Primorski
dnevnik
SOBOTA, 27. FEBRUARJA 2016
št. 48 (21.588) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
nabrežina - Na 7. strani
Devinske stene: Rozza »sestopil«
Odstop predsednika komisije za okolje
trst - Na 8. strani
Večer fotografij Maria Magajne
Poklon Tržaškega fotografskega krožka
goriška - Na 12. strani
560 občanom denarna podpora
Na podlagi zakona o »državljanskem dohodku«
begunci - Slovenija, Hrvaška in Srbija sledijo zgledu Avstrije; Ban Ki Moon (ZN): »Tako ne gre«
Samo še 580 na dan
LJUBLJANA - Generalni direktorji policij držav na balkanski migrantski poti so se »ob upoštevanju avstrijskih kvot« dogovorili za omejitev tranzita okvirno 580 migrantov na dan, so povedali včeraj na Generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani. Na grško-makedonski meji še vse bolj poznajo posledice policijskega ukrepanja in zapiranja meja Slovenije, Hrvaške in Srbije. V kraju Idomeni in okolici čaka več kot 4000 državljanov Sirije, Afganistana, Pakistana in Maroka. Grške oblasti pa so napovedale omejitev pritoka migrantov z otokov na Egejskem morju v celinsko Grčijo.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je države ob balkanski poti pozval, naj ne zapirajo meja. Ukrepi na mejah Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije niso v skladu z Ženevsko konvencijo o beguncih, ker onemogočajo individualno presojo o begunskem statusu in individualno potrebo po zaščiti.
Na 3. strani
italija - eu
Renzi-Juncker spravljivejši toni kljub razlikam
RIM - Po januarskih polemikah sta se Matteo Renzi in Jean-Claude Juncker včeraj pobotala. Italijanski premier je v Rimu gostil predsednika Evropske komisije. Razpravljala sta o gospodarskih vprašanjih in varčevalni politiki, ki razdvaja Evropo, kot tudi o begunski krizi, kjer prav tako ni skupne vizije ne usklajenega ukrepanja. Razlike med Rimom in Brusljem so še opazne, dialog pa je bil včeraj bolj konstruktiven.
Na 2. strani
trst - Predstavili Olio Capitale
Marca sejem ekstra deviškega oljčnega olja
1
A
/6
trst - Odprtje sodnega leta na deželnem sedežu računskega sodišča
Proti zapravljivim politikom in pohlepnim uslužbencem
TRST - Zapravljivi deželni svetniki, neupravičeno odsotni javni uslužbenci, goljufi in javni prispevki v napačne namene - tudi v milijonskih zneskih. S temi pojavi se ukvarja računsko sodišče v FJK, ki je lani - tako sta na včerajšnjem odprtju sodnega leta poudarila predsednik Alfredo Lener in glavna deželna tožilka Tiziana Spedicato - kljub okrnjeni postavi odlično opravilo svoje delo.
Lener je spomnil, da je računsko sodišče z letom 2016 pridobilo nove pristojnosti na področju nadzora nad bilancami javnih uprav, lanski zakon za stabilizacijo javnih financ pa je po njegovih besedah uvedel zelo pozitivne novosti.
Na 4. strani
25./28. februar 2016 Razstavišče v Gorici 44. izvedba
URNIK SEJMA:
četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure
Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure.
www.udinegoriziafiere.it ¡nfo@udinegoriziafiere.it
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
trst - Koncert
Šiškovič: »Želja po dobri glasbi«
TRST - V foyer ju Kulturnega doma se bo jutri dopoldne z nastopom violinista Črtomir-ja Šiškoviča in soproge, harfist-ke Simone Mallozzi zaključil niz koncertov z aperitivom, katerega umetniški vodja je prav mednarodno priznani in uveljavljeni tržaški violinist. V intervjuju je povedal, da je bil »letošnji odziv občinstva veliko pozi-tivnejši od lanskega«, kar dokazuje, da »želja po dobri glasbi še ni usahnila.«
Na 11. strani
Berlusconi blagoslovil
Dipiazzovo
kandidaturo
Na 6. strani
Goriški gostinec zaposloval na črno
Na 12. strani
Delavci tržiškega mlina so naveličani
Na 12. strani
Na Goriškem vse več nasilja med mladimi
Na 13. strani
Švicar Infantino novi predsednik Fife
Na 18. strani
VSTOP PROST
prav• sgjew zatne!
4. MEDNARODNI FESTIVAL GOLAŽA GORICA
Enogastronomski spremni dogodek 44. izvedbe sejma Expomego.
Udine^Fiere
Udlnie e Garizla Flere SpA

GO
LetfsGo!
Gortzte
9771124666007
542
Četrtek, 25. februarja 2016
AKTUALNO
/
rim - Predsednik Evropske komisije na obisku pri italijanskem premierju
Pobotana Renzi in Juncker o beguncih in varčevanju
Evropska komisija pa je prav včeraj posvarila Italijo, da »koraki naprej« še niso dovolj
RIM - Po januarskih ostrih polemikah in navzkrižnem besednem ognju na relaciji Rim-Bruselj, sta se Matteo Renzi in JeanClaude Juncker včeraj pobotala. Italijanski premier je včeraj na obisku v Rimu gostil predsednika Evropske komisije, s katerim sta razpravljala tako o gospodarskih vprašanjih in varčevalni politiki, ki razdvaja Evropo, kot tudi o begunski krizi, kjer v uniji prav tako ni skupne vizije še manj pa usklajenega ukrepanja. Razlike v pogledih med Rimom in Brusljem so še opazne, dialog pa je bil včeraj konstruktivnejši.
Renzi je pozval Junckerja, naj izvaja okrepljen pritisk na države članice EU, da bi izkazale več solidarnosti pri obvladovanju migrantske krize. »Solidarnosti ne more biti samo takrat, ko gre za evropska sredstva,« je pripomnil. »Italija je svojo odgovornost z žariščnimi točkami prevzela. A druge države EU svojega dela še niso prispevale. Porazdelitev beguncev le počasi napreduje,« je dejal. Renzi je še Junckerja pozval k skupni evropski pobudi za vračanje mi-grantov v domovine. To mora po njegovih besedah potekati na evropski ravni, ne pa na ravni posamezne članice. Juncker je na novinarski konferenci pohvalil prispevek Italije pri obvladovanju migrantske krize, ki da je zgled in model za druge "obotavljive" članice EU. Ob tem je izrazil upanje, da bodo članice EU uveljavile evropske načrte za porazdelitev prosilcev za azil.
Renzi in Juncker sta se pogovarjala tudi o varčevalni politiki. Šef Evropske komisije je Italijo pozval k zmanjšanju javnega dolga, ki trenutno presega 130 odstotkov bruto domačega proizvoda. A je istočasno izrazil razumevanje, da si Italija v okviru evropskih pravil želi fleksibilnosti za zagon gospodarstva. »Evropska komisija ni skupina tehnokratov in birokratov, ki se zavzemajo za neumno varčevanje,« je še dejal Juncker. Razhajanja pa so še vedno pri nekaterih konkretnih vprašanjih, kot je reševanje bank in uporaba državnih sredstev za reševanje obrata Ilva v Tarantu.
Prav včeraj je Evropska komisija objavila poročilo o gospodarski perspektivi Italije v letu 2016. Ob priznanju, da je »Italija naredila nekaj korakov naprej,« je v njem kar nekaj pripomb na račun izbir, s katerimi Bruselj ne soglaša, kot je na primer odprava davka na prvo stanovanje. Italijo svarijo, da je javni dolg še zaskrbljujoče velik in da negativno pogojuje vso EU. (mm)
Ob prihodu v salon palače Chigi se je Juncker spotaknil, Renzi pa ga je pravočasno ujel: ali Italija rešuje Evropo?
ansa
politika - Zaradi Verdinija
Manjšina v DS zahteva kongres
RIM - Glasovanje o zakonu za istospolne zveze je pustilo polemično sled v Demokratski stranki. Ne samo in ne toliko zaradi okrnjene vsebine zakona, iz katerega so izpadla posvojitve otrok partnerjev, ampak predvsem zaradi sporne zaupnice, ki jo je vlada prejela tudi iz skupine 18 senatorjev ALA, ki jih vodi Denis Ver-dini. Mnogi v opoziciji in med komentatorji menijo, da se je s tem vladna večina spremenila in da bi moral Renzi na Kvirinal poročat predsedniku Mattarelli o tem, kot narekuje ustavni ustroj in politična praksa v vsem povojnem obdobju. Podobnega mnenja je tudi manjšina v DS, ki je povrhu zaskrbljena, ker naj bi se v objemu z desničarjem Verdinijem spreminjala sama identiteta stranke. Nekdanji vodja poslanske skupine Roberto Speranza je celo zahteval sklic strankinega kongresa najkasneje januarja prihodnje leto. Pomisleke zaradi približevanja Verdinija imajo tudi nekateri Ren-zijevi somišljeniki, kot na primer Matteo Richetti.
