolj radoveden ... vse reierve tasiduiiRdbiju Na prvi letošnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov Metlika — bila je v sredo, 16. januarja — so med drugim za novega sekretarja izvolili Martina Štubljaija, ki je bil do sedaj sekretar metliške Kmetijske zadruge. „Na razširjeni seji sveta, ki so se je udeležiti tudi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, smo veliko pozornosti posvetiti programu dela občinskega sveta za letošnje leto,“ je povedal Če je vodilo: meni plačo, drugim skrb Komunisti „Beti' proti takemu mišljenju in ravnanju Na zadnjem zboru komunistov „Beti“ je med drugim tekla beseda tudi o dohodkovnih odnosih v tej največji metliški delovni organizaciji Čeprav imajo te odnose že več let uzakonjene v svojih samoupravnih aktih in usklajene z zakonom o združenem delu, z dejanskim stanjem na tem področju niso zadovoljni Zlasti komunisti gledajo na ta problem kot na neke vrste razredni boj, kar jasno govori, kakšen pomen pripisujejo ureditvi teh vprašanj, ki so življenjsko pomembna tako za celotno delovno organizacijo kot za vsakega posameznika Žal ugotavljajo, da velika večina delavcev še vedno misli, da je za poslovne rezultate odgovorna peščica vodilnih in vodstvenih delavcev, medtem ko so ostali tam le zato, da delajo in dobivajo - plačo. V Beti so prepričani, da prav zaradi takega mišljenja in obnašanja prihaja do raznih konfliktnih situacij in da je to tudi eden od razlogov za premajhno zavzetost pri delu. Celo člani družbenopolitičnih organizacij marsikdaj zastopajo osebne interese ali interese ozke skupine ljudi, kar vsa prizadevanja za uveljavitev pravilnih dohodkovnih odnosov -še bolj otežuje. Tudi vsak tozd si skuša pridobiti čim več pravic, medtem ko odgovornosti najraje prelagajo na druge; skupne službe bi rade obdržale moč odločanja. Tako je konkretno odgovornost težko določiti in pravilno ukrepati To se je najbolje pokazalo v drugi polovici lanskega leta, ko je delovna organizacija dosegla 10 do 15 odst. slabše poslovne rezultate, kot je bilo predvideno v planu, hkrati pa so vsi tozdi dosegli rezultate, ki so za 10 do 15 odst plan presegali Seveda je to ekonomsko nevzdržno, zato so mo rali z nižjo vrednostjo točke popravljati notranje rezultate. Prav tako skušajo posamezni tozdi iz skupnega prihodka čim več „potegni-ti“ zase, precej manj pa je prizadevanj, da bi čim bolj povečali ta skupni prihodek. Na koncu pa vsem zmanjka planskega dohodka Zato komunisti opozarjajo, da ni neke umišljene „družbe“, ki naj bi kot čarovnik reševala ta življenjsko pomembna vprašanja, da izgovarjanje na težke pogoje gospodarjenja in druge težave ne bo prav nič pomagalo. „Najprej se moramo sami obnašati nadvse stabilizacijsko; rešitev je v izkoriščanju naših notranjih rezerv, kot so boljša izraba kapacitet in delovnega časa, manj izostankov in boljša organizacija dela, “ so poudarili na zboru komunistov. A. B. Štubljar. „Vsekakor čaka sindikat v letošnjem letu precej pomembnih nalog. Čim bolje moramo pripraviti občne zbore osnovnih organizacij, obravnavo zaključnih računov ter sprejem planov tozdov, ki morajo vsebovati tudi stabilizacijske programe. Seveda mora sindikat prispevati svoj delež v prizadevanjih za dosledno izpeljavo de- se bo še posebej zavzemal, da bodo te programe sploh sprejeli, naša naloga pa je tudi, da bomo potem budno spremljali njihovo uresničevanje. Ne smemo dovoliti, da bi bile te za^®ve prepuščene le izvršnim odborom sindikata, marveč se zavz®‘ mamo za tesnejše, plodno sodelovanje strokovnih služb in sin' dikalnih organizacij," je ‘Al3 Štubljar. . . A. BARTEU ZBOR KOMUNISTOV „BETI“ bil v V petek, 18. januarja, je „Beti“ zbor komunistov. Na zb° komunistov največje metliške delov ne organizacije je beseda tekla j drugim o nalogah komunistov po ! seji CK ZKS in volilnih konferen- Z^ cah. Teh nalog je zlasti za komunis- ^ te v „Beti“ precej, med najpo- pj( membnejše pa sodi nadaljnje izgraje-vanje sistema dohodkovnih odnosov in skrb za izvrševanje plana za letošnje leto. Martin Štubljar. „Vsi plani tozdov morajo vsebovati tudi stabilizacijske programe." titve po delu in še večjo uveljavitev delegatskega sistema." Akcijo o obravnavi zaključnih računov so zastaviti precej široko; tako predsednike osnovnih organizacij kot poslovodne organe so seznanili z njihovimi nalogami, da bodo razprave o zaključnih računih čim plodnejše. Osnova za izdelavo stabilizacijskih programov, ki morajo biti sestavni del planov za letošnje leto, je resolucija o izvajanju družbenega plana Slovenije. „V naši občini imamo na tem področju gotovo precej „notranjih rezerv". Tu gre predvsem za večjo produktivnost, boljšo izrabo delovnega časa, prihranek pri stroških. Sindikat Za MLADINCI OBDARILI OSTARELE novoletno obdaritev ostarelih iz krajevne skupnosti Dobravice so poskrbeli mladinci iz te KS. Denar za novoletna darila desetim ostarelim krajanom iz Dobra-vic, Krivoglavic in Geršičev so prizadevni mladinci zaslužili z raznimi prireditvami med letom. Tako zasluženi denar so namenili tudi za nakup razne opreme za gasilski dom v Dobravicah. Delo tamkajšnje mladinske organizacije, ki je nekaj let skoraj povsem zamrlo, je v zadnjem času, ko so za predsednico izvolili Tončko šte-fanič iz Krivoglavic, zelo dobro. ar el It (DE)BELO PRESENEČENJE — Tudi metliške komunalce j® , letošnji sneg, ki ga je izpod neba padlo toliko kot v prejšnjih nekaj zimah skupaj, malce presenetil. Poleg tega je zaradi dvignjenih pokrovov jaškov na glavni metliški cesti čiščenje s plugi precej oteženo, nizke temperature pa so soli precej otežile delovanje. SPREHOD PO METLIKI PA JE SNEGA ZAJZVOZ in v veselje otrokom, manj pa odraslim. ki mesijo pod nogami sneg po mestnih ulicah, '. se umikajo avtomobilom s skoki na neočiščene pločnike. Vsak bi moral pomesti in počediti pred svojim pragom, a kaj, ko je lepše ležati v naslanjaču, klepetati m srebati kavico, kot pa riniti lopato v težak in mrzel sneg. Bodo že prišli toplejši dnevi in bodo poč istih to, česar sami ne zmoremo. intelektualk. Filmsko občevanje p* ni kdove kako navdušilo krajanstv»> iz česar lahko sklepamo, da so vide# že vse kaj konkretnejšega. DELAVCI TOZD PLETILNICA iz ,3eti“ so imeli občni zbor sindikata, kar samo po sebi niti ni tako izjemno. Bolj pomembno je to, da je bil zbor tia prosto soboto pa Se omejitev vožnje je bila povrhu, vendar pa je bila udeležba izredno dobra. Brez dvoma bela vrana med črnimi, če vemo, da veliko sestankov ni sklepčnih, četudi so sklicani med delovnim časom. Šolska ocena zavesti delavcev todlično. SICER PA SE MLADI, ki uspe* no vodijo kino dvorano, pridno pri' pravljajo na teden slovenskega filnj*-Prebivalstvo naj bi drvelo gledat sl£ venske filmske mojstrovine v začel' ku februarja. Mogoče ne bi bilo tr»' pasto podeliti nagrado gledalcu, ki * bo ogledal vse predvajane filme ® ne bo ob tem niti enkrat razočaraj1 zavzdihnil. Ni nujno, da je nagrad* •denarna, lahko bi bila le v obliki p®" trdila, da je nagrajenec vsaj za let . oproščen gledanja domačih film0’ DO PUSTNEGA NORENJA »■ več dolgo, zato Mački iz Grade* načrtujejo in delajo s polno par • Glede pustnega sprevoda so zay zaviti v globok'molk, vendar so namign^j SPRAJCEV FILM KRC je privabil v metliško kino dvorano veliko število krajanov, tudi takšnih, ki niso bili v kinu že dve desetletji. Ker drugi slovenski filmi le ne vzbudijo toliko zanimanja, sklepa avtor teh vrstic, da so bili stoli zasedeni predvsem zavoljo dobre reklame ter Cavazzovegi ln Banovega onegavljenja v provinco porinjenih slovenskih da se med drugim ne bodo nj«? izogniti energetski krizi m P*®0-, mom okrog nje. V svojem Pus?" sprevodu bodo ožigosali napa* ^ napakice vsakdanjega občinsl«#*,. krajevnega življenja. Da, tudi zn bodo vsak čas v prodaji,,PU o0d-stave pa se že oprane sušijo P°'P^ strešjih. Smeha in dobre volje fe_ mar:kalo, zato si velja že dan /j, zervirati čas za ogled gračan**" pustnih norčij. metliški tednik * BREŽICE POGUMNA DEKLETA - Pripadnice teritorialnih enot iz krške občine se ne boiijo nobene naloge - Nekaj minut po drugi uri se promet skozi mesto zamaši. Prvi zastoj je na križišču pri pošti, od koder se kača stoječih avtomobilov vleče vse do semafora pri občini. Kako bi šele bilo, če se del prometa ne bi odvijal po obvoznici? (Foto: Jožica Teppey) Bomo pridelali hrano vsaj zase? V brežiški občini se kmečko prebivalstvo hitro stara — Kmetijstvu več pomoči Brežiška občina sodi sicer med kmetijske, vendar niti s pridelki niti z mesom ne krije lastnih potreb. Izjema sta edinole krompir in goveje meso. Občina je vezana predvsem na dobavo moke, sadja, zelenjave, povrtnine, svinine ter izdelkov mesa sadja in povrtnine. Tudi s koruzo in močnimi kimili se zalaga z nakupom na drugih območjih, medtem ko ustvarja tržne presežke za prodajo izven občine predvsem pri mleku vinu in hmelju. Za kmetijsko občino to niso organiziran. Glede tega so v bre- ravno obetavne ugotovitve, zlasti če upoštevamo, da se ukvarja s kmetijstvom še vedno 32 odst. prebivalstva. Žal je treba pri tem omeniti, da je na kmeti iah vedno več starih onemoglih ljudi, ki ne morejo obdelovati svojih posestev. Skoraj tri četr- žiški občini posebni pogoji in stvari se zapletajo predvsem zaradi različnih cen tostran in onstran Sotle. Vse to narekuje potrebo po boljši organiziranosti kmetijstva v brežiški občini po tem, da bi ta panoga dobila ustrezno mesto v načrtih novega srednjeroč nega obdobja in da bi končno vendarle uresničili težnje po poenotenju kmetijske proizvodnje. S tem namenom se zdaj £ občini resno lotevajo priprav na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za kmetijstvo. V teku so tudi razprave o samoupravnem sporazumu za pospeševanje kmetijstva v občini. J. TEPPEY tine kmečkega prebivalstva je že prestopile 65. leto. Mlade kmete do 30. leta lahko preštejemo na prste. Mišljeni so čisti kmetje, taki, ki niso zaposleni in se preživljajo izključno z obdelovanjem zemlje. Najteže je zadržati mlade ljudi na hribovskih kmetijah, čeprav ne bi smeli dopustiti, da bi hribovske vasi prehitro izumirale. Zasebno kmetijstvo v občini spremljajo kar precejšnje težave, ki se kopičijo iz leta v leto. Zemlja je razen tega razdrobljena, kar ovira sodobno obdelavo, vrh vsegp pa tudi odkup pridelkov in živine ni zadovoljivo Dobri odnosi - pot k sožitju Novoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti občasno pojavljale, so sproti reševali v okviru pristojne komi sije pri občinski skupščini kar je zaželeno tudi v prihodnje. Kot dober primer sodelovanja med vernimi in nevernimi občani je predsednik Jesenko označil enotno opredelitev krajevnih skupnosti in krajevnih Konferenc SZDL Pišece in Globoko do zbiranja prispevkov za adaptacijo župne cerkve v Piše-cah. Akcijo so podprle, ker so videle v njej skupen interes občanov. Zeljo po dobrih medsebojnih odnosih v prihodnje so izrazili tudi predstavniki verskih skupnosti. Gostitelji so jim ob tej priložnosti razkazali hotel Terme z vsemi objekti pod njegovo streho. J.T. V Čateških Toplicah je bil 16. januaija novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti brežiške občine. Priredil ga je koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinski konferenci SZDL. Predsednik konference Tone Jesenko je udeležence seznanil z delovnimi uspehi občine v minulem letu in nato spregovoril še o ugodnem razvoju odnosov z verskimi skupnostmi na tem območju. Težave, ki so se DUHOVNIKI NA SPREJEMU - Kosnetek je iz Čateških Toplic, kjer jim je koordinacijski odbor za odnose z verskimi skupnostmi minuli teden priredil sprejem. (Foto. J. Teppey) NOVO V BREŽICAH NIC MIMO NAČRTA - Krajevna skupnost Brežice podpira občane v prizadevanjih, da ne bi več kazili stare mestne podobe, da bi ohranili, kar se ohraniti da. Seveda bo nestrokovne posege v mestno jedro dokončno preprečil,šele sanacijski načrt, ki pa ne bo napravljen čez noč. Zaradi tega se predlagatelji zavzema-zacase - - • ■ - jo za začasen tovrstni načrt. Za sedaj je krajevna skupnost zvedela, da pride po četrtem referendumskem popamu v poštev razširitev trgovske šole h kateri naj bi dozidali tri učilnice. Naslednji poseg naj bi bila dozidava upravnih prostorov občinske skupščine, za lcar pa je spričo poostrenih stabilizacijskih zahtev pričakovati odložitev. V novem srednjeročnem obdobju računajo z gradnjo novega poslopja v starem mestnem delu tudi družbenopolitične organizacije, vendar o tem še nimajo dokončnega predloga. AH, TI PLOČNIKI! - Sneg je prinesel s seboj kopico nevšečnosti. Čiščenje pločnikov v mestu je marsikomu odveč in ponekod si morajo pešci kar sami utirati gazi. Kdo ve, au kdo nadzoruje lastnike oziroma uporabnike hiš ob glavnih ulicah, kako skrbijo za varno hojo mimoidočih? Ukrepanje tudi v Brežicah ne bi bilo zaman. Z VODO BODO SE TEŽAVE -V občini je še vedno devet krajevnih skupnosti, v katerih oskrba s pitno vodo ni urejena, bodisi da so ztno- preb valci ha desnem bregu Save. v krajevnih skupnostih Cerklje Čatež, Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. Najbliže izboljšanju so na Bizeljskem, kjer so v teku raziskave zalog zdrave pitne vode. ZAPOSLOVANJE NEKOLIKO DRUGAČE V novem srednjeročnem obdobju v brežiški občini ne nameravajo zaposlovati kar počez. Trudili se bodo, da bi omogočili vračanje in zaposlovanje zdomcev, se pravi domačih ljudi, ki imajo povečini urejene že tudi stanovanjske probleme. Tudi za deficitarne poklice bodo poskušali najti delavce doma in to s pravočasnim usmerjanjem šolske mladine. Na nwo obdobje je odložena nadalje izboljšana družbena skrb za zaposlitev invalidne in duševno prizadete mladine. Gre predvsem za odpiranje invalidskih delavnic in delavnic pod posebnimi pogoji. V Posavju