Senatorka Monica Cirinna pa je včeraj napovedala, da bo DS v kratkem v poslanski zbornici predložila zakonski osnutek za celovito ureditev vprašanja posvojitev. Prav tako bodo v odgovor na provokacijo katoliškega centra predlagali, naj se obveza o zvestobi črta tudi iz predpisov o poroki.
Makedonec osumljen rekrutiranja borcev IS
BENETKE - V Mestrah so včeraj aretirali Makedonca, ki ima bivališče v občini Azzano Decimo pri Pordenonu in je osumljen rekru-tiranja džihadistov za skrajno skupino Islamska država. Osumljenec je obtožen »izbiranja in rekrutiranja potencialnih dži-hadistov, ki naj bi jih zatem predal bosanskemu imamu Huseinu Bosnicu za radikalizacijo, vključitev v teroristično organizacijo in premestitev na vojna območja na Bližnjem vzhodu,« so sporočili preiskovalci. Zagotovo je tja napotil vsaj tri borce, od katerih naj bi dva padla v boju. Nedavno so iz Italije že izgnali dva Makedonca zaradi njune domnevne vpletenosti v rekrutiranja džihadistov. V minulim letu so iz države izgnali več deset ljudi, domnevnih islamskih skrajnežev.
šanghaj - Srečanje ministrov G20
Schäuble nasprotuje ukrepom mehčanja denarne politike
ŠANGHAJ - Finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) so se zbrali na dvodnevnem srečanju v kitajski finančni prestolnici Šanghaj. Prvi dan srečanja je odmevalo predvsem nemško nasprotovanje mehčanju denarne politike. Srečanje poteka v znamenju zadnjih pretresov na finančnih trgih in v globalnem gospodarstvu. Centralni bankirji so pod vse večjimi pritiski, da z vedno novimi ukrepi skušajo spodbuditi zaspano globalno gospodarsko rast. Japonska je že posegla po negativnih obrestnih merah, Evropska centralna banka se je odločila za obsežen program kvantitativnega sproščanja, ameriška centralna banka pa naj bi nekoliko zamaknila višanje obrestnih mer.
Vedno novim ukrepom mehčanja denarne politike je prvi dan srečanja glasno nasprotoval nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Po njegovem mnenju države ne smejo pozabiti na pomen strukturnih reform, dodatni sti-mulacijski ukrepi pa lahko zanje predstavljajo tudi "motnjo" pri ukvarjanju z dejanskimi nalogami. »Fiskalne in monetarne politike so na robu svojih zmožnosti. Če želite rast, tega ne morete doseči po bližnjicah brez reform,« je še dodal.
K »reformam« je pred srečanjem pozvala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ker nič ne kaže na hitrejšo rast globalnega gospodarstva, morajo vlade poseči, da jo spodbudijo, so v poročilu, objavljenem pred srečanjem, priporočili ministrom in guvernerjem. Pri tem so vlade pozvali predvsem k strukturnim reformam in zmanjšanju birokracije, ki bi lahko pohitrila gospodarsko rast in odpiranje novih delovnih mest.
Tokratno srečanje je generalka za vrh G20, ki ga bo Kitajska gostila septembra. V ospredju pozornosti je predvsem ohlajanje kitajskega gospodarskega motorja. Kitajska je sredi tranzicije od gospodarstva, ki pretežno temelji na izvozu in investicijah, v gospodarstvo, ki je bolj odvisno od domačega povpraševanja. Ta prehod je povzročil padec stopenj gospodarske rasti z okoli 10 odstotkov na raven blizu sedmim odstotkom.
Regenija so ubili profesionalni mučilci
RIM - Iz rimskega tožilstva je včeraj prišel jasen odgovor na egiptovske namige glede umora Giulia Regenija. Po vseh informacijah, s katerimi kljub oviram egiptovskih oblasti razpolagajo italijanski preiskovalci in na osnovi obdukcije trupla je jasno, da so raziskovalca mučili in ubili profesionalci. Prvi osumljeni so torej državni aparati, policija in tajne službe, najverjetnejši razlog ugrabitve in umora pa je njegovo raziskovalno delo med svobodnimi sindikati.
Alfano preiskovan
RIM - Minister za notranje zadeve Angelino Alfano je preiskovan zaradi premestitve prefekta Fernanda Guide iz Enne v Isernio lanskega 23. decembra, domnevno na pritisk bivšega senatorja DS Mirella Crisafullija, ki naj bi se tako hotel izogniti posledicam druge kazenske preiskave. Z Al-fanom je preiskovan tudi podtajnik na istem ministrstvu Fi-lippo Bubbico. Gibanje 5 zvezd je v senatu že vložilo nezaupnico proti Alfanu.
iran - Na včerajšnjih pomembnih parlamentarnih volitvah
Množična udeležba
Naval na volišča je morda odziv na poziv reformista Rohanija v boju proti konservativcem
TEHERAN - V Iranu so včeraj potekale parlamentarne volitve, ki pomenijo prvi preizkus javnega mnenja po sklenitvi jedrskega sporazuma s šesterico velikih sil julija lani. Zmerni predsednik države Hasan Rohani vidi volitve kot ključne za omejitev prevlade konservativcev v parlamentu in pospešitev reform v državi.
Odprtje volišč so zaradi velikega navala volivcev podaljšali za dve uri dlje od predvidenega, do 22.30 po srednjeevropskem času, so včeraj sporočile oblasti. Notranje ministrstvo prve izide pričakuje danes, lahko pa pride tudi do zamud, saj potekajo tudi volitve sveta izvedencev. Vrhovni vodja ajatola Ali Ha-menej je v Teheranu že zjutraj oddal svoj glas, pri tem pa volivce pozval, naj to svojo dolžnost in pravico čim prej opravijo. »Voliti morajo vsi, ki imajo radi Iran, ki imajo radi veličino in slavo Irana,« je dejal novinarjem ob oddaji glasu ter izpostavil, da ima Iran sovražnike in da mora biti izid volitev tak, da bo sovražnike razočaral.
Od rezultata volitev bo odvisno, ali se bodo diplomatski odnosi islamske republike z Zahodom še naprej talili. Po jedrskem dogovoru julija lani je namreč Zahod po skoraj desetletju odpravil sankcije proti Iranu. Država se je vrnila na mednarodno prizorišče in zdaj z zahodnimi državami sodeluje pri reševanju mednarodnih kriz, kakršna je vojna v Siriji. Toda usme-
ritev iranske politike na mednarodnem prizorišču je še vedno negotova. Nasprotovanje reformam predsednika Rohanija v parlamentu, v katerem so imeli večino konservativci in "trdolini-jaši", je bilo namreč silovito.
Volitve v 290-članski madžlis bodo priložnost za iranskega predsednika, da se znebi številnih svojih kritikov. Jedrski dogovor je v iranski javnosti naletel na pozitiven odziv, ukinitev sankcij pa ravno sovpada z volitvami, kar gre v prid Rohaniju in reformistom. V središču tokratnih volitev je tristranski spopad med konservativci, privrženci trde linije in reformisti. Skoraj 12 let trajajoča koalicija med konservativci in trdolinijaši, ki so bili tesno povezani z bivšim predsednikom Mahmudom Ah-madinedžadom, je bila vse prej kot uglašena. In to vliva upanje reformistom.
Reformisti za zmago potrebujejo visoko volilno udeležbo, tako kot na predsedniških volitvah leta 2013. Nizka udeležba bi lahko zapečatila Rohanijevo usodo in končala t. i. iransko pomlad. Rohani je zato pozval tiho večino, ki na volilni dan običajno ostane doma, naj mu pomaga izpeljati reforme. Vse kaže, da so mu Iranci, zlasti številni mladi, prisluhnili.
55 milijonov volilnih upravičencev je včeraj volilo tudi 88 članov sveta izvedencev, ki bo izvolil naslednjega vrhovnega voditelja, če bo 76-letni ajatola Ali Hamenej odstopil ali umrl. (sta)
turčija - Na ukaz ustavnega sodišča
Opozicijska novinarja so izpustili iz ječe
ISTANBUL - Tuške oblasti so po treh mesecih morale včeraj izpustiti iz zapora vodilna novinarja opozicijskega časnika Cumhuriyet, ki sta razkrila, da turške oblasti pošiljajo orožje islamistom v Siriji. Iz zapora Silivri na obrobju Istanbula sta prišla, potem ko je ustavno sodišče v četrtek odločilo, da so jima bile s priporom kršene človekove pravice. Odgovorni urednik Cumhuriyeta Can Dundar in vodja predstavništva časopisa v Ankari Erdem Gul sta bila v priporu od konca lanskega novembra, potem ko sta objavila, da naj bi turške oblasti pod vodstvom predsednika Recepa Tay-yipa Erdogana pošiljale orožje islamistom v Siriji. Dnevnik je maja lani na spletni strani poročal, da so turške varnostne sile januarja lani blizu Sirije prestregle konvoj tovornjakov in odkrile številne zaboje z orožjem in strelivom za sirske upornike, ki se borijo proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Časnik je ob tem objavil tudi fotografije, Erdogan pa je tedaj zagrozil, da bo "Dundar plačal visoko ceno".