že imamo prvi poskus take delavnice, in sicer v Leskovcu. To je predvsem oblika varstva, možni pa so še drugi načini za zaposlitev manj prizadetih oseb. ZA OTROKE ZBRALI .370 TISOČ DINARJEV Občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah je zadovoljna z letošnjim odzivom delovnih organizacij za enotno obdaritev otrok. Kolektivi so prispevali po 80 dinarjev na zaposlenega, vrednost darilnih paketov pa se je gibala med 80 in 100 dinarji. Društva po krajevnih skupnostih so namreč dodala še svoja sredstva, kolikor so jih imela na voljo. Obdarjenih je bilo 4683 predšolskih in šolskih otrok. Obdaritve so večinoma združili s kvalitetnimi kulturnimi prireditvami, z lutkovnimi igricami ipd. Predvsem temu bo zveza v prihodnje posvečala svojo pozornost. Rekordno leto v „Celulozi” Lani je prodala tujim kupcem za 27 milijonov dolarjev celuloze in papirja Lanska proizvodnja celuloze in papiija se je v krški tovami, J>ju-ro Salaj” povzpela do rekordnih količin. Papirja so izdelali 136 tisoč ton (leto dni prej 127 tisoč), celuloze pal33 tisoč ton ali 13 tisoč ton več kot 1978. Te uspehe je kolektiv dosegel ob istem številu zaposlenih. Tudi za v prihodnje ne načrtujejo novih delovnih mest, ampak težijo k avtomatizaciji, kar vodi k zmanjševanju števila zaposlenih. Uvajanje avtomatizacije pa seveda zahteva nove naložbe. Tudi z izvozom v preteklem letu so v Celulozi zadovoljni. Na konvertibilna tržišča so prodali 21 tisoč ton papirja. Glavni kupci so Italija, Zahodna Nemčija, Grčija, Benelux, Kuwait in Saudska Arabija. Celuloze so največ izvozili na Madžarsko (29 tisoč ton) prav tako za konvertibilno valuto. Italijani so je kupih 15 tisoč ton, Avstrijci pa 2 tisoč ton. Vrednost skupnega izvoza je 52 milijard starih dinarjev (brez izvoznih premij) oziroma 27 milijonov dolarjev. V jugoslovanski papirni industriji je Celuloza največja izvoznica, kot delovna organizacija pa se uvršča tudi med največje slovenske izvoznike. Njen lanski izvoz je bil za štiri milijone dolarjev večji od uvoza. Letos računajo na manjšo razliko, čeprav bodo vrednost izvoza povečali na 67 milijard dinarjev (starih) oziroma na 35 milijonov dolarjev. Devize bodo namreč potrebovali za nakup čistilnih naprav za vodo in zrak. Proizvodnjo bodo letos povečali za en odstotek, ker nimajo LES. V Sloveniji in Jugoslaviji ga dobi Tovama „Djuro Salaj“ le 600.000 pim. Prav toliko ga mora uvoziti iz tujine. MOČNA ZVEZA KOMUNISTOV V krški občini je 70 organizacij ZK, ki štejejo skupaj 1214 članov. Žensk je med njimi 342 ali 28 odst. mladih do 27. leta starosti 331 ali 27 odst. V vodstvih osnovnih organizacij jih dela 271, od tega 95 žensk. Povprečen staž v Zvezi komunistov je za krško občino osem let in pol. Lani je bilo na novo sprejetih 77 članov, po konkresu pa 164. Nove člane je v tem obdobju sprejelo 47 osnovnih' organizacij. Te so ponekod še zelo majhne, saj združujejo tudi samo po tri komuniste. Občinska konferenca se posveča predvsem usposabljanju članstva preko najrazličnejših izobraževalnih oblik. Redno spodbuja osnovne organizacije, da skrbijo za idejnopolitično izobraževanje komunistov in da je zadosten odziv tudi za daljše seminarje in tečaje, ki jih prireja medobčinsko študijsko središče v Brežicah. novih možnosti in ker že sedaj delajo 365 dni v letu. Letos jih bo 366, ker je prestopno leto. Kljub stabilizacijskim ukrepom ugotavljajo v kolektivu izreden porast stroškov. Zvišujejo jih cene lesa in pomožnih suro vin, cene energije in reprodukcijskega materiala. Celotni prihodek se bo letos predvidoma zvečal od 230 na 292 milijard starih dinarjev, dohodek pa naj bi porastel od 48 na 66 mili-jard. skoki pri stroških pomeni- * jo tudi podražitev papiija (za 23 odst.) in celuloze (za 27 odst.). Glede papirja teče sporazumevanje s časopisnimi hišami, pri celulozi pa bodo krili razliko skozi skupni prihodek, kot to predvideva samoupravni sporazum o sodelovanju z jugoslovansko papirno industrijo. JOŽICA TEPPEY - Erih Slatner, komercialni direktor: »Malenkostno izgubo za leto 1979 predvidevamo le v tozdu Celuloza, vendar jo bomo pokrili znotraj delovne organizacije. Letos računamo na ugodnejši finančni rezultat, če bomo le imeli dovolj Iesa.“ Vse dolžnosti so pnpravljene opravljati enako dobro, enako vestno in prizadevno katerimi so skupaj prisegle (Foto . Jožica Teppev) KRŠKE NOVICE kot njihovi vrstniki s ZASNEŽENI GUBEC - Bronasto postavo uporniškega vodje v Krškem je pobelil sneg. Tudi Kriko polje je belo zasneženo, kot v času tragične bitke 1573, ko je kmečka vojska doživela strahoten poraz- (Foto; J.T.) POZIV KRŠKI OBČINI - Nanjo in druge ob tokovih rek Save in Sa- SE PARCELE — Sicer smo tale podatek slišali na novoletnem srečanju z zdomci, vendar je zanimiv tudi za druge. Samoupravna interesna stanovanjska skupnost ima ta čas na voljo za prodajo z »licitacijo” še 28 gradbenih parcel- V Kostanjevici jih je 10, v krški krajevni skupnosti 8, na Senovem in v Brestanici pa po 3. K tem številkam maramo dodati še 4 parcele v tako imenovani krški „obrtni coni”. ŠE ENA NOVOST - To je zakonska svetovalnica, ki od konca lanskega leta deluje v okviru samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo. Njene naloge so obsežne, od predzakonskega in zakonskega svetovanja do posredništva pri ločitvah zakona, ko je treba odločiti, kako z otroki. Za delo je strokovno res dobro usposobljena, saj je v njej troje delavcev skupnosti, v pomoč pa sta jim še dva zunanja sodelavca. TRIKRAT PO NOVEM - Kar tri: je predlogi finančno in delno tudi vsebinskooblikovno spremenjenih sredstev javnega obveščanja so v raz" pravi v krški občini. Z Delegatskimi informacijami se kot novostjo pojajj" lja občinski Indok center, po novih poteh bo treba zagotoviti financii*' nje deleža krške občine za Radio Brežice, pa tudi naš tednik obeta ne' kaj novosti. VČERAJ TUDI „URADNO” ' To velja za zaključek občinskih or lavskih športnih iger za 1979 leto- Skladno s stabilizacijskimi prizad*" U ske kar v eni izmed sejnih sob občj®” o~e skupščine. Med ženskimi e*°' pami je skupni zmagovalec Temelj”* posavska banka iz Krškega, moških pa krška Kovinarska. vinje ga je naslovilo sevniško Turi-Z njim naj bi to po- je našlo' stično društvo, mlad sprožil širšo akcijo očiščevanja iiiuiu apivs&u miju emuju uciacevanja rečnih bregov, predvsem razne poli-vinilske navlake- Brez sodelovanja v drugih občinah bi bilo načrtovanje take akcije zgolj v sevniški skoraj Sizifovo delo. BREŽIŠKE VESTI DOLENJSKI LIST Št. 4 (1589) * 24. januarja L . 2AMETENI AVTOMOBILI — Mnogi avtomobili v Kočevju bodo najhujšo zimo prebili kar pod ®?e8°m- V mestu manjka garaž, ceste pa so nevarne zato, ker so slabo plužene, še posebno pa je P^evini nevarna sol. (Foto: Primc) Zmešnjava pri veterinarski službi arnesto da bi imeli v občini ali celo za več občin enotno veterinarsko službo, ima zdaj »Prašičereja" svojo, »Govedoreja" in zasebni kmetje je pa nimajo V občini Kočevje še vedno ni nobene veterinarske postaje, čeprav bi morala biti po novi zakonodaji ewinarska služba že preurejena in veterinarske postaje registrirane. Prvotno je bilo predvideno, da bi s«novili medobčinsko veterinarsko postajo za občini Ribnica in Kočevje, združili veterinarske ayce in sredstva ter se organizirali v okviru veljavnih predpisov. Med (počasnim) dogovarja- rinaije, kateri delajo za potrebe ‘Jem pa je tozd ZKGP Kočevje prašičereja” ustanovil lastno e^rinarsko ambulanto in jo 0striral. Ribniška veterinar-** postaja se je priključila , terinarski postaji „Krim” ^osuplje, ki zdaj posluje za 'omočje občin Grosuplje, rerknica, Ljubljana-Vič-udnik, Vrhnika in Ribnica. L J°zd ZKGP Kočevje »Gonoreja”, ki ima ostale vete- BOLj organizirana OVČEREJA Maloštevilni rejci drobnice v I &»nji Loki pri Kočevju in ostalih »vaseh krajevne skupnosti Kostel Ugotavljajo, da so v teh krajih, J jrazen manjših izjem, dobri pogo-za ovčerejo. Pred časom so Itud okrog redili več ovac, ki so omenile pomemben vir dohod-j v zadnjih letih rejo ovac “Pečajo. Razlog: kmetijstvo je Premalo cenjena gospodarska pa-Zato predlagajo, da bi se Pospeševanja ovčereje lotili orga-^■tano s pomočjo ovčarskih tega tozda in zasebnih kmetov, nima zdaj niti veterinarske postaje niti veterinarske ambulante. Nekateri predlagajo, da bi bilo najbolje, če se priključi k postaji „Krim” Grosuplje. Ostali bi torej nepokriti zasebni kmetje, za katere bi morali ustanoviti še tretjo veterinarsko OZD. Taka, razdrobljena veterinarska služba pa bi bila draga. Zelo veijetno bo treba poiskati boljšo rešitev. Obratna ambulanta (»Prašičereja”) lahko zdravi le lastno živino in še tu ne sme opravljati diagnostičnih preiskav, ki so povezane z upravnim postopkom (tu-berkulinizacija, pregled na brucelozo). »Govedoreja”, ki nima registrirane veterinarske službe, pa lahko zdravi le lastno živino, a še za to ne more dobiti nikjer v Jugoslaviji zdravil, ker jih pač lahko dobe le registrirane veterinarske ustanove in lekarne. Isto velja za zasebno kmetijstvo. Zaradi tega zdaj občinska skupščina zaproša za opravljanje veterinarskih uslug veterinarsko postajo „Krim” Grosuplje. Ne bi radi sodili, kdo je' kriv za tako (ne)organizacijo veterinarske službe. Gotovo pa imajo velik delež pri tem odgovorni tovariši pri Kmetijskem gospodarstvu, pa tudi politične organizacije so bile pri reševanju te zadeve premalo odločne. J. PRIMC Za boljše odnose med ljudmi Človekoljubne akcije bodo poslej pripravljali in vodili tudi v krajevnih organizacijah RK — Občane seznaniti z mednarodnimi dokumenti — Preprečevanje bolezni ^Pnosti, ki naj bi pričele z r8anizirano vzrejo in prodajo Vac ter volne. -V ^LIKO KUPCEV - Sezonski WaKi 0(1 20 do 40 odstotkov -kat v tr8w*ne veliko kupcev. kn športnemu delu v Ko-M Sokol je bilo takrat, grizenimi Kočevarji, tudi ve- 9£ dvad odgovarja so člani komisije za n ^išče - ženja kočevskih cest likega narodnostnega pomena za vse Slovence v Kočevju in na Kočevskem. Zato bi bilo treba to obletnico primemo proslaviti SLABO PRIPRAVLJENI NA IZPIT - Prvi letošnji teoretični izpiti za voznike motornih vozil so bili 14. januarja. Uspeh je bil bolj slab. Kandidati imajo predhodne priprave na tečajih Avto-moto društev v Ribnici in Kočevju ter pri Združenju šoferjev in avtomehanikov v Kočevju. Na izpite pridejo tudi taki kandidati, ki se bolj zanašajo na srečo kot na znanje. Temu primeren je tudi odstotek uspešno narejenih izpitov. Za učenje praktičnih voženj pa je zdaj težje, ker so ceste slabo splužene. NEOClSCENI PLOČNIKI - Občani želijo vedeti, kdo je odgovoren za čiščenje pločnikov po mestu. Ljudje padajo po neočiščenih pločnikih ali pa hodijo kar po cesti med drvečimi avtomobili, ker so nekateri kili ki ^BCenia V,— pločniki zatrpani z oranim snegom. Gašeni? P ikov tako pre- Tudi prehodi so zatrpani. Občinska ,So zaradi neočiščenih !as*lno 2, morali hoditi kar po «,Uženi bi jih •to povozil. uredba o vsem tem je verjetno jasna, zato je tteba tiste, ki jo kršijo, primemo opozoriti ali pa kaznovati Ali bomo zopet čakali na ljubo sončece, da nam bo pomagalo pri varčevanju? a ko&euske novice Marsičemu se bo treba odreči Izvršni svet stvarno ocenil položaj v občini in možnosti za razvoj ribniške občine letos Letos bo treba z boljšim delom, boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in delovno disciplino kar za 8 odstotkov povečati realni družbeni proizvod ali pa bo treba zmanjšati vso porabo, tudi osebni standard, so ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnice, ko so kritično ocenjevali dosedanje izpolnjevanje srednjeročnega načrta in naloge za letos. Ugotovili so, da je občina napredovala po narodnem dohodku na prebivalca z 41. na 30. mesto v republiki, vendar so menili, da temu ni toliko vzrok uspešen gospodarski razvoj občine, kot dejstvo, da je v tem obdobju število prebivalcev v občini porasdo le za 45. Izmed 12.000 občanov jih je zaposlenih le okoli 3000. SKLADIŠČE DO APRILA GG Kočevje in ribniški Inles, I ki investirata gradnjo mehaniziranega skladišča za iglavce Meles, načrtujeta, da bo ta veliki objekt v Ribnici končan do aprila, poizkusno pa naj bi začel obratovati maja. v. D. PLUŽENJE NAKAZUJE MEJO Cesta Kočevje - Škofljica je na območju, ki ga oskrbuje Cestno podjetje Novo mesto - tozd Kočevje, po ugotovitvah ribniških miličnikov slabo očiščena. Točno se pozna, kje je meja z ljubljanskim Cestnim podjetjem, ker Ljubljančani cesto redno plužijo, bolje čistijo in je skoraj vedno suha. V ribniški občini je ta magistralna cesta čiš-čena z zamudo, kar povzroča nevšečnosti v prometu. Kočevski tcizd bi si torej lahko vzel za vzgled obrat CP Ljubljana na Turjaku. Gospodarske OZD poslujejo na videz zelo ugodno, v resnici pa - vsaj nekatere - na meji donosnosti. Investicije zamujajo. Delitvena razmerja pa niso ugodna, saj je gospodarstvu le malo ostajalo za razširitev materialne osnove dela. Delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela se še ni uveljavila. Edino večje naravno bogastvo občine je les. Domača industrija ga prodna še premalo predelanega. Prodajo surovine (hlodov) ali polproizvodov (desk) bi morali čimbolj zmanjšati. Razvoj trgovine, gostinstva^ obrti in prometa poteka počasneje, kot je bilo načrtovano. Na področju kmetijstva odkup sicer narašča, vendar počasi. Vedno več kmetov se preusmerja iz mlečne proizvodnje v proizvodnjo pitane živine. Prodaja plemenske živine je v zastoju. V občini je v primerjavi z republiškim povprečjem še vedno zaposlenih premalo delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Število diplomantov je v zadnjih nekaj letih sicer zavidljivo (90), vendar se jih v domači občini zaposli le malo. Vzrok za to je, da na odgovornih mestih preveč trdno sede taki, ki se ne zavedajo, da so v občini strokovnjaki potrebni, razen tega pa v občini še vedno primanjkuje stanovanj, čeravno se je stanovanjska gradnja v zadnjih letih močno razmahnila. Brez strokovnjakov pa ne bo drznih načrtov ne ljudi, ki bi znali načrte izpeljati Tudi na področju družbenih dejavnosti so položaj ocenili stvarno in menili, da se bo treba zaradi stabilizacije odreči marsičemu, kar so sicer že predvideli za letos. Prehod na celodnevno šolo bo zaradi pomanjkanja denarja zastal. Družbeni dogovor o vzdrževanju kulturnih in športnih objektov bo veijetno »zamrznil”. Ni še odločeno, ali plavalni bazen dograditi ali ne. Gotovo pa je, da bi njegovo obratovanje prineslo velike stroške, zato mu prerokujejo izgu- h0’ J. PRIMC Končno bo RIKO le gradil Tovarna RIKO v Loškem potoku bo veljala 30 milijonov dinarjev, od tega jih bodo za gradnjo porabili 20 že letos preko nizacij, kijih bodo nato vključili tudi v komisije pri občinskem odboru RK. Nato bodo izvedli širši program zdravstvene prosvete in usposabljanja prebivalstva. V njem bodo usposabljali občane za nudenje prve medicinske pomoči, za nego bolnika na domy in druge naloge, kot so dezinfekcija, dezinsekcija, za pripravo sanitetnega materiala, za ureditev preskrbe z zdravo pitno vodo, za higieno v naseljih itd. Razen tega bodo občane seznanjali s sodobnimi zadevami s področja zdravstva, predvsem z boleznimi in njihovim preprečevanjem. Posebno pozornost bodo posvečali tudi boljšim oz. bolj človekoljubnim odnosom med ljudmi ter seznanjanju z vsemi dogovori in dokumenti, ki jih je podpisala tudi naša država (ženevska konvencija, deklaracija o človekovih pravicah itd.). Za seznanjanje občanov s temi dokumenti bodo izkoristili prireditve ob dnevu RK, krvodajalske proslave in druge zbore. 