Ustavno sodišče je v četrtek odločilo, da pripor pomeni kršitev pravic obeh novinarjev do osebne svobode in varnosti in kazenskemu sodišču naložilo da "konča kršitev". »Mislim, da gre za zgodovinsko odločitev,« je dejal Dundar. Ob tem je ironično pripomnil, da datum njune izpustitve iz zapora sovpada z rojstnim dnem predsednika Erdogana. »Zelo sva vesela, ker lahko praznujeva tako njegov rojstni dan kot najino izpustitev,« je dejal.
Kljub izpustitvi iz zapora dvojici, obtoženi terorizma in razkrivanja državnih skrivnosti, še vedno grozi dosmrtna ječa. Začetek sojenja je predviden 25. marca. Obtožnica novinarja bremeni, da sta pridobila državne skrivnosti "z namenom vohunjenja" in da bi prišlo do "nasilne" odstranitve turške vlade. Prav tako naj bi pomagala "oboroženi teroristični organizaciji". (sta)
/
AKTUALNO
Sobota, 27. februarja 2016
3
begunci - Dnevno naj bi te države sprejemale največ 580 prosilcev za azil
Slovenija, Hrvaška in Srbija sledijo avstrijskemu zgledu
Razmere v Grčiji vse bolj dramatične - Generalni sekretar ZN obsodil zapiranje meja
LJUBLJANA - Generalni direktorji policij držav na balkanski migrantski poti so se že 18. februarja v Zagrebu »ob upoštevanju avstrijskih kvot in izkušenj glede zavračanj dogovorili za določene številčne omejitve na dan - za tranzit okvirno 580 migran-tov na dan,« so včeraj na Generalni policijski upravi (GPU) v Ljubljani povedali za STA.
To so pojasnili po tistem, ko je srbski notranji minister Nebojša Stefa-novic včeraj za srbsko televizijo Pink povedal, da je Srbija dobila uradno obvestilo od hrvaške policije, da Slovenija in Hrvaška odslej sprejemata do 500 migrantov dnevno. Na GPU so pojasnili, da so omenjeno odločitev šefi policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije sprejeli soglasno, torej tudi s strinjanjem Hrvaške in upoštevale naj bi ga vse podpisnice. Hrvaška pa je v četrtek v Slovenijo »pripeljala skoraj 850 migrantov, kar bistveno presega dogovorjene omejitve, zato smo jih opozorili na sprejeti dogovor«, so dodali.
Na hrvaškem notranjem ministrstvu so včeraj povedali, da so jih slovenski kolegi v četrtek zvečer obvestili, da bodo poslej lahko sprejemali le 580 beguncev na dan. »O tem smo nemudoma obvestili kolege v Srbiji,« je dejala tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Jelena Bikic.
Vodje policij so na omenjenem srečanju v Zagrebu podpisali izjavo o skupnem načinu profiliranja, registracije in organiziranega prevoza beguncev oz. migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. V njej so se po navedbah GPU »zavezali, da bodo dnevni tranzit skozi države Zahodnega Balkana omejili na tako število, da bo mogoče učinkovito izvajati preveritve vsakega migranta v skladu s schengenskimi pravili«.
Srbski minister Stefanovic je sicer tudi napovedal, da bo v torek v Beogradu potekal operativni sestanek, ki se ga bodo med drugim udeležili direktorji policij Grčije, držav z balkanske migracijske poti, Nemčije in Nizozemske.
Tudi matere z malimi otroki morajo bivakirati na odprtem pred grško mejo z Makedonijo
ansa
Na grško-makedonski meji blokirana množica več kot 4000 prebežnikov
ATENE - Na grško-makedonski meji še vse bolj poznajo posledice policijskega ukrepanja in zapiranja meja severnih balkanskih sosed. Tja še naprej prihajajo množice prebežnikov, ki želijo nadaljevati pot po balkanski poti v Evropo. Po podatkih humanitarnih organizacij v kraju Idomeni in okolici čaka več kot 4000 državljanov Sirije, Afganistana, Pakistana in Maroka. Grške oblasti pa so napovedale omejitev pritoka mi-grantov z otokov na Egejskem morju v celinsko Grčijo.
Po podatkih grške policije je od beguncev, ki so na območju kraja Ido-meni, v Makedonijo ponoči vstopilo samo 150 sirskih beguncev, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Razmere so napete tudi v makedonskem tranzitnem centru Tabanovci ob ma-kedonsko-srbski meji, kjer že pet dni biva okoli 300 migrantov iz Afganistana. Te je Hrvaška v minulih dneh vrni-
la Srbiji, ta pa Makedoniji. Predstavnica makedonskega Rdečega križa v centru Sanja Rosevska je povedala, da so v zadnjih dveh dneh zabeležili vse več bolnih migrantov. V tranzitnem centru so trije veliki šotori in okoli deset bivalnih kontejnerjev, a ni dovolj postelj za vse prebežnike, ki so obtičali na območju.
Grške oblasti medtem skušajo omejiti pritok migrantov v celinsko Grčijo. Kot je za televizijo Skai povedal grški minister, pristojen za obalno stražo, Todoris Dricas, bodo s trajekti z otokov v Egejskem morju v pristanišče Pi-rej v prihodnjih dneh prepeljali manj mi-grantov kot doslej. »Zaradi zastoja v celinskem delu moramo upočasniti pritok,« je poudaril minister. Kot je pojasnil, bodo migrantom izdali manj vozovnic za trajekte kot doslej, zmanjšali pa bodo tudi število trajektov za njihov prevoz. Migranti bodo tako po registraciji na otokih ostali dlje. Da pa s tem ne bi preobremenili otokov, nameravajo registrirane migrante vkrcati na tri velike trajekte, ki bodo zasidrani v pristaniščih otokov Lezbos, Hios in Samos, je še pojasnil minister.
Ban Ki Moon (ZN) države ob balkanski poti poziva, naj ne zapirajo meja
NEW YORK - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je izrazil zaskrbljenost zaradi vse ostrejšega mejnega nadzora na balkanski migrantski poti in zatrdil, da so ti ukrepi v nasprotju z mednarodno konvencijo o beguncih. Ob tem je države ob balkanski poti pozval, naj ne zapirajo meja. Ukrepi na mejah Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije niso v skladu z Ženevsko konvencijo o beguncih, ker onemogočajo individualno presojo o begunskem statusu in individualno potrebo po zaščiti.
Banov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric je dejal, da omejitve na mejah na balkanski poti "povzročajo težke razmere" v Grčiji. Ban se po njegovih besedah zaveda pritiskov, s katerimi se zaradi migrantske krize soočajo številne evropske države. A generalni sekretar ZN vse države poziva, naj ne zapirajo meja in ravnajo v duhu solidarnosti in deljenja odgovornosti.
begunci in meje
Marko Marinčič
marko.marincic@primorski.eu
Na dvorišču pred trdnjavo
Avstrija in druge države na balkanski begunski poti s Slovenijo vred, si domišljajo, da se bodo z zapiranjem meja izognile problemu beguncev. »Najbrž ni treba biti posebno daljnoviden za napoved, kakšne utegnejo biti posledice takšnega reševanja problema, pri katerem nihče nima pojma, kako ga rešiti, je pa vsem jasno, da je bolje, če krava "crkne"sosedu. Grčiji bo zanesljivo. Počilo bo tudi na grško-makedonski meji,« piše Damijan Slabe v odličnem komentarju na to temo v včerajšnjem Delu.
Komentator še ugotavlja, da »Kdor begunske krize noče razumeti kot vseevropski problem, ki ga bo komaj sposobna rešiti vsa Evropa skupaj, laže sebi in svojim volivcem. Evropa begunski krizi ne more uiti. Lahko pa s solističnim postavljanjem ograj tako pregradi samo sebe, da bo spet postala Evropa "blokov".« Slabe jih je evidentiral štiri. Nemško-skandinavski se je z dobro voljo lotil sprejemanja beguncev, toda sam ni zmogel nadomestiti cele Evrope. Drugi je ignorantski fran-cosko-britanski blok, ki mu za begunce preprosto ni mar, tretji je ksenofobni višegrajski, zdaj pa smo dobili še avstrijsko-balkanski blok.
K navedenim bi dodali še petega, kamor kot italijanski državljani sodimo tudi sami. Lahko ga imenujemo mediteranski blok ali preprosteje dvorišče izven obzidja »trdnjave Evrope«. Na tem dvorišču se že kopičijo begunci, ki bežijo pred vojno in lakoto. V Grčiji, ki jo je »solidarna« Evropa že tako stisnila, da še sami komaj shajajo, se jih že nabira na tisoče. Gnetejo se v Pireju, pred makedonsko mejo ali bivakirajo ob avtocesti Atene-Solun. Vsak dan se jih nabira več. Slej ko prej bodo najbrž ubrali še edino pot v Evropo, ki iz Patrasa in Igu-menitse vodi na obalo Apulije. Nekaj jih bo pobralo morje, kar si Orban in njemu podobni potihem želijo, drugi bodo preplavili Italijo.
Takrat bi se lahko tudi mi zamejci znašli pred zaprto mejo, ograjeno s kolutami »madžarske« bodeče žice, ki bi jo varovali slovenski policaji. Uboga Evropa, ubogi zamejci!
zdravstvo in sociala
FJK in Slovenija iščeta skupne poti
TRST - S skupnimi čezmejni-mi projekti ter stalno izmenjavo informacij bi lahko dežela Furlanija Julijska krajina in Slovenija dodatno izboljšali svoje zdravstvene in socialne storitve. S to predpostavko se je včeraj v deželni palači v Trstu sestala delovna skupina za socialne politike in zdravstvo v okviru Skupnega odbora Furlanija Julijska krajina -Slovenija.
Včerajšnjemu srečanju, ki je bilo namenjeno zlasti predstavitvi lastnih zdravstvenih in zavarovalniških sistemov, bodo sledili razni področni sestanki, na katerih bosta Dežela in njena vzhodna soseda bolj konkretno zagnali razne skupne načrte ob tistih, ki že potekajo.
Glede na to, da se tako Furla-nija Julijska krajina kot Slovenija soočata s problemom pospešenega staranja prebivalstva, bo velika pozornost namenjena družnemu razmisleku o ukrepih, ki bodo potrebni za
soočenje s tem pojavom pojav, zaradi katerega bodo neizbežno narasli zdravstveni in socialni stroški. Demografske projekcije na primer kažejo, da bo leta 2030 kar 28 % prebivalcev v Furlaniji Julijski krajini starejših od 65 let.
Deželna odobrnica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je med začetnim pozdravom udeležencem včerajšnjega očizja predlagala, da bi bile skupne teme za razpravo še nega obolelih zaradi azbesta in tudi boj zoper ilegalno trgovino z živalmi. Glede slednjega so člani slovenske delegacije pojasnili, da je za to temo v Sloveniji pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano, za vse ostale predloge pa se je izkazalo, da obstaja želja po sodelovanju v obojestransko korist. Slovensko delegacijo so sestavljali predstavniki ministrstva za zdravstvo, ministrstva za delo in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
izola - Z investicijo 5,5 milijona evrov na 1500 metrih površine
Odprtje novega urgentnega centra pomembna pridobitev za bolnike
IZOLA - Urgentni center v Izoli, ki so ga kot zadnjega v mreži regijskih urgentnih centrov odprli včeraj, je pomembna pridobitev za varno in kakovostno obravnavo pacientov, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, je poudaril direktor izolske bolnišnice Radivoj Nardin. Ministrica Milojka Kolar Ce-larc je napovedala, da bobo še letos v Sloveniji imeli enotno dispečersko službo.
Kot je na slovesnosti navedel prvi mož Splošne bolnišnice Izola (SBI) Nardin, se na 1500 metrih na novo zgrajene površine med drugim nahajajo triaža, štirje ambulantni prostori, mavčarna, prostori za RTG diagnostiko in CT preiskave ter prostor za male kirurške posege. Urgentni center je tako pomembna pridobitev za bolnike, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. Teh ni malo, je spomnil Nardin, saj se jih letno nabere kar 55.000.
Poleg 5,5, milijona evrov vredne investicije v urgentni center pa bo ministrstvo za zdravje zagotovilo še toplotno črpalko in agregat v skupni vrednosti skoraj milijon evrov, ki bosta zagotavljala polno neodvisnost bolnišnice v primeru izpada elektrike. Hkrati z urgentnim centrom so pod pokroviteljstvom ministrstva dogradili še nov glavni vhod, v avli katerega so zagotovili 450 kvadratnih metrov dodatnih površin, na katerih so predvideni gostinski lokali, lekarna in prodajalna sanitetnega materiala, je še navedel direktor SBI.
Izolski je zadnji od desetih urgentnih centrov, ki jih povezujejo v mrežo nujne medicinske pomoči, z vključitvijo di-
spečerskih centrov v Ljubljani in Mariboru pa bo to zelo velika pridobitev za vse v državi, je poudarila ministrica za zdravje Kolar Celarčeva. Ta je sicer kot primer dobre prakse izpostavila dosedanje sodelovanje vseh treh obalnih zdravstvenih domov pri delovanju centralne urgentne službe.
Kot je napovedala ministrica, bodo do konca leta dogradili in izobrazili ves potreben kader, tako da bodo imeli enotno di-spečersko službo za celo državo. To je pomembno zlasti zato, ker se bo ob nujnem klicu na pomoč mogoče takoj odzvati in poslati na pomoč najbližje reševalno vozilo. Kolar Celarčeva je izpostavila tudi pomembno pridobitev triaže, s katero bo moč zagotoviti boljšo zdravstveno oskrbo in hitrejše dostopne čase. Ob tem je obžalovala, da v nove urgentne centre hodijo tudi tisti, ki nujne medicinske pomoči ne potrebujejo, s čimer po nepotrebnem dodatno obremenjujejo zdravstvene delavce.
Med novostmi izolskega urgentnega centra je njegov vodja Peter Golob izpostavil bistveno novost, in sicer ločevanje bolnikov po intenzivnosti obravnave, kar pomeni, da bodo bolniki z nižjimi triažnimi kodami obravnavani drugje kot tisti, ki imajo večje potrebe.
Večino sredstev za izgradnjo mreže desetih regionalnih urgentnih centrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je prispeval 42,8 milijonov evrov, državni proračun in bolnišnice pa so v ta projekt prispevale še 7,6 milijona evrov. S tem so ob urgentnih centrih dokončali še nekatere druge naložbe v bolnišnicah, ki so jih izvedli sočasno. (sta)
4
Sobota, 27. februarja 2016
AKTUALNO
/
trst - Odprtje sodnega leta na deželnem sedežu računskega sodišča
Zapravljivi politiki in pohlepni uslužbenci
TRST - Zapravljivi deželni svetniki, neupravičeno odsotni javni uslužbenci, goljufi in javni prispevki v napačne namene - tudi v milijonskih zneskih. S temi pojavi se ukvarja računsko sodišče v Furlaniji-Julijski krajini, ki je lani -tako sta na včerajšnjem odprtju sodnega leta na sedežu v Miramarskem drevoredu poudarila predsednik Alfredo Le-ner in glavna deželna tožilka Tiziana Spe-dicato - kljub okrnjeni postavi odlično opravilo svoje delo.
Lener je spomnil, da je računsko sodišče z letom 2016 pridobilo nove pristojnosti na področju nadzora nad bilancami javnih uprav, lanski zakon za stabilizacijo javnih financ pa je po njegovih besedah uvedel zelo pozitivne novosti. Zakon določa, da morajo krajevne uprave obvezno doseči uravnovešeno bilanco (brez negativnega predznaka), obenem pa napoveduje za letošnje leto prenehanje izvajanja vseh določil, vezanih na t.i. notranji pakt stabilnosti. Zakon predvideva, da »ko bodo javni upravitelji umetno uravnovesili bilanco z neprimernim izvajanjem določil, bo računsko sodišče kaznovalo posamezne odgovorne, in sicer z denarno kaznijo za upravitelje oz. funkcionarje (kazen v tem primeru ne sme preseči treh mesečnih plač).
Lener je še poudaril, da tožilstvo in sodišče ukrepata, ko je škoda že povzročena, pomembno pa bi bilo okrepiti preventivo: same javne uprave bi morale preprečiti zlorabe in preseči dolgoletne slabe prakse. V letu 2015 je računsko sodišče v deželnem okrožju glede javnih uprav izreklo 25 sodb, samo en obtoženec je bil oproščen. Obsojeni so v skupnem izkupičku vrnili javnim upravam 1,525 milijona evrov. Pri tem je Lener omenil, da so se postopki za dostop do javnih prispevkov v zadnjih letih poeno-
Tožilka Tiziana Spedicato
fotodamj@n
stavili, to pa hkrati povečuje možnost goljufij, saj delivci prispevkov (javne uprave) ne izvajajo zadostnega nadzora.
Deželni svetniki vrnili 210.000 evrov
Tožilka Tiziana Spedicato je povedala, da se je število prijav lani občutno zmanjšalo, tudi ona pa pogreša pravočasne ukrepe prizadetih javnih uprav, ki se načeloma oglasijo šele ko se pojavijo težave ali nejasnosti v bilancah. Postopki o nekdanjih deželnih svetnikih in njihovih neupravičenih stroških so se v bistvu skoraj vsi končali, računsko sodišče FJK pa je ta problem obravnavalo kot prvo v Italiji. V letu 2015 je obravnavalo položaj 19 deželnih svetnikov iz 8 svetniških skupin ter od njih izterjalo 210.228 evrov. Januarja letos je tožilstvo od nekdanjega načelnika svetnikov Severne lige Danila Narduzzija zahtevalo 233.000 evrov.
Javni prispevki za zasebne dejavnosti
Tožilstvo je v lanskem letu obravnavalo veliko zanimivih primerov zapravljanja oz. neupravičenega koriščenja
Predsednik deželne sekcije računskega sodišča Alfredo Lener je pozitivno ocenil novosti, ki jih v upravljanje javnih financ uvaja decembrski stabilizacijski zakon
fotodamj@n
davkoplačevalskega denarja, še zlasti evropskih, državnih in deželnih prispevkov. Združenje Tuttatrieste Federica Stopa-nija je moralo vrniti 540.000 evrov, potem ko je prejelo prispevek za prirejanje športnih (jadralskih) dogodkov, denar pa je naposled šel tudi v pridobitniške dejavnosti (predvsem na valobranu pred starim pristaniščem). Občina Trst pa je financirala neke turnirje, nakar se je iz-
kazalo, da je prejemnik Andrea Hlacia (isti, ki je v Trst prinesel Fantozzi Day brez Fantozzija ...) denar uporabil povsem drugače.