1 Usposobljeni aktivisti RK bodo dobili v KS posebne naloge na področju socialnega dela, v ekipah prve medicinske pomoči, pri delu na področju izboljšave higienskih razmer v naseljih, pa tudi na področju civilne zaščite in ljudske obrambe. Delo občinskega odbora RK pa bodo posodobili tako, da bodo svoje sestanke združili s predavanji o najbolj perečih zdravstvenih, higienskih ali socialnih problemih. Skupne seje s predstavniki krajevnih organizacij RK pa bo v bodoče občinsko vodstvo sklicevalo najmanj dvakrat na leto. J. P. Nobenih bistvenih ovir ni več, da že letos ne bi začeli graditi v Loškem potoku obrata RIKO. Gradil ga bo tozd Riko-stroj. Iz območja Loškega potoka se vozi vsak dan na delo v druge kraje - največ v Ribnico in Sodražico — okoli 200 ljudi. Sto izmed njih jih bo že po dograditvi prve faze nove to- Letos 100 stahovaoj Pol družbenih, pol zasebnih — Hišna samouprava šepa V občini Ribnica bodo letos zgradili 54 družbenih stanovanj in dogradili okoli 50 zasebnih. Zasebno gradnjo bodo usmerjali na območja, ki so urejena z zazidalnim načrtom v Ribnici, Sodražici in na Breg— Grič. Dokončno bodo uredili sosesko Mlaka ob Opekamiški ulici in ob Ljubljanski cesti v Ribnici, nadalje Breg-Grič in Kostevc—Humec. Pri zasebni gradnji pričakujejo, da bodo težave s posojili in zaradi pomanjkanja različnih materialov. Na področju družbene grad-| nje stanovanj bo treba letos i pripraviti vse potrebno za prehod na nov način finansiranja stanovanjske izgradnje in sicer iz čistega dohodka OZD in dohodka. Za pridobitev nqemne-ga stanovanja bo potrebna tudi lastna udeležba najemnika sta-| novanja. Več pa bo treba storiti za I uveljavitev hišne samouprave, ki zdaj šepa. vame dobilo kruh doma. Tudi zdomci se bodo lahko vrnili domov. Temeljni kamen za Rikov obrat v Loškem potoku so položili že pred mnogimi leti pri vasi Retje. Medtem se je izkazalo, da je boljša lokacija v vasi Mah log, kjer bo zdaj obrat tudi stal. Zatrjevanja predstavnikov RIKO o začetku gradnje so resna, občani pa jim kljub temu še ne verjamejo popolnoma. Vzrok je, da jim tovarna oz. obrat RIKO obljublja že vrsto let, narejenega pa ni bilo nič. Omajano zaupanje občanov je občutno popravil nedavno zbor občanov, na katerem so Potočani zahtevali jasne odgovore o tej načrtovani gradnji. Dvomov pa sploh ne bo več, ko se bo gradnja resnično začela, saj so izkušnje ljudi naučile, da je bolje verjeti dejanjem kot besedam. J. P. Preložiti referendum Ni zagotovila za uspeh V obeh ribniških tozdih Združenega KGP Kočevje, se pravi v tozdu Gozdarstvo Jelenov žleb in v TOK (temeljna organizacija kooperantov) gozdarstva, ni takega vzdušja, da bi lahko razpisali referendum o združevanju kmetijskih in gozdarskih tozdov v SOZD Združeno KGP Kočevje. Tako mnenje je prevladovalo v razpravi, ki je bila sklicana v Ribnici prav zaradi sprejema samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZKGP Kočevje. Razpravo je organiziral 15. januarja občinski komite ZK Ribnica, v njej pa so sodelovali predstavniki vodstva ZKGP Kočevje, ribniških tozdov ZKGP, predstavniki občinskih druž-beno-političnih organizacij in predstavniki organizacij tozdov. V uvodu v razpravo so bile poudarjene prednosti, ki govore o združevanju v SOZD ZKGP (o njih podrobneje pišemo na kočevski komunski strani). Podobno kot lani tudi letos utemeljitve predlagateljev sporazuma predstavnikov obeh ribniških tozdov niso prepričale. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik ribniške lesne industrije. Ta je imel več uspeha, s^j so ribnišKi gozdarji prepričani, da bi bilo uspešnejše sodelovanje gozdarjev in lesne industrije, kot pa gozdarjev in kmetijcev. Zaradi vsega tega je bil sprejet predlog, da je treba načrtovani referendum preložiti, ker v dosedanjih pripravah ni bilo danega nobenega zagotovila, da bi uspel. Kljub temu pa so menili, da je treba nadaljevati razgovore o tem, dokler ne bo izoblikovana sprejemljivejša oblika in vsebina bodočega SOZD. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI 'Z $7Ae>i^zAclJ* PRIZNANJE TURNŠKU - Predsednik Zveze prijateljev mladine občine Ribnica Drago Turnšek je prejel zvezno priznanje „Kurir Joviča”. Drago Turnšek že vrsto let uspešno ' vodi občinsko ZPM in organizira vrsto pionirskih akcij, med drugim tudi ..Kurirčkovo torbico”. VEC RIBNIČANOV - Število ?rebivalstva v Ribnici je od leta 971 do 1979 naraslo »d 2431 na 3020 občanov ali skoraj za 600 ljudi. To je zelo veliko, če upoštevamo, da število prebivalcev v vsej občini komaj malo^narašča (za okoli 10 na leto). V Ribnico sc toftij priseljujejo občani s podeželja. Ker je na podeželju vedno manj delovnih rok, okoli ISO ha kmetijskih površin na leto zaraste grmovje ali gozd slabše vrste. RIBNICA POSTAJA MESTO -Naselje Ribnica vedno bolj prerašča v mesto. Tu se razvijata industrija in družbena dejavnost, zato tudi število stanovanj in „meščanov” narašča. Vse to pa nujno zahteva hitrejše reševanje nekaterih zadev, ki jih Ribnica še nima ali pa jih nima v zadovoljivem obsegu. To so: kanalizacija, javna razsvetljava, tržnica, parki, zelenice in otroška igrišča. POMEMBNE MALENKOSTI - V ribniški občini je potrebno hkrati z razvojem gospodarstva in družbenih dejavnosti poskrbeti tudi za nekatere druge, le navidez manj pomembne zadeve. To so novi telefonski priključki in še prej razširitev telefonskih central v Ribnici, Sodražici in Dolenji vasi, usposobitev pretvornikov TV za sprejemanje programov ostalih naših TV študijev, gradnja zadrževalnika v Prigorici, pa tudi priprave na proslavo 90 / ■ J Rudi Lisec: Ob zbiralnih akcijah Rdečega križa, npr. starega papitja, je nič manj kot prihranek lesa p ornem ben vzgojni vidik takih akcij.“ boštanjski osnovni organizaciji. Tam je bil tako uspešen, da so ga pritegnili na čelo občinske organizacije, krajevna pa je ostala bratu Lojzetu. Zadnje dni starega leta so v občinski organizaciji polagali račune za minuli štiriletni mandat. Rudi je menil, daje več kot dvanajst let predsedovanja občinskemu odboru dovolj in da naj za to odgovorno nalogo preprosto kandidirajo drugega. Nazadnje se je moral pustiti pregovoriti. Našel bi sc verjetno že kdo drug, tako zagnan pa zagotovo ne. Sam nekaj toži zaradi let, čisto pri dnu srca pa bi morda ob primernem trenutku le priznal, da brez tega svojega RK ne bi mogel. Ena od vrlin predsednika Lisca je čut za natančnost, kije železničarjem nekako vcepljen. Ko je na primer govor o Rdečem križu, ima precej pri roki podatek za podatkom. Od novega leta sem je najbolj sveža akcija obdaritev in obisk nad 75 let starih ljudi. ..Obdaritev je bila, razumljivo, le bolj simbolična,” reče skromno, zakaj Rdeči križ je na tesnem z denarjem. ,,Nckaj so primaknili pri občinski konferenci SZDL, občinskem odboru Zveze združenj borcev, Društvu upokojencev v Sevnici in skupnosti socialnega skrbstva. Naši aktivisti so s tem lahko obiskali oziroma obdarili 811 oseb.” Veliko dela prinese organizacija krvodajalstva. Od leta 1976 je v sevniški občini darovalo kn 3.346 ljudi prvo leto le 701, lani že 1.142. Aktivisti Rdečega križa, predvsem pa marljivi šolarji, imajo nemalo zaslug, da je našlo v krško Celulozo dosti starega papirja. Liščevi podatki za minula štiri leta omenjajo vsoto 54.453 kg; letni rekord so dosegli leta 1978 — 17.055 kg. Izšolali so lepo število ljudi za prvo pomoč. V osmih tečajih so dobili 187 absolventov. To bi bila nepogrešljiva armada ob morebitni nesreči. ______________________A. t.J VESELJE NA SNEGU — Izdatni sneg je enako vzradostil vse otroke, vendar je bil, kot vse kaže, zaradi nove pisarniške delitve Počitnic v neomejenih količinah dostopen le ljubljanskim in mariborskim otrokom. Vprašanje je, če bo zima še tako radodarna Po 28. januarju, ko naj bi ostali šli na počitnice. Da skušnjava le ni bila prehuda, so prišle prav tudi oblike, kot je športni dan. Na sliki: Veselje na Hrastih nad Sevnico. (Foto: Železnik) IZ TRŽIŠČA IN OKOLICE DEGUSTACIJA VIN - V soboto, 9. februarja, bo v ožjem vinogradniškem okolišu Malkovec krajevna pokušnja cvička in belega vi-"?* Vinogradniki naj prineso vzorce •■n 8. februarja v litrskih steklenicah *elene barve, zaprte s kronskimi amaški: za področje Šentjanža u, . Repšetu ali Nandetu Prijate-JJ*; za področje Boštanja Borisu lapšaku ali Martinu Klemenčiču; Področje Tržišča in Malkovca v ppstilno Igorja Malusa v Tržišču. ^ajboljši vzorci cvička in belega ^ha bodo zastopali naš okoliš na srednji pokušnji v Novem mestu. - Delavni vinogradniki - rfl* vinogradniški okoliš Malkovec J? “na program dela za letošnje leta dn' L.*an' Društva vinogradnikov boji aktivno sodelovali pri organizaciji tedna cvička na Mimi. 15. fe-jnarja ob 17. uri bo v dvorani v jjjbnelju redni letni občni zbor, po Jem pa stroko’mo predavanje s Odbor bc tesno sodeloval z y?emi vinogradnik; pri načrtni obno- siTSs le"E.boo,ss t - Komonf?r *“ kr»’ n, vjnogradniško strojno skupnost nanje toliko jeziš, češ da t;j ?bmočju Malkovca ter organtzi- s® sneg s ceste zrinili na pločni- ^,t.č‘ano'! Y ene8“ izmed vino- ke. Saj Sevnica pločnikov sko- dntškrh predelov Jugoslavije. raj ne pozna ... OBDARJENI STAROSTNIKI -Vse krajane krajevne skupnosti Tržišče, stare nad 75 let, sp ob novem letu obiskali predstavniki KS, SZDL in RK ter jim izročili denarna darila, čestitko m nageljček. 82 starejših ljudi v tem kraju tako ni ostalo pozabljenih. ZNOVA ZA CESTE - Krajani Tržišča bodo naslednji mesec glasovali za podaljšanje samoprispevka za ceste. Ce se bodo sporazumeli, bodo skupaj s KS Šentjanž in Krmelj še pet let zbirali sredstva za boljše prometne poti. „Roko na srce, za trenutek so ostali gluhi tudi starteiji nekaterih avtobusov na Pokleku ali Bučki in še kje. Dodatni akumulatorji iz našega edinega servisnega kombija so oživili tudi najbolj zahrbtne,“ se nasmeje vodja skromne vzdrževalne delavnice Stanko Trupej. Sam je bil nad 16 let šofer avtobusa, . zato dobro ve, kako je vozniku, če mu odpove stroj. Vodja Izletnikove turistične poslovalnice Alojz Androjna daje priznanje poleg službi vzdrževanja predvsem voznikom avtobusov samim. ..Ponedeljki so običajno kritični. Med običajnimi delovnimi dnevi se namreč stroji skoraj nimajo prilike ohladiti. Ob mrazu, o katerem govorite, ni bilo malo šoferjev, ki so ponoči dvakrat vstali in pognali stroj“, opisuje prizadevnost sodelavcev vodja Androjna. Ne pozabi pristaviti, da prihaja do popolnega izraza prednost, da so vozniki avtobusov domačini. Izletnikovi delavski in šolski avtobusi prepeljejo na dan okrog tisoč delavcev in 1.500 šolarjev, toliko jih ima mesečne vozovnice. Vozijo izpod Šentvida in Planine do Radeč, Pijavskega, Velikega Cirnika in še kam. Tisti „tank“ - TAM s pogon om na vsa kolesa za dolenjske hribe je sploh nekaj posebnega. Še, ne nepomemben, drobec: v času najhujšega mraza in zametov ni prispela v sevniško Izletnikovo poslovalnico niti ena sama pripomba ali pritožba. Marsikakšen „nesporazum“ razčistijo na kraju samem. Delavci, doma izza najhujših klancev, pridejo običajno na lastno pobudo na „javko“, kamor pririne avtobus z manj težav. Skupaj z vozniki namreč vedo, da nadomestila za avtobus ni. ALFRED ŽELEZNIK SZDL NA TERENU Občinska konferenca SZDL je zastavila delo temeljito, tako da ne bi smela ostati nerazgibana nobena od številnih krajevnih organizacij. Stabilizacija je namreč tako resna stvar, da ne bi smela neopaženo mimo nikogar. V sestavo programov, kakopak pa zatem tudi njihovo uresničevanje, se morajo vključiti vsi, od vaških do uličnih odborov. Kako se bodo lotili potankosti izvedbe te pomembne naloge, je tekla izčrpna razprava na seji predsedstva občinske konference SZDL minuli petek. Več o tej pomembni seji bomo še poročali KARATEISTI VABIJO Karate klub pri sevniškem Partizanu bi rad sprejel v svojo sredino čim.več novih članov. Ta borilni šport ne uči zgolj nadvse koristne samoobrambe, temveč tudi lepo obnašanje. Kdor se še želi prijaviti, lahko to stori