Konzorcij za industrijsko cono Aussa Corno je prispevke za izvajanje pristaniških načrtov uporabil za izplačevanje plač ter drzno nakupovanje zemljišč, zato mora vrniti celih 11 milijonov evrov. Od 45 posameznikov iz štirih fur-
lanskih podjetij (dve zadrugi in dve družbi), ki proizvajajo mleko, pa terja tožilstvo 8,8 milijona evrov, ker naj bi presegli mlečne kvote in pri tem niso plačali dodatnega davka.
Deželni funkcionar si je prilastil dva milijona
V teku je postopek zoper funkcionarja Dežele FJK, ki naj bi si v letih 19982012 prilastil dva milijona evrov. Sam naj bi proizvajal potrdila, na podlagi katerih je iz deželne blagajne jemal denar v gotovini: zaradi tega početja so ga odpustili. Poleg tega so odkrili, da je funkcionar redno neupravičeno odhajal iz službe, z nekaterimi sodelavci je zapuščal delovno mesto, včasih se je odpravil na lažna službena potovanja.
Nek drug deželni uslužbenec, po poklicu računovodja, pa je med letoma 2003 in 2012 brez dovoljenja deželne uprave vodil svojo zasebno dejavnost. Postopek je v teku, prihodnja obravnava bo aprila, po zakonu pa naj bi posameznik v teh primerih vrnil vse zaslužke iz omenjenih let.
Uslužbenec neke davčne agencije pa si je z dobro premišljeno metodo prilastil 480.000 evrov, zaradi česar sta zdaj v težavah tudi njegova nadrejena, ki bi ga bila morala nadzorovati.
Aljoša Fonda
NARAVNI REZERVAT
Škocjanski zatok v novi preobleki
KOPER - Škocjanski zatok, ki je od leta 1998 naravni rezervat, je eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. Poleg 247 različnih vrst ptic so tu opazili tudi veliko pestrost drugih živalskih vrst, od metuljev in hroščev do kačjih pastirjev. Rezultati upravljanja se kažejo tudi v porastu števila gnezdečih parov ptic. Prav na včerajšnji dan leta 1998 je državni zbor Škocjanski zatok razglasil za naravni rezervat, zatok pa je svojo polnoletnost dočakal v skoraj dokončni podobi, saj bodo prihodnjo sredo za obiskovalce spet odprli rezervat in novozgrajene objekte.
V okviru 3,3 milijona evrov vredne naložbe so na 122 hektarjih naravnega rezervata uredili in včeraj otvorili 12 objektov, od centra za obiskovalce do novih opazovalnic, hkrati pa so obnovili nekatera stara opazovališča. Pri gradnji so uporabili naravne materiale iz obnovljivih virov, med njimi pa prevladuje les. Za osrednji center za obiskovalce so ga tako uporabili 450 kubičnih metrov. Pri gradnji so upoštevali načela trajnostne gradnje, objekti pa se po svoji zasnovi vklopijo v naravno okolje.
Kot je poudarila Katarina Groznik Zeiler z ministrstva za okolje »gre za izredno pozitiven primer, kako na področju ohranjanja narave lahko res konkretno prispevamo k zelenemu turizmu v Sloveniji«. Glavni razlog turistov za obisk naše države je glede na ankete namreč prav ohranjena narava.
lipica - S posojilom in državno subvencijo začasno rešili finančne težave
Lipica Turizem mirno v novo sezono
V hotelu Maestoso želijo urediti masažni salon in manjšo savno - Odpira pa se problem za 40 delavcev, ki se bodo morali izseliti
LIPICA - V družbi Lipica Turizem (LT), ki v Lipici trži hotelsko ponudbo in golf igrišče, bodo lahko brez večjih pretresov dočakali začetek nove sezone. Z jamstvom Sindikata gostinstva in turizma so pri Delavski hranilnici najeli kredit v višini 60.000 evrov, vlada pa je družbi, ki je že dlje časa insolventna in ji grozi stečaj, odobrila še 200.000 evrov državne subvencije. »Z denarjem bomo 35-im zaposlenim izplačali še drugi del decembrske plače in lanskega regresa, poravnali bomo januarske plače in dve tretjini dolga dobaviteljem iz let 2014 in 2015,« je povedal direktor Darko Ravnikar. »Od lanskega poletja uspeva družba vse dobave plačevati sproti, za nazaj pa dolgujemo še 130.000 evrov. V hotelu Maestoso bomo uredili še masažni salon in manjšo savno, vendar se moramo o tem prej dogovoriti z ministrstvom za kmetijstvo, ki s hotelom upravlja.«
Preteklo leto je Lipica Turizem končala z 230.000 evri izgube. » Skoraj 200.000 evrov je letna najemnina za hotel, velik del minusa pa predstavljajo tudi izgube zaradi starih in slabo izoliranih cevi za ogrevanje hotela in de-pandanse.« Najemnina, ki jo mora družba plačevati ministrstvu za kmetijstvo, znaša na mesec 16.600 evrov. »To je absolutno preveč,« poudarja Ravnikar, »ker bi po drugih cenitvah bilo dovolj 45.000 na leto. Zato se z ministrstvom pogajamo za nižjo najemnino. Oklestili bomo tudi stroške ogrevanja, in sicer tako da bodo morali stanovalci za ogrevanje poskrbeti sami.« Z naštetimi ukrepi pa Lipica Turizem še ne bo rešena vseh finančnih težav, zato so vsa pričakovanja uprta v spremembe Zakona o Kobilarni Lipica, pripravljajo jih
Se lipiškemu hotelu Maestoso obetajo boljši časi?
arhiv
na ministrstvu za gospodarstvo, s katerimi naj bi turistično dejavnost v Lipici znova opravljal javni zavod, to je kobilarna.
Njeno vodstvo pa je pred nekaj dnevi odprlo še en problem. V Lipici je 41 stanovanj, v katerih živi 40 nekdanjih in zdajšnjih lipiških delavcev. Stavbe (depandansa), iz senika predelane za stanovanjsko rabo, niso nikoli temeljito popravili, zato je danes v slabem stanju. Nekje pušča streha, drugje se kruši balkon, da o razpokanih zidovih in nevarni električni napeljavi ne govorimo. Zato so stanovalcem prete-
kli teden poslali poziv, da morajo v treh mesecih stanovanja zapustiti. »To je že 20 let star problem, ki ga je enkrat treba rešiti. Stavba je dotrajana in nevarna, obnavljali pa je ne bomo,« pravi vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak in dodaja, da nekateri stanovalci že dvajset let ne plačujejo najemnine, nimajo niti najemnih pogodb ali se jim te iztečejo.
»Stanovanjska zakonodaja je jasna. Poskrbeli bomo za pet družin, ki so redno plačevale najemnino. Tudi ostalih ne bomo pustili na cedilu, zato smo že obvestili občini Divača in Se-
žana. V obeh so v pripravi razpisi za najem socialnih stanovanj. Kaj več pa ne moremo narediti, saj so ti ljudje izgubili stanovanjsko pravico.« Da stanovanja niso primerna za bivanje, priznavajo tudi stanovalci sami. »Mi smo si centralno naredili sami,« pravi Marina Šopar, v stanovanju živi njena mama, »sicer bi v vlagi težko vzdržali.« Enako pove tudi Iztok Grandič, ki ima v stanovanju hčerko. »Najemnina je res nizka,« prizna Miroslav Ziža, ki za enosobno stanovanje plačuje 220 evrov na mesec, »vendar naj mi kupijo stanovanje v Sežani ali Divači in vrnejo vse, kar sem vložil v to stanovanje, pa se bom takoj izselil.« Zakaj tega ni naredil že dozdaj? »Ker mi kobilarna nikoli ni ponudila te možnosti.« Bizjak pa pravi, da je večina lipiških prebivalcev to možnost izkoristila v 90-ih in se iz Lipice izselila. »Zadnji so ponudbo dobili še leta 2011, imamo dokumentacijo. Kobilarna Lipica je leta 1996 postala kulturni spomenik državnega pomena, v katerem lastništvo ni možno. Tisti, ki ponudbe niso sprejeli, so gotovo računali na večja stanovanja.«
Da ljudi ne bodo metali na cesto, še napove Bizjak, ampak bodo počakali, da si vsi poiščejo ustrezne prostore za bivanje, »mora pa biti depandansa prazna do začetka nove kurilne sezone. Tveganje, da bi se z jesenjo stanovalci začeli ogrevati z električnimi pečmi, je preveliko. Smo že imeli manjši požar.« Vprašali smo tudi na ministrstvo za kmetijstvo, kaj menijo o ravnanju kobilarne, pa so odgovorili, da ga ne želijo komentirati. S de-pandanso upravlja kobilarna, so sporočili, in če ocenjuje, da je nevarna za stanovalce, mora ukrepati po presoji.
Irena Cunja (TV Koper)

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
opčine - Ministrica za šolstvo Stefania Giannini obiskala šoli Kosovel in De Tommasini
Obveza italijanske vlade: vrednotiti slovenske šole
Slovenska beseda in pesem pozdravili ministrico - Sodelovanje z občinsko upravo za prenovo šolskih stavb
Izvajanje določil, vezanih na šole s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezične šole v Furlaniji Julijski krajini, je ena od prioritet italijanske šolske reforme, znane kot Dobra šola. To izhaja iz včerajšnjega dopoldanskega obiska italijanske ministrice za šolstvo Stefanie Giannini na slovenski in italijanski nižji srednji šoli na Opčinah, se pravi na NSŠ Srečka Kosovela in NSŠ Muzio De Tommasini. To je bil po lanskem srečanju na Liceju Franceta Prešerna v Trstu drugi obisk na kaki slovenski šoli, če upoštevamo še lansko januarsko srečanje v Gorici pa dejansko že tretje neposredno soočenje ministrice s stvarnostjo slovenske šole v Italiji v dobrem letu dni, drugače je gostja v nadaljevanju svojega obiska na Tržaškem obiskala tudi rekreacijsko središče Anna Frank na Melari in bazovski kampus znanstvenega parka Area, kjer je odprla nov laboratorij (o tem poročamo na drugem mestu). Gianninijevo so med obiskom openskega šolskega poslopja, kjer si je ogledala nekatere učilnice in potek pouka ter se srečala z dijaki, spremljali poslanca Tamara Blažina in Ettore Rosato, tržaški župan Roberto Cosolini in odbornica za šolstvo Antonella Grim, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igor Giacomi-ni ter ravnateljici slovenske in italijanske večstopenjske šole na Opčinah, Marina Ca-stellani in Rita Manzara, ki sta ministrici orisali delovanje ustanov, ki ju vodita.
Stefania Giannini, ki jo je pozdravilo slovensko petje zbora šole Kosovel in narodne noše, je včeraj »špricala« sejo vlade v Rimu, ker je hotela na terenu preveriti izvajanje reforme sedem mesecev po sprejetju le-te s posebnim ozirom na pomen osvajanja osnovnega znanja in znanstvenih kompetenc, pa tudi na določila, ki zadevajo slovenske oz. dvojezične šole v FJK. Posebno poglavje reforme namreč predvideva vrednotenje slovenske oz. dvojezične šole, je v pogovoru z novinarji dejala ministrica in poudarila obvezo vlade, da bo to izvajala, pri čemer v prihodnjih tednih pričakujejo ukrepe na področju zagotavljanja osebja. Drugače je bil med obiskom poudarjen tudi pomen dejstva, da v isti stavbi sobivata slovenska in italijanska šola, tako da se je ministrica seznanila z ozračjem kulturnega bogastva, ki ga premore krajevna skupnost, prav tako je bil poudarjen tudi pomen plodnega sodelovanja med državo in tržaško občino na področju prenavljanja šolskih poslopij, ki je prav tako ena od prioritet Cosolinijeve uprave. Prav poslopje šol Kosovel in Tommasini je primer takega sodelovanja, saj so stavbo pred začetkom šolskega leta sanirali tudi z državnimi sredstvi v luči prizadevanj, da ima skupnost na voljo lepe, predvsem pa varne šole.
Obisk in izrečene obveze ministrice glede izvajanja določil o slovenskem oz. dvojezičnem šolstvu v okviru šolske reforme zelo pozitivno ocenjujeta poslanka Tamara Blažina in vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini: po njunih besedah se določila dejansko že izvajajo, saj so ob letošnjem vpisovanju za prihodnje šolsko leto starši lahko prvič vpisali otroke v slovensko šolo izključno preko spleta, naslednji korak se zdaj pričakuje z ukrepi in razpisi za osebje. Za ravnateljico Večstopenjske šole Opčine Marino Castella-ni pa je posebej pozitivno to, da so ministrici lahko prikazali slovensko šolo in njeno delovanje ter da je gostja slišala slovensko besedo in pesem.
Ivan Žerjal
Ministrica Stefania Giannini je šla mimo postrojenih dijakov šole Kosovel
fotodamj@n
5	Sobota, 27. februarja 2016	/
APrimorski
~	dnevnik
Sv. Jakob: športni center poimenovan po E. Fellugi
Športni center v Ul. Vespucci 2/1 pri Sv. Jakobu, sedež društva L'Ar-tistica '81, nosi od včeraj ime po Emiliu Fellugi, ki je bil več kot trideset let deželni predsednik italijanskega olimpijskega komiteja CONI Furlanije Julijske krajine. Obenem je bila telovadnica v pritličnih prostorih tega športnega centra poimenovana po Eziu Tandoiu, prerano umrlemu telovadcu. Poimenovanja so se udeležili tržaški župan Roberto Cosolini, občinski odbornik za šport Edi Kraus, predsednica Pokrajine Trst maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinski podpredsednik in odbornik za šport Igor Dolenc.
Prispevki pokrajine
šolarjem
Tržaška pokrajina bo tudi letos nudila prispevke šolarjem za nakup učbenikov in abonmajskih vozovnic. Prispevke lahko koristijo le dijaki, katerih družine ne presegajo davčnega indeksa ISEE nad 33 tisoč evrov. Prošnje za šolsko leto 20152016 je treba predložiti do 30. aprila 2016. Obrazci so dosegljivi na spletni strani www.provincia.trie-ste.it ali na sedežu Pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4.
bazovica - Ministrica odprla laboratorij
Lab3 za upravljanje biomedicinskih naprav
Ministrica Gianninijeva si je ogledala nov laboratorij
fotodamj@n
Italijanska ministrica za šolstvo Stefania Giannini, ki je pristojna tudi za univerzo in raziskovanje, je včeraj obiskala tudi kampus znanstvenega parka Area pri Bazovici, kjer je odprla nov laboratorij Lab3, ki bo služil usposabljanju tehnikov za upravljanje biome-dicinskih naprav. Laboratorij deluje v okviru ponudbe Fundacije tehničnega zavoda Volta na področju novih »tehnologij življenja« in razpolaga z najnovejšimi biomedicinskimi napravami.
V okviru laboratorija so repro-ducirali prostore bolnišnice vključno z operacijsko sobo, kjer bodo študentje lahko vadili izvajanje najbolj občutljivih postopkov, kot npr. ukrepanje v slučaju slabega delovanja naprav v prisotnosti bolnikov, dalje v slučaju sistemskih napak ali napak programske opreme ter anomaliji, pa tudi uresničevanje preventivnega in korektiv-nega vzdrževanja za pravilno delovanje naprav. Med le-temi so tudi naprava za opravljanje računalniške to-
mografije, dve napravi za opravljanje radiografskih izvidov ter druge naprave za opravljanje kemijsko-klini-čnih analiz. Na voljo je tudi laboratorij za medicinsko informatiko, ki bo omogočal vadbo načrtovanja, razvijanja, vzdrževanja in vodenja bolniš-niških informacijskih sistemov.
Ministrica Gianninijeva, ob kateri so govorili še predsednik Fundacije ITS Volta Alberto Steindler, ravnateljica zavoda Volta Clementina Frescura ter predstavniki podjetij in dijakov, je napovedala, da bodo pričujoči model posnemali tudi na vsedržavni ravni, saj gre za specialistični postopek na visoki ravni, dalje za integracijo med šolo in svetom dela ter za specialistično profesionalizacijo, ki ustvarja inovacije ter povezuje raziskovanje in podjetništvo.
Včeraj popoldne pa je ministrica skupaj z županom Cosolinijem in deželno predsednico Deboro Ser-racchiani obiskala tudi tržaško staro pristanišče.
sv. ivan - Srečanje na liceju Slomšek
Širitev Dnevov kulturne dediščine
Dneve evropske kulturne dediščine so letos prvič predstavili zunaj Slovenije
V	sredo je bila na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška prva tržaška javna predstavitev Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih prireja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V	preteklih 25 letih doslej so predstavitve tem in programov potekale izključno v Sloveniji. Odkar pa pri DEKD sodelujejo tudi slovenske šole v Italiji, se je os premaknila na Tržaško in še dlje, saj se je predstavitve v sredo udeležila tudi Sonja Klanjš-ček, ravnateljica dvojezične šole v Špetru s svojima sodelavkama. Sestanek je bil odprt za javnost in vabilu se je odzvalo skoraj 25 učiteljic in profesoric naših osnovnih in srenjih šol, prisotne pa so bile tudi kolegice iz Pirana.