do kraja tega meseca. Trener je v TVD Partizan vsak ponedeljek in sredo od 19. do 21. ure. DENAR ZA DOBER NAMEN Tudi akcije posameznikov po krajevnih skupnostih so hvalevredne, če so usmerjene k skupnemu cilju. Kmetovalec Ivek Jazbec s Podvrha je tako v kratkem nabral za nad 27 tisočakov potrdil o odstopu obveznic posojila za ceste. Najbolje so se odrezali nekateri avtoprevozniki. Ko bo Jazbečev blok poln, bo vse skupaj izročil zabukovški krajevni skupnosti, ki se ubada s krajevnimi cestami. OBILO SNEGA - Letošnja zima je tako radodarna s snežnimi padavinami da so jim najmodernejši stroji težko kos. Ko seje plug cestnega podjetja pognal čez mostiček na Mimi, je za njim ostalo še kar precej snega. Zato pa vozniki ne smejo toliko pritiskati na plin, kar pa je tudi prav. Kljub obilici snega na cestah ni toliko nesreč- Ceste prevozne, pločniki pa... Cestarji in komunalni delavci so se letos dobro pripravili na zimo — Kaj pa občani? Snežna odeja, zadnje čase vse bolj redka spremljevalka zime, je po našem mnenju skoraj nujna za primemo novoletno razpoloženje pa za rast jesenskih posevkov, za smučanje itn. Kljub temu da nam povzroča toliko radosti, pa jo pogosto preklinjajo vozniki in z njimi cestaiji, saj im^o prav pozimi največ dela. Pa še nikoli ni nihče zadovoljen z njimi. Zato bežen vpogled v to, kako delajo cestaiji na naših poteh in ulicah, prav gotovo ne bo odveč. Cestno podjetje ima v Treb- manjših republiških cest pa vse njem svoje delovodstvo, ^atere- * ' * ga področje delovanja sega od Mladi delajo, če so možnosti Lani so v trebanjski občini sprejeli v mladinsko organizacijo več kot tristo pionirjev Malo pred koncem preteklega leta so imeli trebanjski mladinci sejo občinske konference ZSMS, na kateri so obravnavali poročilo o delovanju med dvema konferencama, sprejeli so operativni program dela za letos in pravila o organiziranju in delovanju mladinske organizacije v občini. do magistralne ceste. Nace Zupančič, ki je bil pretekli teden v sredo dežurni, je povedal, da imajo na razpolago 24 ur na dan tri tovornjake in eno vozilo Unimog, tem pa streže še četverica delavcev. Tudi v skladišču soli je vse polno, tako da je po tehnični in materialni strani za čiščenje vse poskrbljeno. Zupančič je povedal, da jih letošnji sneg ni presenetil, res pa je, da vsi niso zadovoljni z njihovim delom. Vendar peščica cestarjev ob tako obilnih padavinah ne more biti na vseh krajih naenkrat. Zato se najprej lotevajo magistralne ceste, kasneje pa pridejo na vrsto še republiške. Zupančič je še s ponosom pokazal, da si cestaiji med 24-urnim dežurstvom lahko sami pripravijo hrano v lastni kuhinji, prav tako pa med čakanjem na posredovanje lahko gledajo tudi televizijo. Tudi komunalna skupnost Trebnje se je pravočasno lotila čiščenja ulic, na težave pa so naleteli pri pločnikih, parki- riščih, manjših ulicah. Vendar so *s tem v zvezi že sklicali sestanek s krajevno skupnostjo, na katerem so se dogovorili, da bodo počistili tudi te, bodo pa morali lastniki ali upravljalci takih površin nekaj doplačati. Čiščenje snega za komunalne skupnost opravlja Tregrad. Delovodja Dane Kranjc je povedal, da so doslej dela dobro opravili, saj sta stalno na delu dva čelna pluga, dva lesena pluga in gre-dar. Okoli snega in z njim se pri Tregradu ubada 10 ljudi, doslej pa so posipali tudi že več kot 25 ton soli. Popoldne in ponoči pa imajo stalno dežurnega, ki v primeru snežnih padavin takoj obvesti še ostale. Vse kaže, da letošnja zima ni presenetila cestarjev, saj so vse ceste po trebanjski občini prevozne, malo slabše pa je s pločniki in drugimi podobnimi površinami. Zanje pa so odgovorni krajani sami. Kaže, da pozivi Socialistične zveze in komunalne skupnosti niso segli do njih. Ker taki pozivi vse manj zaležejo, bo treba poiskati kakšno drugo rešitev, da bodo tudi te površine enkrat v prihodnosti očiščene. Kaže, da so v Trebnjem našli dobro rešitev: dela bo opravila komunalna skupnost, plačali pa bodo neposredno prizadeti j g Predsednica občinske konference ZSMS Anka Ostanek med uspehi, ki so jih mladinci dosegli v lanskem letu, postavlja na pivo mesto povečanje števila članstva. V osnovnih šolah so med mladince sprejeli več kot tristo pionirjev, na novo pa so bile ustanovljene tudi mladinske organizacije po vaseh in delovnih organizacijah. Tako imajo zdaj v trebanjski občini 45 osnovnih organizacij. Pa tudi zanimanje za delo v njih je velika Vendar mladinci pogosto naletijo na težave, najpogosteje v krajevnih skupnostih, kjer zelo težko dobijo na razpolago primerne prostore. Tudi v delovnih organizacijah ni vse z rožicami postlano, saj v marsikateri med člani samoupravnih organov ni niti enega mladinca. Trebanjske mladince čaka v letošnjem letu kar precej nalog, med njimi je prav gotovo najvažnejša organizacija mladinske delovne akcije Suha krajina 80, organizirali pa bodo tudi svojo mladinsko delovno brigado, ki se bo udeležila republiške akcije. Prav tako bodo še naprej izdajali svoje glasilo „Mi mladi", pripravili bodo več spominskih pohodov in športnih tekmovanj. Predsednica Anka Ostanek pravi, da so z dosedanjim delom zadovoljni, kljub temu pa si bodo prizadevali, da bi se za delo v mladinski organizaciji zanimali vsi odgovorni dejavniki. Naloge mladincev so veliko bolj zahtevne, kot pa mislijo au Via, uain - cestarji morajo pozimi dežurati po 2 ur na dan, tako da sleherni trenutek lahko posežejo v dogajanja n NIZOZEMSKA NOVINARJA NA OBISKU Pretekli četrtek sta se mudila na obisku v trebanjski občini nizozemska novinarja D. M. Daan van Roosmalen glavni urednik časopisa Elseviers, in Tereza de Groot, novinarka časnika Haagche. Namen njunega obiska je bil seznanjati se s samoupravljanjem v delovni organizaciji Trimo. Tam so jima pika zali sistem samoupravnega odločanja in povezavo tega s po slovo dečimi organi. Nizozemska gosta sta obiskala tudi trebanjsko galerijo likovnih samorastnikov, za katero sta omenila, da bi prav z njo in preko nje lahko navezali še tesnejše kulturne stike. „0STRI2ENA“ KULTURA Trebanjska kulturna skupnost je predvidevala, da bo zbrala letos za kulturo 9,088.000 dinarjev. Od tega naj bi bilo šlo za skupni program kulturne skupnosti Slovenije 3.995.000 din, 5.093 000 din pa bi ostalo Trebnjemu za uresničevanje občinskega programa. Po uskladitvi z resolucijsko zahtevo, da je porabo nujno omejiti tudi na področju kulture, pa so se omenjeni zneski precej zmanjšali. V celoti bodo zbrali letos v trebanjski občini za kulturo 848.000 dinarjev manj oziroma le 8.240.000 dinarjev. Od tega bodo odvedli republiki 3,878.000 dinarjev, 4,362.000 dinarjev pa bo ostalo občini. Tako bo letošnja prispevna stopnja 1,01 odst. od bruto osebnih dohodkov, vendar bo za občinske potrebe ostalo le 0,49 odst. KOLESARJEV - Predsednik KK „Rog-Franek” Ljubljana Jože Horvat, ki se občnega zbora kolesarskega kluba v Kočevju, je ob tej priložnosti podelil pri omoč in sodelovanje na vsakoletnih kolesarskih prireditvah »Po ulicah Kočevj Zaostrena odgovornost za izpolnjevanje sklepov -Povečati storilnost — Sprejeti načrte in jih ures ničevati — Zaostriti delovno disciplino Komunisti morajo dosle- o uresničevanju gospodarske dno izpolnjevati vse sklepe in socialne politike in smer- ter izvajati načela kolektivne nicah za letos. Sprejeli sojih in znotraj te še osebne odgo- na seji komiteja, ki je bila vornostL Proti kršitvam je 14. januarja. Komunisti v treba strogo ukrepati v okvi- OZD, samoupravnih organi- ru družbeno dogovorjenih zacijah in skupnostih so vse mqa. Dolžni so izvajati vse te sklepe, od zveznih do dogovore in ukrepe, ki vodi- občinskih, dolžni proučiti jo k povečanju delovne sto- do konca januarja ter na rilnosti tako v gospodarstvu, njihovi osnovi sprejeti svoje kot na negospodarskem po- akcijske programe, v katerih dročju. Zaostriti je treba morajo zato določeno opre- tudi delovno disciplino. deliti naloge svoje organiza- Komunisti morajo svoje cije in s tem tudi vsakega delo usmeriti tudi v pravo- komunista. Posebna naloga časno izdelavo načrtov za komunistov je tudi, da skrbe vsa področja dela ter skrbeti za vključevanje stabiliza- za njihovo izvajanje. Pri tem cijskih ukrepov v vse progra- so mišljeni vsi načrti, od me. proizvodnih do načrtov var- V sklepih je komite opre- čevanja in drugih. Zagotoviti delil svoje naloge v zvezi z morajo tudi tako politično delom osnovnih organizacij vzdušje, da se bodo delavci ZK in občinske konference zavestno stabilizacijsko od- ter naloge na področju uspo- ločali o vseh stvareh, ki za- sabljanja komunistov. Pose- devajo njihovo življenje in bne naloge bodo dobile ko- delo. misije občinske konference To so glavni sklepi o ak- ZK, aktiv komunistov delav- tivnosti komunistov v občini cev-neposrednih proizvajal- Kočevje, za uresničevanje cev in aktivi komunistov v sklepov predsedstva CK ZKJ SIS. J. P. Veterani na kolo za zdravo telo \/ novi kolesarski klub so se včlanili predvsem starejši, zdaj pa bodo pritegnili še mlade — V programu imajo maraton ..Kapelski kresovi" Pred kratkim so v Kočevju ustanovili kolesarski klub »Kočevski Rog”, ki šteje okoli 40 članov, za predsednika pa so izvolili Iva Erenta. V novem klubu so predvsem starejši občani, zato so na ustanovnem občnem zboru sklenili, da bodo povabili med kolesarje tudi mladince. Dokler jim to ne bo uspelo, pa bodo organizirali predvsem akcije za kolesarje veterane, oziroma za vse občane, ki se žele rekreirati s pomočjo kolesa. Tako bodo izvedli več akcij „Vsi na kolo za zdravo telo”, razne trim akcije v sodelovanju s kočevskimi OZD, v načrtu pa imajo tudi dvodnevni kolesarski maraton po partizanskih poteh, ki so ga imenovali »Kapelski kresovi . Že njegovo ime pove, da bo ta maraton potekal ne le po občini Kočevje, ampak tudi nekaterih hrvatskih občinah, kjer so se borili naši znanci iz hrvatske televizijske nadaljevanke »Kapelski kresovi,” kot so heroj Jastreb, Dimnikar in drugi. Kolesarstvo dobiva v zad- njem obdobju v Kočevju vedno več privržencev. Vzrok za to niso le »parni” in »neparni" vozni dnevi za voznike motornih vozil, ampak tudi občasna kolesarska tekmovanja in kolesarske prireditve, ki potekajo tudi v Kočevju. Ena takih je že tradicionalna kolesarska vožnja po ulicah Kočevja v počastitev občinskega praznika, ki je vsako leto oktobra. J. P. Berite »Dolenjski list« PRIZNANJE ustavnovnega občnega zbora Kolesarskega Kluba v Kočevju, je Kočevje za pomoč in sodelovanje na vsakoletnih kolesarskih Z. Vardijan) je ud— iznanje KS . (Foto: Kmetijci in gozdarji pred odločitvijo Kmetijci soglasno za SOZD, med gozdarji pa zelo verjetno še ni enotnega mnenja m Pri razpravah in odločanju o združitvi kmetijstva gozdarstva ne bi smeli na to gledati le s stališč tozdov, ampak predvsem širše družbe, kije svoj interes za tak SOZD že izrazila, za izid referenduma o združevanju v SOZD pa so najbolj odgovorni komunisti v posameznih tozd. To sta glavna sklepa razšijjene seje občinskega komiteja ZK Kočevje, kije bila 14. januarja. Seje so se udeležili tudi se- razumi med gozdarji in kme- kretarji 00 ZK v ZKGP. V razpravi so sodelovali predvsem sekretarji s področja kmetijskih tozdov (Govedoreja, Prašičereja, Agroservis, Mesarija, Transport) in dva iz gozdarstva (Skupne strokovne službe GG in Draga), ki so poudarjali, da so se vsi ti kolektivi odločili za SOZD že lani in da tudi letos mišljenja niso spremenili. Opozorili pa so še, da so se za SOZD odločili tudi na nedavnem skupnem sestanku komunistov ZKGP, a so nato nekateri iz tozdov GG tolmačili v svojih tozdih povsem nasprotno. Menili so, da je treba proti takim, ki ne izvajajo dogovoije-nih sklepov, ukrepati. Žal v razpravi ni bilo slišati glasu sekretarjev 00 UZK s področja gozdarstva, saj so bili nekateri tudi opravičeno odsotni. Prav to dejstvo pa govori, da še niso odstranjeni vsi nespo- tijci, ki so tudi vzrok, da že lani zamisel o združitvi v SOZD ZKGP ni uspela. Gozdarji namreč menijo, da bi se bilo bolje združiti v okviru reprodukcijske celote (gozdarstvo-lesna indu-strija-trgovina), saj s kmetijstvom nimajo veliko skupnega. obveščanje, obrambne priprave in družbeno samozaščito, družbeni standard, pravno službo in še nekatere splošne posle. V okviru take SOZD pa je odprt prostor še za nadaljnje povezave, se pravi tudi gozdarstva z lesno industrijo in trgovino. Razprava je torej pokazala, da so kmetijci za sporazum o združitvi v SOZD in da so podobnega mnenja gotovo tudi nekateri gozdarski tozdi. Za razpis referenduma pa je nedvomno potrebna enotnost vseh tozdov. Vprašanje je seve’ _da, če je kljub navidezni enotnosti navzven ta enotnost dosežena tudi v resnici. J. PRIMC Predlagatelji sporazunH o združitvi v SOŽD pa menijo, da je pomembno predvsem združevanje v okviru določenega območja, ki bo tako zagotovilo enotno gospodarjenje kmetijstva, gozdarstva in lovstva s pokrajino. To gospodarjenje je še posebno pomembno na tem območju, kjer kmetijska zemljišča nitro zarašča grmovje in slab gozd, kar je treba z združenimi močmi preprečiti. Razen tega bi predlagana SOZD urejala za obe panogi skupno načrtovanje, bančno poslovanje, računalniško obdelavo podatkov, V KOČEVJU ZOPET NOVA STANOVANJA Izhodišča o družbeno-ekonomski politiki in razvoju na področju stanovanjskega gospodarstva za letošnje leto določajo, da bo v Turjaški ulici dograjenih in tudi vseljivih vseh 216 stanovanj ter ,da bodo pričeli z gradnjo stanovanj ob Črnomaljski cesti, na bivšem opuščenem pokopališču. POSVET PRED OBČNIMI ZBORI GASILCEV za ooijse življenje bolje gospodariti Načrtov za letos ni treba krčiti, pač pa le bolje poprijeti za delo - Kljub temu pa precej investicij, predvsem izven gospodarstva, ne bo rešenih — Finansiranje SIS v okviru možnosti gospodarstva Ne g#ede na republiško in zvezno resolucijo v kočevski občini ne bodo spreminjali gjavnih postavk izhodišč o neposrednih nalogah občine letos, ki predvidevajo, da bo stvarni družbeni proizvod ?orastel za 8 odstotkov, zaposlenost za 3, produktivnost dela pa za odstotkov. O tem je poročal na nedavni seji občinskega komiteja ZK Kočevje predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek. Več poudarka bo danega le ustvarjanju d'' Po dosedanji oceni bo tak program možno uresničiti. Na tak osnutek izhodišč, ki so zdaj v javni razpravi, ni bilo nobenih pripomb. Zato zbirajo mnenje člani izvršnega sveta v svojih ULICE KOMAJ PREHODNE -Minuli teden so bile kočevske ulice in ceste komaj prevozne, mnogi pločniki pa sploh ne. Zato so se pešci posluževali kar ceste. Tako slabo očiščenih pločnikov in ulic ni bilo že mnogo zim. (Foto: Primc) sredinah, predstavniki komiteja pa tudi obiskujejo OZD. Predvsem bo treba ugotoviti izvozno—uvozno odvisnost kočevskih OZD in kaj ta lahko predstavlja, še posebno na področju tekstilne in kemične industrije. Zdaj bo tudi možno dobiti nekatere natančenejše podatke o pravilnosti načrtovanja v OZD. Na področju SIŠ so zahteve večje, kot bo dogovoijenega denarja. Prispevne stopnje za prihodnje leto bodo nižje. To bo zelo verjetno veljalo tudi za zdravstveno skupnost, ki sicer zahteva precejšnje zvišanje. Načrt banke je tudi zelo stabilizacijski, kar pomeni, da načrta investicij ne bo možno uresničiti, saj je zahtev za posojila trikrat več, kot bo na razpolago denarja. Investicija Melamina ie poskočila od načrtovanih 120 milijonov na preko 200 milijonov. Velik uspeh bo, če bo letos uspelo odpreti vsaj en proizvodni obrat na območju Predgrada ali Strug. Negotovo je uresničevanje načrta posodabljanja cest, še posebno zato, ker mora ponekod zagotoviti denar občina. Za gradnjo sodobne pekarne v Kočevju je v glavnem vse urejeno. Precej težav pa bo celo z investicijami, za katere je uveden sedanji samoprispevek. Vprašanje je, če bo sploh možno začeti gradnjo doma upokojencev, tretjega trakta zdravstvenega doma in vrtcev. Zaradi ustalitve gospodarstva se bo treba letos marsičemu odreči. Odrekanj pa bo manj; če bomo bdje delali in bolje izkoristili stroje, orodje in znanje. Vsa poraba, od osebne do splošne in skupne, se pravi med drugim tudi višina naših osebnih dohodkov, je odvisna le od ustvarjenega dohodka. Brez precej uspešnejšega dela ne bo višjega standarda. J. P. Pred bližnjimi občnimi zbori gasilskih društev je kočevska občinska gasilska zveza pripravila posvet za predstavnike teh društev. Pregledali so dosedanje delo društev in ugotovili, da so društva v zadnjih letih porabila precej denarja za nakup potrebne opreme, kljub temu pa slednje še primanjkuje. Zadovoljiva je bila preventivna dejavnost, več pa bodo morala društva storiti za vključevanje novih članov, zlasti mladih. V. D. Priznanja ZPM Tri zlate značke in dve priznanji za Kočevje Te dni bodo podelili priznanja, ki so bila podeljena med 6. in 7. konferenco Zveze prijateljev mladine Slovenije, se pravi od leta 1977 do 1979. Iz kočevske občine bodo prejeli zlato značko ZPM Matija Glad, Milan Pajnič in Stane JajtiČ, spominsko plaketo France Ožbolt, zvezno priznanje »Kurir Jovica“ pa Marij# Mihelič. Matija Glad je prejel visq-.i ko priznanje za svoje nad 30-letno delo na področju lutkarstva, mladinec Milan Pajnič pa za pogumno dejanje, ko je rešil svojega mlajšega bratca iz Rinže, kjer se je utapljal, o čemer smo podrobneje že poročali. Stane Jajtič in France Ožbolt ter Marija Mihelič so dobili priznanja za večletno aktivno delo pri ZPM. Tovariš Jajtič je dolgoletni pre (tednik občinske ZPM Kočevje, Miheličeva pa tajnica^ občinske ZPM. Občanu približati odločanje Pred javnimi razpravami o preoblikovanju KS mesta Kočevje - Komisija predlaga tri K& ki bi za reševanje nekaterih skupnih zadev mesta ustanovile še mestno skupnost V krajevni skupnosti Kočev-je—mesto že skoraj leto dni govorijo o razdelitvi sedanje krajevne skupnosti na več manjših. V tej KS je več kot polovica vseh občanov kočevske obči- ne. V tako veliki KS imajo krajani malo možnosti, da bi neposredno sodelovali in soodločali o vseh pomembnih vprašanjih dela in življenja. KOČEUSKE NOVICE Zdravo živeti Predlog: ustanoviti društvo ,,Za zdravo življenje" Te dni je bil v Kočevju prvi sestanek pobudnikov za ustanovitev društva »Zazdra-vo življenje". Vedno več ljudi namreč spoznava, da tudi najsodobnejša medicina ni kos sodobnim boleznim. S tem društvom, ki bo prvo v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji, naj bi se začelo široko gibanje pod geslom, da smo najprej ljudje sami dolžni poskrbeti za svoje zdravje. To pa lahko storimo tako, da si izmenjujemo izkušnje in znanja, da si sami pridelujemo zdravo hrano, pridelano brez pesticidov, da si sami nabiramo zelišča za čaje in kopeli, da poskrbimo za zdravo in lepo okolje, za čist zrak, za telesno rekreacijo itd. V okviru društva bodo delovale tudi sekcije: vrtnarska, sadjarska, zeliščarska, gobarska, jogo, hortikulturna in še kakšna. Društvo bo organiziralo prvo trgovino za prodajo zajamčeno zdrave hrane. Podobne trgovine imajo že v tujini. O času in kraju ustanovnega občnega zbora društva bomo bralce obvestili v našem listu. V društvo so namreč povabljeni vsi, ki bodo usmerjali svoja prizadevanja v zdravo življenje. M. C. Utubfakt& «fc A®' < ■ Ob koncu minulega leta je bila imenovana komisija z a pripravo predloga za prostorsko preoblikovanje mestne krajevne skupnosti, kije 16. januarja znova pretresala vprašanja o delu sedanje krajevne skupnosti in če je potrebno KS razdeliti na več manjših. Že v sedanji enoletni politični akciji je bilo potrebno veliko prepričevanja, da ne gre za delitev sedanje skupnosti na več manjših, ker bi doslej KS slabo delala, ampak do to terja razvoj krajevne samouprave. Tudi pomislek, da bi razdelitev na manjše skupnosti terjala bistveno več denarja za strokovno službo, ni prepričljiv. Komisija je sklenila, da naj krajevna skupnost in konferenca SZDL čimprej skličeta zbore občanov, na katerih bi pretresali predlog o novi krajevni samoupravi v Kočevju. Nato bo referendum. V mestu pa je veliko skupni*1 nalog, ki bi jih reševala mesto11 skupnost Ta bi tudi zastopala me* to navzven pri razvijanju bratski*1 stikov s pobratenimi KS Prokuplj^ Škofja Loka in Zagreb-Tmsko Mestna skupnost bi imela seveda 1* tiste pravice in dolžnosti, ki bi j**1 nanjo prenesle krajevne skupnosti-Dokler se ne bi krajevne skupnosti odločile drugače, bi imele skup n0 strokovno službo v sedanjih proste rih KS. Preoblikovanje KS ni kočevj izum. Z njim je treba zagotoviti, o* bo v naši samoupravni socialistih družbi čimbolj neposredno odloc*1 vsak občan, ne pa nekdo v njegove®1 imenu. „ M- C’ ^ KOČEVSKI GASILCI USPEŠNI Predlog komisije predvideva, da bi sedanjo KS razdelili na tri KS: KS center, ki bi zajemala mestno območje južno od glavnega mostu pri cerkvi; desno od Ljubljanske ceste s Trato bi bila druga krajevna skupnost; tretja bi zajela levo od Ljubjjam>k<; ceste in Mahovnik. Člani upravnega ga društva Kočevje so na kritično ocenili delo v letu. Člani društva so dročjih dela dosegli Odločili so se, da letošnjem letu vložili vse boljše in uspešnejše delo. nem zbom, ki bo v začetku ja, bodo člane Gasilskega ^ . podrobno seznanili o minule®1 _ f\j T f «■ ' ' Trebnje: komunisti so na seji konference obravnavali ukrepe za zmanjšanje porabe Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov Trebnje sta bili na dnevnem redu dve točki • Resolucija) politiki izvajanja družbenega plana za leto 1980 in naloge s področja vzgoje in izo braževanja. Razprava pa je bila najbolj živahna ob prvi točki dnevnega reda. Člani konference so v njej nanizali precej konkretnih predlogov, kako se lotiti učvrstitve našega gospodarstva. V sklepni besedi je sicer bilo rastjo osebnih dohodkov v ma- rečeno, da so usmeritve, ki jih prinaša resolucija sprejemljive treba pa jih bo dopolniti z ra ).. Zlasti naj bi bili navedeni vsi ukrepi za izboljšanje gospodarjenja. In teh ukre- zpravo.. Zlasti naj bi bili v njej .................................isa- pov ni tako malo Precej jih je navedel že Avgust Gregorčič predsednik izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine, ki je pripravil uvod v razpravo. Na prvem mestu je povedal da je bilo izvajanje družbenega plana v preteklih letih uspešno. Pred- vsem je poudaril velike uspehe tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih, zdravstvu in šolstvu. Vse to pa je plod velikih investicij, s katerimi so se tudi zmanjšale razlike med občino in republiko pri osebni, skupni in splošni porabi. Potem je navedel ukrepe, s katerimi bomo zdravili gospodarstvo. Tako naj bi se zmanjšalo zaposlovanje, sredstva za zadovo ljevanje osebnih skupnih in splošnih potreb bodo rastla počasneje kot družbeni proizvod. Tako bodo sredstva za osebne dohodke rastla za četrtino počasneje od rasti dohodka in čistegp dohodka. Osebni dohodki v neproizvodnih dejavnostih bodo rastli v skladu z Z DOBA SO NAJBOLJŠI 18. januarja je bil v obratu družbene prehrane SO Trebnje zaključek lanskoletnih delavskih športnih iger. Udeleženci so ugotovili, da so igre vsekakor dosegle svoj namen in da se iz leta v leto vanje vključuje več delovnih kolektivov in delovnih ljudi vseh starosti. Programa DŠ1 v bodoče ne bi bilo potrebno širiti, saj je dovolj obsežen, marveč že obstoječe športne discipline prilagoditi in približati potrebam in zmogljivostim delovnega človeka, mogoče celo po starostnih kategorijah. Razglašeni so bili tudi rezultati posameznih panog in skupne uvrstitve, kjer so v moški in ženski konkurenci postali zmagovalci delavci in delavke iz KPD Dob. ŠOLARJI BODO ODPOTOVALI V BOHINJ terialni proizvodnji, sredstva za skupno porabo v delovnih orga- V soboto, 26. januarja dopoldne, bo iz Trebnjega odpotovala skupina učencev na zimsko šolo v naravi v Bohinjsko Bistrico. Skupina šteje 144 učencev 5. razredov iz vseh osnovnih šol v trebanjski občini. V zimski šoli se bodo predvsem naučili smučati, hkrati pa bodo spoznavali način življenja v našem alpskem svetu. Domov se bodo vrnili 1. februarja okoli 14. ure popoldne. ZASTONJ DRSANJE Že sedaj v začetku leta je jasno, da bo najcenejši šport-no-rekreacijski objekt v občini Trebnje drsališče. Zanj je namreč radodarno poskrbela zima s temperaturami krepko pod ničlo, ki je trebanjski bazen ob progi spremenila v ledeno ploskev. Nekaj navdušenih drsalcev trdi, da je dovolj debela in da ni nobene bojazni, da bi trdoživemu ribjemu življu pod njo lahko delali družbo. Zanimivo pri vsem tem pa je, da bližnja trebanjska vlečnica skupaj s to ledeno ploskvijo predstavlja kompletno zimsko športno-re-kreacijsko ponudbo, in to skoraj brezplačno! vsem to stran dela po šolah, med drugim pa so omenili tudi, kako med učenci spodbuditi varčevanje, tovarištvo . Več o novi Vzgojno-izobraževalni organizaciji, ki je bila v Trebnjem ustanovljena, bomo poro čali v naslednji številki. J. SIMČIČ nizacijah pa bodo povečana največ za 15 odstotkov. Prav tako bodo sredstva za skupne potrebe v občini rastla ;amo za 16 odstotkov. Kako bodo uveljavili te usmeritve se bodo dogovorili na skupnem sestanku izvršnega sveta in direktorjev ter predsednikov delavskih svetov delovnih organizacij. Tudi samoupravne interesne skupnosti bodo morale proučiti svoje programe, hkrati pa zmanjšati prispevne stopnje. Kako bo potekalo krčenje programov, že obstajajo predlogi Skupnost otroškega varstva bo vrtec v Mokronogu lahko zgradila šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, program letovanja otrok se bo skrčil za 50 odstotkov, starši pa bodo sodelovali pri varstvu s 40 odstotki. Občinska izobraževalna skupnost mora planirano ceno za oddelek znižati za več kot 4 odstotke, rast bruto osebnih dohodkov za 15 odstotkov, materialnih izdatkov za 22 odstotkov itn. Telesnokultuma skupnost bo na primer ukinila prispevke za vzdrževanje športnih objektov, odpovedala bo le tni tabor športnikov, podobne ukrepe pa so sprejele tudi ostale skupnosti. Za uvod v razpravo o vzgoji in izobraževanju je spregovoril Vladimir Silvester o ciljih združitve vzgojno-izobraževalnih ustanov v trebanjski občini. Poudaril je, da cilj združitve niso bili le gospodarski učinki, marveč vzgojni. Tudi ostali razpravljala' so poudarjali piei- „BREMZAJ, STARI” Čas šolskih počitnic je dodobra sprostil glave mladih osnovnošolcev, včasih celo preveč. Nekateri mladi „divjaki” na trebanjskem smučišču popolnoma pozabljajo na osnovne oblike lepega vedenja, pa tudi na smučarski bonton, in še tistim redkim starejšim občanom na smučeh zagrenijo rekreacijo. Tako je pred kratkim tak nadebudnež dobesedno podrl nič hudega slutečega občana, pri tem pa mu še zabrusil. „Bremzaj, stari, saj nisi Stenmark!” ruSMJSINA rKUIZV UDINJA - Nove avtomatske linij za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorje* [e, koliko več se bo dalo narediti na njih.Z obratujejo za zdaj še poskusno, a so kljub temu že pol njimi bodo v redni proizvodnji proizvedli okoli 30 milijonov kondenzatorjev (Foto- J. Simčič) Bodo novi stroji dobili streho? PROJEKTIVNI ATELJE V TREBNJEM Z novo, avtomatizirano proizvodnjo bodo v Iskrini tovarni v Mokronogu proizvedli več kondenzatorjev — Precejšen del proizvodnje bodo izvozili v tujino V začetku letošnjega leta je začela v Trebnjem delovati izpostava ali oddelek — uradnega imena za zdaj kot kaže še ni — Projektivnega ateljeja iz Ljubljane. Gradbena inženirka, ki dela na tem oddelku, vsem krajanom lahko posreduje informacije o lokacijskih in gradbenih dovoljenjih, pri njej lahko dobijo tudi ostalo urbanistično dokumentacijo. Kasneje