Udeležence in goste je uvodoma pozdravila ravnateljica liceja Slomšek Fulvia Pre-molin, ki je izrazila zadovoljstvo in ponos, da je izbira za takšno pomembno srečanje padla na njeno šolo, ravnateljica NSŠ Simona Gregorčiča Fiorella Benčič pa je poudarila pionirsko vlogo, ki so jo doslej v okviru DEKD odigrale slovenske večstopenjske šole na Tržaškem. Letošnjo temo DEKD »Dediščina okoli nas« je predstavila glavna koordinatorka projekta pri ZVKD Nataša Gorenc, ki je orisala tudi pomen in delovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ter njegovo mesto v evropskem kontekstu manifestacije. Ta namreč poteka vsako leto v 50 državah in »premakne« nad 30 milijonov ljudi - organizatorjev, sodelavcev in obiskovalcev prireditev.
Milena Antonič, restavratorka pri ZVKD, je predstavila primere kulturne dediščine v mestnih in podeželjskih okoljih in primere dobrih praks, kako povezati dejavnosti, šole in inštitucije ob dnevih DEKD. Boris Pangerc, ki poučuje na NSŠ Gregorčič, je v strnjenem nagovoru orisal, kako so šole na Tržaškem v projektu »Kej se držiste taku štemane« oblikovale vsebinsko večplastno predstavo na lanskoletno temo Praznovanja. Sklop posegov je zaključila Natalja Planinc iz Društva Anbot v Pi-ranu,s prikazom, kako društvo uspešno sodeluje z domačimi organizacijami, ki gojijo najrazličnejše ljubiteljske dejavnosti in jih skupaj s šolami vključujejo v DEKD.
Po predstavitvi vsebin se je vnel živahen pogovor, na katerem so se že kresale zamisli, kako sodelovati na prihodnjih Dnevih evropske kulturne dediščine, ki se bodo odvijali od 30. septembra do 7. oktobra 2016. Na sestanku je zavladalo zelo ustvarjalno vzdušje, tako da so se prisotni domenili, da se zopet snidejo z že izdelanimi predlogi v sredo, 23. marca, ob 15. uri, ponovno na liceju Slomšek in tako potrdijo svetoivansko šolo kot sedež svoje nove dejavnosti. Drobna semena DEKD poganjajo tudi med Slovenci v Italiji koreninske laske v upanju, da se bodo razrasli v čvrste korenine.
6
1 4 Sobota, 27. februarja 2016
GORIŠKA
/
trst - Pomorska postaja od 5. do 8. marca
Sejem Olio Capitale
bo upihnil 10 svečk
Ob koncu prihodnjega tedna, od 5. do 8. marca, se bo Pomorska postaja spet odela v zeleno-zlate barve oljčnega olja, saj bo tu potekala letos jubilejna 10. izdaja mednarodne prireditve Olio Capitale, s katero je Trst že pred leti dokazal, da je lahko kos hudi konkurenci veliko večjih oljkarskih prireditev. Na čudovitem prizorišču neposredno ob morju se bo letos predstavilo 300 razstavljavcev najboljših oljčnih znamk iz Italije, Grčije in Hrvaške. Tej številki je treba dodati še 300 prijav na tekmovanje Olio Capitale. Za naziv najboljšega, ki ga bodo razglasili 8. marca ob 12. uri, se bodo potegovala italijanska, slovenska, hrvaška, španska, portugalska in celo maroška ter izraelska olja. Številke letošnje izvedbe zgovorno pričajo o tem, da se je visoko specializirana prireditev utrdila in uveljavila daleč prek deželnih in državnih meja.
Prireditev prireja tržaška Trgovinska zbornica preko svojega podjetja Aries in v sodelovanju z državnim združenjem Citta dell'Olio in podporo zavoda Promoturismo FVG in banke Unicredit. Predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti je na včerajšnji predstavitvi sejma z upravičenim zadovoljstvom poudaril, da je pred nami izjemna izvedba, saj so prejeli rekordno število prijav proizvajalcev oljčnega olja in rekordno število italijanskih regij, ki bodo zastopale svoje »zeleno zlato«. Povedal je tudi, da je bila lanska oljčna letina izjemna, saj so italijanski pridelovalci pridelali 340 tisoč ton oljčnega olja, kar je veliko več kot leta 2014, ki je bilo za oljkarje in oljar-je katastrofalno. Direktorica podjetja Aries Patrizia Andolfatto je v nadaljevanju razložila, da bodo jubilejno izdajo sejma Olio Capitale popestrili z bogatim spremljevalnim programom. Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri ku-
harskih tečajih, vodenih degustacijah, krajših tečajih okušanja ekstra deviških oljčnih olj, gostje prireditve pa bodo tudi kuharski velemojstri s čislanimi Michelinovimi zvezdicami, ki bodo obiskovalcem razlagali, katera jed in vrsta oljčnega olja gresta najbolje skupaj. V nedeljo, 6. marca, med 11. in 12.30 bo o kuhariji z oljčnim oljem predaval imetnik dveh Michelinovih zvezdic Emanuele Scarello (Agli amici).
Med znanimi kuharskimi gosti naj omenimo še Tomaža Kavčiča iz priznane vipavske restavracije (Pri Lojzetu - Zemono) in zeliščarski čarodejki sodobne kulinarike Antonio Klugmann (L'Argine) in Ano Roš (Hiša Franko). V sejemsko dogajanje se bodo vključile tudi nekatere tržaške trgovine, ki bodo kupcem ob nakupu podarile sejemsko vstopnico po znižani ceni. Novost je tudi sodelovanje z Operno hi-
Italijansko oljčno olje privlačno za ponarejevalce
O tem, kako odlično in izjemno je italijansko ekstra deviško oljčno olje, priča tudi podatek, ki pravi, da je ta proizvod zanimiv za ponarejevalce. Zelo pogosto se namreč na prodajnih policah znajde olje s ponarejenim italijanskim geografskim poreklom. Pri ponaredkih gre za mešanje olj, to pomeni, da deviškemu oljčnemu olju dodajo cenejša rastlinska olja, rafinirana oljčna olja ali oljčno olje, pridobljeno iz tropin. Lani se v Italiji je število ponaredkov povečalo za 278%, karabinjeri posebnega oddelka Nas so opravili 2700 kontrol, sodnim oblastem so prijavili 58 oseb. Iz Col-direttijevega poročila izhaja tudi, da se je lani za skoraj 500% povečal uvoz oljčnega olja iz Tunizije. Zanimivo je tudi poročilo konzorcija Unaprol (Consorzio olivicolo italiano), ki pravi, da v svetovnem merilu 86% potrošnikov pozna ali je vsaj slišalo govoriti o ekstra deviškem oljčnem olju, 72% jih ve, da je Italija proizvajalka oljčnega olja. Polovica potrošnikov pa ne ve, da se proizvodna italijanskega oljčnega olja razlikuje po regijah in da je najbolj produktiven sredozemski del Italije.
Sejem so organizatorji predstavili na sedežu Trgovinske zbornice
fotodamj@n
šo Verdi, saj bodo ob nakupu vstopnic obiskovalci dobili 10% popust, razstavljavci pa 15% popust, za ogled predstave Luisa Miller, ki jo bodo prihodnji konec tedna igrali v Verdiju.
Če gremo v podrobnosti programa, naj povemo, da bo sejemsko dogajanje v soboto, 5. marca (ob 10.30), uvedel strokovni posvet, na katerem bo o novih izzivih pri gojenju in pridelovanju oljk in državnem kmetijskem načrtu govoril tudi podminister za kmetijstvo Andrea Olivero. Pester program se obeta tudi v nedeljo, 6. marca, ko bo med drugimi o oljčnem olju predavala tudi Vesna Guštin (ob 11. uri). Ime našega mesta bodo v širni svet ponesli tudi številni tuji novinarji in t.i. food bloggerji. Poleg novinarjev iz skandinavskih držav, daljne Japonske in Kitajske, bodo na prireditvi sodelovali znani italijanski blogerji. Naj omenimo le predsednico Italijanskega združenja food blogger Anno Mario Pellegrino in Angelo Maci, ki s sestro vodi blog So-relle in pentola. Dodatne informacije o sejmu Olio Capitale so dostopne tudi na spletni strani www.ariestrieste.it.
Soneta Čoralič
padriče
Agrarna skupnost in Občina Trst
Srečanje na Padričah fotodamj@n
Razočaranje zaradi dosedanjega obnašanja tržaške občinske uprave v zvezi z openskim pesjakom oziroma služnostjo na Opčinah je povzročilo nelagodje v Agrarni skupnosti, ki zahteva zaradi tega čim prejšnje srečanje s tržaško občinsko upravo. Od nje hoče tudi izvedeti, zakaj ni bila Agrarna skupnost vključena v novi občinski splošni prostorski načrt in nima torej pravice do sodelovanja na omizjih, kjer se odloča o usodi ozemlja. Agrarna skupnost zahteva namreč vključitev v vse postopke, ki zadevajo tržaško območje, kot to predvidevajo 3., 4. in 22. člen zakona št. 97/1994.