pa bodo, kot pričakujejo, lahko posredovali tipske načrte za hiše z ustreznimi stokovnimi nasveti. Za zdaj oddelek deluje na trebanjski občini, kasneje pa se bo preselil v nove prostore na Pavlinovem hribu. * Zaradi ostre zime je SGP Grosuplje za nekaj časa ustavilo gradnjo nove Iskrine tovarne v Mokronogu. Delavci tega kolektiva, ki zadnja leta nizajo uspeh za uspehom, se boje, da se gradnja ne bi preveč zavlekla. povsem pripravljeni, saj so s pomočjo nemških tehnikov spo- Ta Iskrina tovarna, za katero se začenja z gradnjo nove, dva tisoč kvadratnih metrov velike tovarne novo poglavje v razvoju, naj bi že pred letnimi dopusti prešla na poskusno proizvodnjo v novih prostorih. Vendar tu ne gre samo za nove prostore. V njih bodo organizirali sodobno avtomatizirano proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev. Zanjo so nabavili tudi nove proizvodne linije, od katerih so jih pet že dobili. Te poskusno delujejo v starih prostorih tovarne, zdaj pa pričakujejo še dobavo treh linij, ki naj bi prispele februarja. Zato je vprašanje pravočasne izgradnje nove tovarne toliko bolj pereče. Novih strojev ne bodo imeli kje skladiščiti, če ne bodo novi prostori vsaj deloma usposobljeni. Sicer pa namerava tovarna precej povečati proizvodnjo kondenzatorjev, za katere je na vseh trgih veliko povpraševanje. Tako nameravajo ob neznatnem povečanju števila zaposlenih izdelati kar trideset milijonov kondenzatorjev, kar bi prineslo 160 milijonov dinarjev prihodka. Na novo proizvodnjo so že znali nov način proizvodnje, štirje njihovi delavci pa so se iz" popolnjevali na Japonskem, pri proizvajalcu teh avtomatskih proizvodnih linij. Franc Šunta, vodja operativne priprave proizvodnje, je povedal, da si bodo prizadevali ! ' skupaj z gradbenim podjetjem ' • najti rešitev. Precej bi pomenilo že, če bi nove prostore najprej usposobili za uskladiščenje novih strojev. J. S. Cene sokov se bodo povečale .Dana" bo letos precej povečala izvoz — Med kupci so tudi Kuvajt, ZDA Mirenska „Dana” je preteklo leto uspešno končala, saj je količino proizvodov povečala za okoli 12 odstotkov in s tem dosegla več kot 220 milijonov dinarjev prihodka. V skladu s takimi rezultati so v tej delovni organizaciji sprejeli tudi plan za letos. Direktor Slavko Kržan je povedal, da so se pri načrtih za letos ozirali predvsem na preteklo leto, hkrati pa so upoštevali pogoje gospodarjenja, ki se obetajo za letos. Čeprav končnih podatkov o tem še ni, pa vendarle predvidevajo precejšnje povečanje cen surovin, stekla in energije. Po predvidevanjih se jim bodo stroški proizvodnje povečali za okoli 20 do 30 odstotkov: svoje cene sokov bodo lahko povečali za 8 odstotkov, alkoholne pijače pa se bodo podražile za 25 odstotkov. Iz teh razlogov in zaradi verjetnega oblikovanja cen po ponudbi in povpraševanju, bodo morali poiskati vse mogoče notranje rezerve. yeh sicer niti ni toliko, bodo pa morali še izboljšati organizacijo dela, delovno disciplino in zmanjšati porabo energije in surovin, če se bo le dalo. KJjub tem ukrepom pa močno razmišljajo o povezovanju s sorodnimi delovnimi organizacijami, ker sami ne bodo zmogli tako velikih bremen, kot jih še pričakujejo. V skladu z našimi težnjami za povečanje izvoza bo tudi mirenska „Dana” precej povečala izvoz. Na kovertibUnem področju so njeni partnerji Avstrija, Nizozemska, Italija, Kuvajt in ZDA. Tako nameravajo samo v ti dve zadnji državi izvoziti za 25 milijonov dinarjev sadnih sokov in sirupov. Izvažali pa bodo tudi v Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. j. simCiC SMUČARSKI JTECAJISgj BODO ZAC 16. januarja se je v Trebnjem začel tridnevni seminar za smučarske vaditelje, ki bodo vodili smučarske teča-. je trebanjski občini. Na str minarju sodeluje 30 bodočih vaditeljev smučanja. Tečaji smučanja se bodo začeli v soboto, 26. januarja, trajali bodo po pet dni, vanje pa naj bi zajeli več kot 300 otrok v trebanjski občini Posebne tečaje bodo pripravili tudi na Čatežu, v Šent- lovrencu, Nemški vasi in v Dobrniču. Tečaji bodo verjetno brezplačni IZ KRAJA V KRAJ Zanimivo je, da ne bodo skrčili svojega investicijskega programa, kjer bo precejšen del sredstev šel za gradnjo skupne čistilne naprave na Mimi (4 milijone dinarjev), ostalo pa bodo namenili pripravi dokumen- SNE2ENA KAŠA - Medtem ko Trebanjci z velikim trudom gazijo po sneženi kaši, ki je niso odstranili s pločnikov in ulic, verjetno naglas preklinjajo letošnjo zima Vendar neupravičena Veliko bi lahko proti njej naredili že, če bi odstranili sneg izpred svojih hiš. Ker pa se le redki odločijo za kaj takega, je seveda kletvic vedno več. Dobro bi bilo, ko bi se dalo vso to energijo, ki je skoncentrirana v kletvicah, kako predelati. Potem bi bili pločniki prav gotovo čisti. deželi še drvel hlapon, so se imeli potniki lepše, kot se imajo zdaj-Vsaka, še tako revna postaja je bil* obeležena z ljubko hišica Na eni strani je domoval postajenačelnifc na drugi pa potniki. Pri obeh pa j* bilo toplo, tako da čakanje na vlak ni bilo preveč mučno ali zmrznjeno tacije za gradnjo novih zmogljivosti predelave sadja in za hla- dilnico. Precej investicijskih sredstev bodo dali še za nabavo opreme, prevoznih sredstev, opreme za proizvodnjo Interrom ipd. ZIMSKI ŠPORTNI DAN NAJBOLJŠIM POKALE — Ob zaključku osmih delavskih športnih iger v trebanjski občini so na pri ložnostni slovesnosti najboljši dobili pokale. Med ženskami so bile v ekipnem delu tekmovanja najbolj še prestavnice KPD Dob. druge so bile športnice iz občinske skupščine, tretje pa iz Donita. Med mo-škimi so zmagali prav tako športniki iz KPD Dob, drugi so bili delavci-„Trima“, tretji pa športniki iz Iskre Mokronog. Pokale je podelil predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Igor Slak. (Foto - J. Simčič) Pretekli teden je osnovna šola v Trebnjem pripravila za vse učence športni dan. Učenci, ki že dolgo niso imeli priložnosti tako uživati na snegu, so bili razdeljeni v štiri skupine ■ okoli 120 jih je tekmovalo v slalomu, nekaj se jih je učilo smučanja, ena skupina je sankala, vsi, kateri nimajo opreme, pa so se odpravili na zimski pohod. ZIMSKA IDILA - Seveda pa se nad zimo ne pritožujejo gradbeni delavci, ki so ustavili gradnjo na vseh trebanjskih gradbiščih. Kako se jim bo poznal ta nenadejani dopust, ne ve nihče. Prav lahko pa se bo zgodilo, da bodo nekatere gradbene zadeve dražje, kot so bile do sedaj. Seveda se proti temu ne da nič narediti, ker je. pač zmagala višja sila. Nekaj bi lahko naredili le gradbeniki, ti pa se spet ne smejo preveč naprezati, da bi ne videli, kako hitro znajo graditi. Zato bo najbrž ostalo pri tem, da bodo vse gradnje kasnile. Zdaj pa ko se vozimo z avtobusi, j* vse drugače. Na postajališčih stoj* borne ute, pa še te prav na redk° posejane, saj jih imajo samo v Trebnjem in v Slovenski vasi. Zato predlagamo združitev: Potniki. *° čakajo na avtobus, naj to opravijo* železniških čakalnicah. Ce bod° tam dočakali avtobus, pa je pcvseiP njihovo vprašanje. Zanesljivo pa jjjj ne bo zebla To pa je v teh zimski*1 dneh tudi nekaj vredno, ali ne? KJE SO LEPI H LAPONSKI CASI - Njega dni, ko je po naši RAJE SKRAJŠATI - Pravijo, d* bo Smučarski klub „Trimo‘‘ P0' daljšal svojo smučarsko proga Vej1" dar bi bilo bolj prav, ko bi jo m*j£ skrajšal. Pripelje namreč skoraj “ „Putnikovega“ motela, kjer si mar51-kateri smučar rad pogasi žejo, P0" tem jim pa, tem vrlim smučarje^ žene ne verjamejo, da so bili res smučišču. n* DOLENJSKI Tanjši mošnjiček za porabo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ANTONA CORLA upokojenca iz Novih sel pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč v težkih trenutkih, še posebej pa vaščanom Novih sel, krajevni organizaciji ZB in govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena in ostalo sorodstvo A ZAHVALA Ob težki in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA KUSA iz Blance se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Ždujoči: žena Marica, h« Renatka, mama, bratje in sestre z družinami V času od 12. 1. 1980 do 19. 1. •980 so v brežiški porodnišnici rodile: Smiljana Poslek iz Kačkovca -"Hinko, Vida Glas s Senovega -Vtro, Hedija Kurspahič iz Brežic -"•dajana, Jadranka Kufrin a Vrbovja - Tomico, Marija Kupak iz i s*mobora - Teo, Marjeta Novak iz Sevnice - Jureta, Nedeljka Budinar k Kiikega - Dragan o, Alena Topol te Zapresiča - Aleksandra, Katarina Zapri Kovačič Aleksandra, Katarina iz Brežic - Katarino, »STRESNIK", IGM p. 68275 ŠKOCJAN o. Dobruška vas Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. tehnik v proizvodnji / 2. vodja izmene 3. vodja strojne delavnice 4. vzdrževalec (3 delavce) 5. elektrikar 6. delavec pri izdelovanju strešnika (več delavcev) Pogoji: Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati $e naslednje pogoje: Pod 1,2 — srednja šola gradbene oziroma strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj Pod 3 — poklicna šola strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih oz. nalogah Pod 4, 5 — poklicna šola strojne oziroma elektro smeri Poseben pogoj je uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno dela Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijava 66/4-80 ~vracic iz Brežic - Katarino, Darija Vodopivec iz Skopic -Andreja, Anica Nadi iz Sam obora -Nl*olino in Marija Rešetar-Turko- vič iz Laduča - Majo. ČESTITAMO! ZA ŠIRŠO FRONTO Na seji koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsedstvu OK SZDL Metlika - bila je v torek - so med drugim sjjejeli delovni program za letošnje leto. Odbor se je zavzel za boljše sodelovanje sindikalnih organizacij v boju proti alkoholizmu pa tudi druge družbenopolitične organizacije bi se morale bolj vključiti v-boj proti temu zlu. Le tako se bo zmanjšalo število alkoholikov. OSMRTNICA Zaljubljena v svojo Dolenjsko je 20. januarja umrla v Novem mestu ANA KODRIČ reg. Skušek Na njeno željo je bila pokopana v ožjem družinskem krogu. Hči Nataia in vsi njeni Ljubljana, Šmarješke Toplice DELOVNA ORGANIZACIJA PREVOZ BREŽICE Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi 7. in 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta DELA IN NALOGE KOVINOSTRUGARJA Pogoja: VK ali KV kovinostrugar — 1 leto delovnih izkušenj AVTOMEHANIKA Pogoj;—kvalificirani avtomehanik KAROSERISTA fogoj: — kvalificirani delavec kovinarske stroke \ VODJE KIPERSKIH PREVOZOV Pogoji: — višja ali srednja izobrazba prometne ali komercialne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti Vsa dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili p izpolnjevanju pogojev sprejema: Komisija za delovna razmerja DO.PREVOZ BREŽICE do 7. Z 1980. *• Vse kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni. izbira kandidatov pa bo opravljena v 15 dneh po preteku prijavnega roka. 57/4-80 Svet delovne skupnosti CENTRA SREDNJIH SOL ČRNOMELJ razpisuje naslednje naloge in opravila: 1. UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMELJI MARKSIZMA IN ZGODOVINE Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri, poskusno delo 3 mesece ‘ l • 2. KUHARJA ZA SOLSKO KUHINJO Pogoj: končana gostinska šola, 2 leti delovnih izkušanj, poskusno dalo 2 meseca 3. SNAŽILKE Pogoj: poskusno dalo 1 mesec Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. Razpis velja 15 dni. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na tajništvo centra. 56/4-80 Itr #)' no >0- tv H tf |U- •v; Ki DOLENJSKI LIST A \S* $ >iP .»Z <*0>vvV 1.0 S1> X«- //V /4* ■nV /A*// V Jr «? 11» Yf * % f ^ l y f f ■■MK tedensK6le Sffi TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 24. januarja - Frančišek Petek, 25. januarja - Trpimir Sobota, 26. januarja - Tit Nedelja, 27. januarja - Angela Ponedeljek, 28, januarja — Tomaž Torek, 29. januarja - Valerij Sreda, 30. januarja - Martina Četrtek, 31. januarja - Janez LUNINE MENE 24. januarja ob 14.58 - prvi krajec Eli ey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge; Dušan Lazar. Ekonomska propaganda; Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naroemna 298 din, polletna naročnina 149 din, plačljiva vnaprej - Za inozem- ..............................v oz. 55 DM (oz. ustrezna druga stvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev < valuta v tej vrednosti) - Devizni račun, 52100-620-170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1 • 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva. 6?001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave; 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vTačamo - Časopisni stavek, filmi in prelom ; ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk. Ljudksa pravica, Ljubljana. lan Pavlič, Roje 8. Šentjernej. PRODAM Z 101, letnik 1977. Božidar Lukan, Rumanja vas 27, Straža. PRODAM ŠKODO, letnik 1971, registrirano do oktobra. Dam tudi na potrošniško posojilo Gomila 7, Mirna. PRODAM osebni avto NSU 1200, letnik 1972, rcg. št. NM 426-16. Novak, Bršljin 3, Novo mesto. PRODAM R 4, letnik 1979. Tel. 23-970. PRODAM TRAKTOR STEYR (18 KM) s kosilnico in hidravliko, možnost zožanja koles, generalno obnovljen ter zastavo 101, letnik 1978. Na pisma ne odgovarjam. Leopold Kerin, Račja vas 12, Cerklje ob Krki pri Brežicah. PRODAM wartbuig, letnik 1974. Ogled v popoldanskih urah. i Žibert, Ulica talcev 9 a, MLADA ZAKONCA IŠČETA neopremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pošljite pod šifro ,.FEBRUAR”. ODDAM OPREMLJENO SOBO za dve osebi v Regerči vasi. Naslov v upravi lista. (163/80). NUJNO IŠČEM OGREVANO SOBO - inštruiram angleščino. Ponudbe pošljite pod šifro „NUJ-NO”. Motorna vozila PRODAM Z 101, letnik 1973. Eržen, Ragovska 6 a, Novo mesto, tel. 22-075. POCENI PRODAM karamboliran fiat 850 special Rado Stopar, Birčna vas 50, Novo mesto. PRODAM tovorni avto Hanomag Garant. Franc Vrhovšck, Malo Mraševo 6 (Križaj), Podbočje PRODAM traktor znamke ..Steier” XI8 KM) z enobrazdnim premičnim plugom in enoosno prikolico brez kiperja - za 65.000 din. Pe- ter Papič,Cerovec 1 A, Semič- PRODAM vrtno kosilnico Garden, primerno tudi za hribovit teren. Jamšek, Šmarješke Toplice 27. PRODAM simco 1307 GLS, letnik 1978, prevoženih 15000 km. Mirko Pavlin, Sela 3/A, Semič- PRODAM R 4, letnik 1975. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica na Krki. POCENI PRODAM karamboliran NSU 1200. Dragan, Mirna peč 16. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Grah Volčičeva 4 Novo mesto, tel. 23-906. POCENI PRODAM ŠKODO, letnik 1970, registrirano do 20. 7 1980. Samo Zupančič. Majde Sile 5, Novo mesto. PRODAM škodo 100 L, letnik 1970, malo karambolirano (desni blatnik), v rezervi imam blatnik in pragove. ft>tok 37, Gornja Straža. PRODAM škodo kupe. Naslov v upravi lista. (164/80). PRODAM traktor s kosilnico za 25.000 din. Mrgole, Šentjernej. PRODAM TAM 5000 kasonar. Mi- PRODAM travnik v skupni izmeri 237 a in 26 m2, njivo 9 a 17 m2, gozd 43 a 72 m2 ob glavni cesti proti Sromljam. Maks Marinč, la pot II, Krško. PRODAM vinograd v zelo dobrem P Si m- SELJ iz Družinske vasi. Veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ji želijo vsi njeni RAZNO NA ODDELKU za transfuzijo krvi Splošne bolnišnice Novo mesto se je našla ročna ura. Lastnik jo lahko dobi ob vsakem času Milan Novo mesto. PRODAM kombi IMV 1600, letnik 1970 ali zamenjam za manjši avto. Jože Bradač, Dol. Polje 7/a, Stražil PRODAM Z 101, letnik 1978, prevoženih 10.000 km. Tel. 23-837, Romih, Ragovska 10, Novo mesto. PRODAM malo rabljeno kosilnico BCS. Jože Primc, Trebča vas, Dvor. PRODAM UGODNO PRODAM dvomanualne orgle ameriške izdelave znamke Lowrey, opremljene z bas pedali, s stolčkom in 90 W originalnim ojačevalcem. Informacije po tel; - 23-642 po 15. uri. PRODAM dvookenski kozolec dvojnik in mlatilnico, ki odlično čisti. Anton Grivec Globodol 2, Mirna peč. PRODAM B klarinet znamke ,Amati Special” in bas kitaro ,,Melodija’. Peter Papič Cerovec 1 a, Semič. PRODAM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista. (158/80). POCENI PRODAM štedilnik (štiri električne in dve plinski plošči) in mašino Bagat. Lado Osolnik Muhaber 27, Novo mesto. PRODAM električno napo in pralni stroj Gorenje. Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto. ZELO UGODNO PRODAM rabljeno ohištvo, primerno za samsko sobo (regal, kavč, miza, stoli). Telefon 23-305 vsak dan med 17. in 18. uro. PRODAM malo rabljeno dvojno kuhinjsko korito z omarico Tel. 25-728 od 18. ure dalje. PRODAM štiri gume z obroči za Wartburg štiftarice) Nemanič Padgrad 28. Stopiče. PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo s kombiniranim štedilnikom, plin - elektrika štedilnik na trda goriva Kueperbusch sedežno garnituro in omaro. Ogled v soboto 26. 1. 1980, dopoldne. Janez Medic, Drska 48, Novo mesto. PRODAM televizor Iskra panorama. Gomila 7, Mirna. OLGA BLAŽIČ, Vel. Slatnik 1, prepovedujem širjenje lažnih govoric o meni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE RUPAR, Klenovik 11, Škocjan, opozarjam MARIJO POVSE s Klenovika 11 da preneha širiti lažne besede o meni ker jo bom v nasprotnem primeru sodno pre-ginjal. JOŽE RUPAR, Klenovik 11 Škocjan, opozarjam FRANCA POV-SETA iz Vel. Poljan 8, da preneha širiti lažne govorice o meni, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno pregaitial. JANEZ BARTOL iz Velikih Poljan 17, Škocjan, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper TEREZIJO OGRINEC iz Velikih Poljan 12, Škocjan 1^OBVESTI LA ■ OBVEŠČAM cenjene stranke, da opravljam naslednje fotografske storitve; slikam (samo v barvah) otroke za rojstne dneve, pogrebe in poroke. Pridem tudi na dom Pogrebno slikanje 50 % popusta. Vsako soboto slikam poročne pare na občin! v Novem mestu roroke pridem slikat tudi na dom. Cene so ugodne. Fotograf Cvetko Tramte Breška vas 3, Šmarješke Toplice ELEKTROINSTaLACIJE in popravila gospo dinj skih aparatov IVAN PETRIČ, CBE 46, Metlika - napeljava elektroinstalacij, popravila pralnih strojev, električnih in plinskih štedilnikov ter hladilnikov! S OPRAVLJAM MIZARSKO SERVISNO DEJAVNOST - Če nujno potrebujete mizarja v hiši, kličite na tel. 21-230. Martin Vehovec, Prisojna pot 6, Novo mesto. ANSAMBEL ANTONA BIRTIČA BENEŠKI FANTJE, zopet med vami. Gostovali bomo . v soboto 26. 1. ob 17. uri v vasi Fara, ob 19. uri v Kočevju v nedeljo 27. 1. ob 15. uri v Dolenji vasi. ob 17. uri v Velikih Laščah ob 19. uri v Barju pri Ljubljani. »Dolenjski list« v vsako družino ZAHVALA Nenadoma nas je z^justil mož, oče in stari oče JANEZ SMRKE Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sorodnikom ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojniku darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. • Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage sestre in tete MATILDE JAKOFClČ roj. Mravinc iz Ceikvišč 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, znancem, sorodnikom, krajevni organizaciji ZB Griblje za podarjeni venec ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: brat Tone, sestra Bara z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete PEPCE BUKOVEC iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za podarjeno cvetje ter za številno spremstvo na njeni poslednji poti. Topla zahvala velja tudi vsem sosedom, ki so nam pomagali in stali ob strani. Posebno se čutimo dolžni zahvaliti se zdravnikom'in sestram internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu ter dr. Stanislavi Vilfan iz Trebnjega, Društvu upokojencev Trebnje in pevcem ter dekanu za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni PRODAM dnevno sobo Gregorčič Majde Sile 21, Novo mesto. UGODNO PRODAM nova pleskana okna Jelovica, 4 kom. 180 x 140 cm, 1 kom.180 x 120 cm, 1 kom. 120 x 120 cm, 1 kom. 100 x 120 cm, 1 kom. 80 x 120 cm ter balkonska vrata 100 x 220 cm. Informacije pri Pavlu Mirtu, cesta 4. julija 116, Krško. PRODAM poceni nov cirkular z obličem in šrotarjem. Stane Košmrlj, Na Lazu 21, Novo mesto. KUPIM KUPIM starejšo vseljivo hišo v okolici Novega mesta Naslov v uoravi Usta. (159/80). KUPIM rabljen gumi voz (12 - 13 col) z dvojno zavoro in trajno žarečo peč EMO. Ponudbe s ceno pošljite na naslov. Jože Borko, Reštanj 38, Senovo. KUPIM rabljene kuhinjske elemen te. Tel. 23-429, popoldne. .ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, strica, prastrica in svaka ANTONA KOZOGLAVA iz Mirne peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in sočustvovali z nami, zlasti pa še sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju internega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, ki so nam ga skušali ohraniti pri življenju. Prisrčna hvala Društvu upokojencev iz Novega mesta, kolektivu Elektro Novo mesto in enoti Trebnje, kolektivu in učencem Gimnazije v Novem mestu, kolektivu Iskre Žužemberk in organizaciji Rdečega križa Mirna peč ter ostalim organizacijam. Najlepša hvala župniku, bratu Cirilu, pevcem ter tov. Rolihu in tov. Kolencu za lepe poslovilne besede. Žalujoči: žena z otrokoma in ostalini sorodstvom stanju, v izmeri 30 a, v bližini železniške postaje v Semiču. Pogled parcele je asfaltirana cesta voda in elektrika. Cena po dogovoru. Zglasite se lahko vsak dan. Naslov v upravi lista.-(165/80). DRAGEMU očku JOŽETU BARBU z Velikega Kala pri Mirni peči za njegov rojstni dan iskreno čestitamo. Žena Marija, sinko Silvo, mama in Lojze. JANUARJA PRAZNUJE 70. rojstni dan draga mama JUSTINA PAV- ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zavedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in stric MARTIN ZUPANČIČ iz Svetinj pri Dobrniču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvalo smo dolžni še dr. Jerneju Kranjcu za nesebično zdravniško pomoč, organizaciji ZB NOV Svetinje, organizaciji ZWI Dobrnič, Gasilskemu društvu Vrhe, dekanu, kaplanu za opravljeni pogrebni obred ter pevskemu društvu Dobrnič in govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Martin, hči Mici, snaha Marija z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža JOŽETA KRKOVIČA iz Kočevja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega spremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali venec ter izrekli sožalje. Hvala sosedom za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Vsem še enkrat hvala. Žena Slavka v ZAHVALA VSI. letu starosti nas je zapustila naša mama, žena, hčerka in sestra FRANČIŠKA BOHTE iz Vinje vasi 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in vence ter jo tako številno spremili na njeno zadnjo pot Žalujoči: mož, otroci Ivan, Jože in Stanko, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama in prababica FRANČIŠKA ORAŽEM iz Bukovice pri Ribnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, podjetju Inles in ITPP, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dekanu za lepo opravljeni obred. Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega brata in strica JOŽETA RODIČA iz Gor. Kronovega 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter sosedom za nesebično pomoč v času bolezni in smrti. Hvala za izraženo sožalje, podarjene vence, cvetje in vsem, ki ste pokojnega s tihimi koraki spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi župniku iz Otočca za ganljive besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: sestri Tončka z možem, Marija, Slavko in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše ljube IVANKE BEVEC s Puščave pri Mokronogu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so počastili njen spomin, darovali cvetje in pokojno spremili na njeni zadrgi poti Zahvaljujemo se kolektivom TRIMO Trebnje, Hotel Grad Otočec, OS Mirna in CIK Trebnje za darovane vence. Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Mokronog, KPD Dob za pomoč pri organizaciji pogreba, pevcem, godbi in vsem govornikom ter teti Justi in sosedi Mariji Preskar, ki sta nam v teh težkih trenutkih nudili vso pomoč. Bolečino nam blaži zavest, da v tej nesreči nismo ostali sami Mož Sandi, hčerka Metka z možem, sin Sandi z ženo in malo Sandko ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra MARIJA SPREICER iz Lokev 23 pri Črnomlju. Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, ki so nam bili v težkih trenutkih ob strani, sorodnikom, znancem, prijateljem za podarjene vence, številno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku bolnice v Novem mestu ter kolektivom Kovinarja, Bel ta, Osnovne šole Podzemelj, Feralita iz Žalca in KZ Črnomelj ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Franc, sinova Jože in Vinko z družinama, hčerke Tončka, Anica in Marija z družinami, sestra Ana in drugo sorodstvo ZAHVALA V 93. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in prababica KAROLINA PIRH Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in izrečeno sožalje ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Karol, Janez in Tine z družinami, hčerke Marija in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE SLAK iz Biške vasi 11 v se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojni pomagali v bolezni in težkih trenutkih, ji darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti Iskrena zahvala Tekstilindusu iz Kranja, mimopeškim pevcem ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice MARIJE KRŽIČNIK iz Kostanjevice ob Krki se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje in vence in nam izrazili ustna in pismena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Frlanu za njegovo požrtvovalnost, ZB Kostanjevica za poslovilne besede', Krajevni skupnosti Šentvid pri Grobeljnem za izraženo sožalje, Kostanjeviškemu oktetu ter župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsi njeni Kostanjevica ob Krki, 21. 1.1980 t. BOLEČI SPOMIN Boleč je spomin na 25. januar, ko si zadnjič odšel od doma. Nisi se mogel vrniti, ker ti je kruta usoda komaj v 43. letu starosti, tragično pretrgala najlepšo pot tvojega življenja, ljubi mož VINKO MALUS iz Sromelj. i a se žalostno leto, odkar si nas za vedno in mnogo prezgodaj i *no*’ k°ler> brat in stric. Ostala nam je sama žalost olečina ter spomin na tvojo dobroto, ljubezen in veselje v a em domu. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, nosite cvetje m prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Neutolažljiva: žena Vera in drugo sorodstvo V SPOMIN 21. januarja je minilo žalostno leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine JANEZA PLUTA iz Lokev pri Črnomlju. 28. januarja bi praznoval 50 let Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. Vsi tvoji prrj\ IZ NOVOMEŠKE PORODU iSNiCtfft V času od 10. do 16. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Petje iz Zabukovja - Matejo, Martina Vidrih iz Zameškega - Majo, Ivanka Novak z Mirne - Miro, Kotija Peterle z Belega griča Tatjano, Stanislava Pečjak iz Gunt - Antona, Martina Repar z Jame -Aleša, Anica Medic iz Selišč - Majo, Majda Selak iz Črnomlja - Tanjo, Pavla Novak iz Retja - Andreja, Branka Mlakar iz Brestanice -Petro, Darinka Stritar z Velikega Podloga - Andreja, Negosava Cvetkovič iz Gotne vasi - Vojkana, Boža Sevšek iz Trebnjega - Majo, ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE JAKLIČ Dol. Mraševo 5 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani Zahvaljujemo se vaščanom, sorodnikom, Novolesu, tozd Žaga, tozdu Varnost za podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinova Jože in Franc z družinama, sestra Anica in drugo sorodstvo Mira Rajakovič iz Pilatovcev - Go-go, Tatjana Mirt iz Rožnega - Eriko, Majda Seler iz Krškega - Andreja, Ivanka Urbanč iz Gorice - Boštjana, Marija Bozovičar iz Prečne -Erno, Matilda Rajk z Broda — Deana. Hilda Mavrič iz Križa - Valentino, Ljudmila Zupančič iz Sevnice - Andreja, Dragica Bradica iz Črnomlja - Matjana, Danica Škufca iz Klopc — Matejo, Terezija Ucman iz Velikega Cerovca - Petro, Anica Bajuk iz Primostka - Alenko, Anica Rogina iz Stare Lipe - deklico, Majda Hrovat iz Žužemberka -deklico, Katarina Puljak iz Črnomlja — dečka, Daija Hohnjec iz Soteske - deklico, Jožica Vovk s Potovega vrha — dečka, Sonja Lužar iz Dolenje vasi - dečka in Frančiška Sporer iz Trstenika - dečka in deklico. -ČESTITAMO! Zapisan mokri lepotici 4 4 4 4 4 4 4 4 # 4 Ž 4 4 \ 4 4 i 4 4 4 4 *4 4 4 Ko je kot šestleten fantič prišel na Dolenjsko in tehtal med rojstnim Mariborom in novim bivališčem Novim mestom, ga je kot magnet pritegnila skozi mesto vijoča se reka. Trdno prijateljstvo, ki sta ga sklenila v tistih trenutkih, je kasneje risalo življenjsko pot Draga Lesa in danes ne bi zamenjal Novega mesta za noben drug kraj na svetu. Če si seveda Krka ne bi našla nove struge. Carli - tako ga kličejo prijatelji - med gosto po-raslo brado in izpod nekoU-kanj skromnejše zaloge las na temenu prizna, da je že zakoračil v četrto desetletje življenja. „Tako živo se spominjam otroštva, ko nas je nekaj prijateljev v nasprotju z drugimi otroki živelo za en sam letni čas - poletje. Po cele dneve smo preživeli na Krki, se kopali, potapljali in spoznavali prečudoviti podvodni svet. Svoje znanje smo bogatili še med počitnicami na morju, uživali ob potapljanju. Nič čudnega, da je večletna ideja o lastnem klubu že 1973 doživela svoj krst: ustanovljen je bil namreč Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto, čigar prvi predsednik sem bil. Dvajset zagnanih mladeničev je takrat pridno zagrabilo za delo, pripravili so prvi tečaj za potapljače, vseskozi pi so jih pestile denarne težave. Prav zaradi tega so se odločili, da dajo prednost plavanju s plavutmi, ki v nasprotju s potapljaškim športom ne zahteva mnogo denarja „Nekolikanj smo si opomogli šele po sklenjeni pogodbi s ,Krko’ za čiščenje podvodnih sesalnih košev. Lahko smo začeli z delom mladih. In naj povem, da se je na naš razpis za plavalni tečaj pred dvema letoma javilo kar okoli 500 mladih. Sad uspešnega dela z njimi so danes rezultati Čuli-gove, Zevnikove in Liparjeve ter Potrča, Vidmarja in Kna- f*-” Danes se lahko podvodni klub pohvali tudi s potapljaško opremo. Z denarjem, zasluženim pri „Krki ’, so si kupili dva visokotlačna kompresorja in 10 potapljaških oblek z opremo. „Zmotno je, če kdo vidi v potapljaču samo zdravega človeka ogromnih pljuč. Pri našem delu je na prvem mestu volja pomagati sočloveku v nesreči, kajti priložnosti za to imamp potapljači, žal, vselej dovolj. In ko omenjamo globine 25, 60 ali pa celo 500 metrov, kamor se je človek že spustil zgolj v po-tapljaški obleki, prevečkrat vidimo oviro samo v domnevnem ogromnem pritisku. Naj povem, daje v takih primerih največja ovira ustrezna mešanica zraka. Verjetno Drago Les, ki nekam skromno pozabi omeniti uspehe (med drugim nedavno osvojeno državno prvenstvo), ki jih je kot trener dosegel s svojimi „pla-vutarji”, od vseh nas najbolje pozna Krko. In vse športne načrte za prihodnost potisne ob stran, ko pove: „Potapljal sem se že v neštetih vodah, zatorej lahko mimo trdim, da je Krka še zmeraj ena naših najčistejših rek. Resda smo potapljači v njej našli že marsikaj, toda še zmemj je čas, da jo ubranimo usode ostalih voda. Še več, potapljači si bomo prizadevali, da bo njena struga postala takšna, kot je bila takrat, ko smo kot kratkohlačniki prvič bojazljivo odprli oči pod vodno gladino. Veseli bomo, če se nam bo pri tem še jedo pridružil ” BOJAN BUD J A Ob življenje tudi zaradi trme Pojasnjene okoliščine smrti dveh Romov v naselju Rimš pri Krškem I % i I % 5 * i * Številne govorice so se v okolici Krškega razširile ob smrti dveh Romov; 75-letnega Rudolfa Kovačiča in njegove sorodnice 50-letne Štefke, (ki sta v naselju Rimš umrla 15. januarja). Zato so odredili obdukcijo pokojnikov, ki naj bi pojasnila okoliščine na videz nenavadne smrti Miličniki niso imeli lahkega dela, da so zadevi prišli do dna. Preiskovalni sodnik je za pokojnika odredil obdukcijo. Ko so miličniki z delavci pogrebne službe prišli v Rimš, se je odvozu trupel energično uprlo okrog 70 Romov iz naselij Rimš in Topol. Trupli so pred tem zaprli v . avtobus, pred vrati pa zakurili še ogenj. Pet Romk se je celo poleglo pred avtobus, da bi miličnikom in delavcem pogrebne službe onemogočile dela Medtem so navreli okrog kraja še moški s sekirami, več jih je bilo razvrščenih še okrog, ni manjkalo niti groženj, da bodo Romi celo streljali. Krška UJV je zaradi nevarnosti napada na miličnike odredila pomoč. Romi so naposled uvideli, da miličniki ne odstopijo od zadane naloge, zato so na kraju POPRAVEK Niko Žibret iz Krškega nas je obvestil, da smo v portretu tedna, objavljenem prejšnji teden, pomotoma zapisali, da je on profesor telesne vzgoje. Pravilno bi se moralo glasiti: predmetni učitelj telesne vzgoje. Prizadetemu in bralcem se za spodrsljaj opravičujema Uredništvo dl pogojno dovolili odvoz pokojnikov. Obljubljeno jim je namreč bilo, da bo obdukcija opravljena še isti večer, nakar bosta tudi nemudoma pripeljana nazaj. Obdukcija je ovrgla domneve o dozdevni napaki pri zdravljenju obeh Kovačičev. Pregled je pokazal, da sta bila oba hudo astmatičnai bolnika. Zbolela sta bila celo za pljučnico, že sicer sta bolehala za Srebrili jubilej dolenjskega rokometa Ob srebrnem jubileju dolenjskega in belokranjskega rokometa pripravlja območna rokometna zveza Dolenjske ljubiteljem te športne zvrsti pravo revijo rokometa, ki bo v soboto od 8.30 do 12. ure v športni dvorani Marof. Revija bo hkrati pregled kvalitete rokometnega športa na Dolenjskem, saj bodo nastopile ekipe od pionirjev pa do veteranov. Dolenjski rokometni delavci pa pripravljajo tega dne tudi sve čano sejo predsedstva ORZ Dolenjske, na kateri bodo ocenili dosedanje delo v rokometni organizaciji, najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam pri razvoju rokometa pa podelili priznanja. Uradnemu delu bo sledilo tovariško srečanje rokometnih delavcev. SNEG UNIČEVAL - Prvi sneg to zimo je napravil na območju kočevske in ribniške občine ogromno škodo. Med drugim je uničil vso zračno telefonsko omrežje, ki ga vre od takrat popravlja 7 monterjev TT Kočevje, med njimi Ribničana Jože Vidervol in Filip Stupica, ki sta na sliki. (Foto . Primc) Sneo potrofll vse žice Se vedno popravljajo poškodovano omrežje V ribniški in kočevski občini tele grafsko-telefonski monterji že vse od prve polovice novembra lani popravljajo telefonske linije, ki jih je uničil prvi sneg te zime- Monterja Jožeta Vidervola in Filipa Stupica iz Ribnice smo pred kratkim srečali pri Prigorici, kjer sta na telefonske drogove napeljevala novo žico. Popravljala sta glavni telefonski vod Ribnica - Grčarice- Pbveda-la sta, da je ta vod, ki ga je prvi sneg tuberkulozo, za nameček pa sta imela še vneti grli. V soboto, 12. januarja, sta bila sicer na zdravniškem pregledu, vendar sta odklonila odredbo o bolnišničnem zdravljenju. Hud mraz in nasploh slabo vreme sta opravila svoje, sicer pravilna zdravila namreč v takih težavnih razmerah domovanja ne morejo nadomestiti bolnišnične nege. A. Ž. S SALO OKRCALI NAPAKE Za zaključek lanskega leta so člani OO ZSM Mozelj pripravili zabavni program, v katerem so prikazali delo OO ZSM ter dogodke v Krajevnem odboru Mozelj pa tudi KS „Ivan Omerza”. Na satiričen način so mladinci in mladinke opozorili na nekatere neuspehe in napake lastne organizacije in članov OO ZSM, z ostrimi bodicami so ošvignili „zaslužne” organe, organizacije in posameznike v KO Mozelj in KS „Ivan Oerza”, izvedli nekaj skečev, in na koncu resnično pohvalili vse, ki so v letu 1979 pripomogli k uspešnemu delu in uresničitvi programa dela OO ZSM Mozelj. Po končanem zabavnem programu je bil družabni večer za člane mladinske organizacije in krajane Mozlja. D. V. g popolnoma uničil, dolg 12 km in da bosta zamenjala vse žice- Sneg, kije zapadel 10. novembra, je dejansko uničil vse telefonsko omrežje, ki poteka po zraku, na območju tozda PTT Kočevje, se pravi na območju občin Kočevje, Ribnica in celo nekaterih sosednjih občin. Najprej sta popravljala telefonski vod Loški potok - Draga. To območie je bilo namreč popolnoma odrezano od sveta. J . P. ZASEDANJE „KURENTOVE OBLASTI" V ŠENTJERNEJU ,.Kurentova oblast” iz Šentjerneja sklicuje za petek, 25. januarja, ob 19. uri po Majzljevem času prvo letošnje zasedanje z naslednjim nočnim časom: 1. točka: blagajnik naroči pet litrov vina iz ostanka dohodka od minulega pitja; 2. točka: razna Skupaj bodo štiri točke. Kazen za neopravičen izostanek je liter vina. Za člane, ki delajo v popoldanski zmeni, velja to vabilo kot propustnica. Dijaki so ta dan oproščeni pouka. Poročenim članom ..Kurentove oblasti" priporočajo, naj za soproge nabavijo pomirjevalne tablete. Kdo ga je videl? UJV Novo mesto sporoča, daj 23. decembra lani izginila vsakdo1 sled za 21-letnim Ivanom Kodrič*® iz Brloga 1 pri Podbočju. Ivan, rojen 31. 3. 1959, je bil’ noči na 23. 12. 1979 v Stojdragi o* Hrvaškem, vendar se od tam ni vrni domov in je za njim izginila sleher#* sled. Kodrič je visok 185 cm, terif nih kostanjevih las, podolgovate# obraza. Nazadnje je bil oblečen’ pulover ijave barve z „V” izreza® na sebi je imel po vsej verjetnosti karirasto srajco in sive hlače, oW’ pa je bil v svetlorjave nizke čevlj* mokasina Kdor bi o pogrešanem karkoj* vedel, naj to javi najbližji postaj’ milice ali UJV Novo mesto, telefC 21-080. ZAKLJUČEK . POLITIČNE ŠOLE V BREŽICAH V Brežicah so se v petek zbrali na zaključni slovesnosti slušatelji trimesečnega seminarja iz teorije in prakse mancizma. ri medobčinskem študijskem središču. Seminar je uspešno končalo 22 slušateljev iz treh posavskih občin. Nekatere od njih bodo v jeseni poslali na srednjo politično šolo. VRTFf 7 A OBČINSKI PRAZNIK Otroški vrtec na Vinici, ki ga bodo slovesno odprli za bližnji občinski praznik, je do sedaj veljal dobrih 10,2 milijona dinarjev, medtem ko je predračunska vrednost znašala nekaj manj kot 10 milijonov. Nepokritih obveznosti pa je še za 1,5 milijona dinarjev, poleg tega pa bo treba v letošnjem letu zagotoviti še 650 tisočakov za odplačilo anuitet V Kolpski dolini že spomladi zeliščne toplice? Priprave zeliščnih toplic, ki naj bi jih letos postavili v Kolpski dolini v Kočevski občini, dobro napredujeja Te dni se je sestal pripravljalni odbor, ki je pripravil predlog za imenovanje direktorja in strokovne komisija Za direktorja je predlagan Ivan Maršič in Škofljica v strokovni komisiji pa so različni strokovnjaki, v glavnem doktorji medicine in biologije. Prihodnji mesec bo v Fari enodnevni seminar za občane ’ i bodo pridelovali zelišča. Zacere so se tudi priprave, da bi čimprej uredili vsaj deset turističnih sob za goste, ki bodo že spomladi lahko prisil v toplica Ce b« krajevni skupnosti Kostel uspelo izprazniti hišo v Potoku do konca februarja, bi sanatorij lahko začel delati že spomladi. M. C. II KAMERA ODKRIVA - Ka*> pot pri novi zgradbi nov® meškega Zdravstvenega do*®’ ob Partizanski cesti komajda " zasluži to ime, saj kaže le osta® ke imen krajev, v katere peljal ceste Iz tega križišča. Da J tako, ni kriv le sneg, teflri* tudi gosto grmovje. Nekdo moral poskrbeti, sicer bo mladi, ko bo grmovje ozelene* izginil še tisti del napisa, ktf sedaj viden. \ emona - dolenjka VABI NA PRODAJNO RAZSTAVO IN BELE TEHNIKE V OSNOVNI SOLI GRM - NOVO MESTO . januarja do 6. februarja vsak dan od 11. do 18. ure HH JGODNOST PRODAJE DOM! KREDIT IN DOSTAVA NA Sodelujejo; BREST Cerknica, MEBLO Nova 1 SLOVENIJALES Idrija in SLOVENIJALES Brc rica, ALPLES Železniki SORA Medvode, 65/4-80 J DOPISNICE MOJE DRAGE KLOTILDE Zdravo! Gotovo veš, da delam v Hitrotkalu kot strojna šivilja, V dveh izmenah. Proti koncu tedna sem zelo izmučena, poleg tega je šivanje enolično. Na mesec zaslužim 4.800 dinarjev, z nadurami in s preseganjem norme kak dinar več. Ob večerih obiskujem strojepisni tečaj. Nisem med najboljšimi, a tudi na repu nisem. Kako si kaj ti? Oglasim se ti, ko bo kakšna sprememba. Pozdrav! Tvoja Klotilda. Dragi! Uspelo mi je. Tečaj sem opravila in po štirinajstih dneh so me zaposlili v delovni skupnosti skupnih služb. Sem strojepiska: tipkam, kar mi prineso, z ženskami se odlično razumem. Popoldne berem, tudi smučat sem šla že dvakrat. Ne, ne skrbi, od dela se ne bom pretegnila. Sprememba delovnega mesta se pozna tudi v moji denarnici: pod 7.200 dinarjev nikoli ne prinesem domov. Šef me je že trikrat pohvalil. Ostani v cvetju! Tvoja Klotilda. Edini moj! Debelo boš pogledal, ko ti napišem, da sem zapustila Hitrotkal. Na sisih so mi obljubili za tisoč dinarjev večji osebni dohodek, pa sem šla. Tipkam za tri skupnosti, a ni prehudo. Nekaj sem slišala, da bom v kratkem napredovala. Tega se, odkrito povedano, zelo veselim. Zdaj si že težko predstavljam, kako sem lahko vrsto let vzdržala za strojem. Toliko. Imej se maksimalno dobro! Samo tvoja Klotilda. Ljubi! Predstavljam si tvoj presenečeni obraz, ker je na poštnem žigu Belo mesto namesto Repičeve drage. Veš. življenje nas žene dalje. Zakaj ne bi zagrabila mikavnosti tovariša od zgoraj? Plača je veliko boljša, delo manj Oj' htevno, veliko mesto pa nudi mlademu človeku veliko vec kot provinca. Do Trsta je sam0 nekaj minut, do Celovca praV tako. V upanju, da si zdrav i® vesel, mislim nate. Vedno tvoja Klotilda. P. S. Nekaj sem slišala, d® manjka v Hitrotkalu več šivilj Mi lahko napišeš kaj podro®' nejšega o tem? TONI GAŠP1