To je povedal predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec, ki je na srečanju na Padričah včeraj spomnil na nekatera še nerešena vprašanja. Med temi je spor s tržaško občinsko upravo glede pesjaka na Opčinah, ki se vleče še iz časa des-nosredinske občinske uprave, in sploh vprašanje služnosti oz. zasebne lastnine na Opčinah. Agrarna skupnost čaka na uradno srečanje že skoraj tri leta, je dodal Vremec. Glede na to, da bodo 6. marca primarne volitve v levi sredini, so pripravljeni počakati do marca, srečanje z občinsko upravo pa mora vsekakor potekati pred občinskimi volitvami.
arcore - Dipiazzovo župansko kandidaturo blagoslovil tudi predsednik stranke Forza Italia
Berlusconi z Dipiazzo
Roberto Dipiazza je (končno) postal uradni kandidat desnosredinske koalicije za tržaškega župana. Ustanovitelj in vodja stranke Forza Italia Silvio Berlusconi je včeraj pozno popoldne blagoslovil nekdanjega dvakratnega tržaškega župana, ki bo torej že od danes formalno stopil v volilno kampanjo in začel pripravljati volilni program ter sestavljati kandidatno listo.
Po razjasnitvi v Gibanju 5 zvezd se je torej zaključila tudi neskončna zgodba v desni sredini, kjer se je skušala deželna koordinatorka Sandra Savino še do zadnjega zoperstaviti Dipiazzovi kandidaturi. Do dokončne odločitve je prišlo v Berlusconijevi vili v Arcoreju, kjer je nekdanji predsednik italijanske vlade sprejel tako Dipiazzo kot tudi Sa-vinovo. To srečanje je bilo napovedano že v sredo v rimski palači Grazioli, a so ga zaradi Berlusconijevih obveznosti odložili za dva dni. Vse je vsekakor kazalo, da je bil ta konec že napisan, potem ko je Dipiazzovo kandidaturo prejšnji teden napovedal senator stranke Forza Italia in nekdanji minister Altero Matteoli, vest pa je potrdil sam Dipiazza prejšnji konec tedna v intervjuju za naš dnevnik.
Poslanka Savinova, ki je vztrajno poudarjala, da je treba počakati na se-
stanek z Berlusconijem, je torej kot kaže klonila, Dipiazza pa je bil nazadnje kar ganjen. Kot je povedal, je Berlusconi pohvalil njegovo delo v preteklosti in »jamčil« zanj. Skratka, »uspelo mi je ze-diniti in spraviti skupaj desno sredino, kar sem zasledoval dalj časa«, je med drugim povedal Dipiazza in razkril, da je bila koordinatorka »simpatična« in »bomo odslej lepo sodelovali«.
O sestavi kandidatnih list zaenkrat še ni govoril, kaj šele o simbolih. »Zdaj je poglavitno, da smo se v desni sredini končno zedinili in da bomo odslej delali za zmago,« je nadaljeval Dipiaz-za in poudaril, da se bodo vsi skupaj lotili izdelave konkretnega volilnega programa, ki bo prispeval k ponovnemu razvoju mesta.
V levi sredini so primarne volitve, Gibanje 5 zvezd se je komaj odločilo za Paola Menisa. Kaj pričakuje Dipiazza od občinskih volitev? Dipiazza je spomnil, da je v preteklosti že premagal kalibre, kot so bili dvakratni evropski poslanec Giorgio Rossetti, bivši predsednik tržaške zveze industrijcev Federico Pacorini ali zdajšnji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Ettore Rosato. Koga se bolj boji, Cosolinija, Russa, Menisa? »Ne bojim se nikogar,« suvereno zagotavlja Dipiazza. (ag)
IV
Silvio Berlusconi
Roberto Dipiazza
Carini: Cosolini in Russo kopirala naš volilni program
Z veseljem ugotavljamo, da sta oba županska kandidata leve sredine kopirala dober del temeljnih točk našega volilnega programa, tako kot smo sicer tudi mi izrazili prepričanje, da je ustanovitev mestne občine edina možnost, da bo Trst izstopal v Evropi. To je povedal županski kandidat nestrankarske liste Startup Trieste Fabio Carini včeraj v tiskovni noti in ocenil, da bo samo zdrava in prečna delitev izkušenj in mnenj glede glavnih tem jamčila za Trst uspešno bodočnost na mednarodni ravni. Zaradi tega je nujno, da se izognemo kričanju, prerekanju in žalitvam, skratka vojni Tržača-ni proti Tržačanom, je poudaril Carini, ker bo le tako mogoče ponovno povečati kakovost življenja, ki je v zadnjih letih v Trstu silovito upadla. Bližajo se občinske volitve, ki bodo močno zaznamovale življenje občanov v prihodnjih petih letih, je še dejal Carini in opozoril, da je to edinstvena priložnost za Tržačane, da izberejo nestrankarsko listo.
trst - Polemika
Russo: Mladim bom vrnil denar primarnih volitev
»Primarne volitve so sredstvo, ki razlikuje Demokratsko stranko in ki predstavljajo praznik za vse. Od vsega začetka sem zato zahteval brezplačne primarne, tržaška DS pa je bila drugačnega mnenja, češ da je treba kriti stroške. Stranka naj torej pove, koliko znašajo ti stroški. Če pa bodo ti stroški nižji, lahko razpolovimo zahtevani prispevek. Brezposelni in ljudje pod 25. letom starosti pa se bi morali vsekakor brezplačno udeležiti primarnih.«
To je poudaril včeraj senator Francesco Russo, ki je v isti sapi obsodil privržence župana Roberta Cosolinija, da zavirajo primarne in da skušajo v bistvu doseči, da na njih sodeluje čim manj ljudi. »Če pa me ne bodo poslušali, bom sam zbiral denar in ga vrnil volivcem pod 25. letom, ki bodo za to zaprosili,« je še povedal Russo in dodal, da je bil poleg že 14 predvidenih predlagal odprtje dodatnih treh sedežev. »Toda v stranki so moj predlog zavrnili,« je prepričan Russo, »ker vedo, da bom v primeru množične udeležbe prevladal nad Cosolinijem«.
Pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek je na to odgovoril, da je Russo v resnici predlagal en sedež več, a to je bilo nemogoče iz tehničnih težav. Kar zadeva vračanje denarja, je Nesladek razložil, da se DS samofinanci-ra s prispevki članov. Če pa Russo namerava vračati denar, to pomeni, da ima Russo dosti več denarja.
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 25. februarja 2016
7
nabrežina - Odstop predsednika občinske komisije za okolje
Devinske stene: plezanje ... usodno za Maurizia Rozzo
Športno plezanje po Devinskih stenah je zahtevalo svojo prvo ... žrtev: de-vinsko-nabrežinskega svetnika Maurizia Rozzo. Svetnik mešane skupine je odstopil z mesta občinske komisije za okolje iz protesta, ker je občinska uprava z odredbo z dne 18. februarja dovolila športno plezanje na omejenem območju naravnega rezervata Devinskih sten, in sicer v bližini Devinskega grada. Odstop je pred štirimi dnevi najavil po elektronski pošti občinskim uradom.
Devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem je obširno pojasnil, zakaj je občinska uprava dovolila športno plezanje na omejenem predelu Devinskih sten. 27. januarja je bil na deželnem vest-niku objavljen pravilnik naravnega rezervata Devinskih sten, ki ga je bil lani odobril občinski svet in ga je deželna uprava sprejela. Po objavi se je sestal tehnično-znanstveni odbor upravitelja naravnega rezervata in - prav na podlagi odobrenega pravilnika - vzel v pretres možnost športnega plezanja na območju Devinskih sten v bližini Devinskega grada, to je tam, kjer so se v preteklosti že urili v športnem plezanju, o čemer pričajo klini v steni. Iz-
DANES, 27. februarja, ob 19.00 v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 28. februarja
Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti!
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Izreden uspeh 63. miljskega pusta
Več kot 40 tisoč ljudi je obiskalo letošnji že 63. miljski pust, kar 10 tisoč oseb pa so prešteli na pustno soboto in na pustni torek.
To so le nekateri podatki, ki jih je posredovala včeraj miljska občinska uprava. Kot sta poudarila miljski župan Nerio Ne-sladek in miljski občinski odbornik Stefano Decolle, so letos zabeležili izreden uspeh. Miljski pust beleži vsekakor vsako leto vedno večje število obiskovalcev
tako iz Italije kot iz tujine. Letos je bil obisk res izreden, saj so mnogi turisti poleg z avtomobili prišli v Milje tudi z avtobusi, avtodomi in taksiji. Višek je bil seveda v nedeljo, ki je tradicionalno posvečena pustnemu sprevodu. Na njem je letos sodelovalo 24 vozov (osem glavnih, šestnajst manjših in več »ročnih«), ki jih je izdelalo osem miljskih pustnih skupin. Izračunali so, da je v sprevodu sodelovalo približno dva tisoč ljudi, ki jih je spremljalo devet godb.
Devinske stene: športno plezanje bo dovoljeno na območju v bližini Devinskega grada
fotodamj@n
je župan Kukanja 18. februarja izdal odredbo, s katero je dovolil športno plezanje na omejenem odseku Devinskih sten. V njej pa je izrecno zapisano, da bo prepovedano nameščanje novih klinov v steno, obenem pa je bilo v dokumentu napovedano, da bo odredba preklicana, v primeru ko bi se izkaza-
Vladimir Kukanja
vedenci so pregledali območje, ki meri v dolžino le kakih 50 metrov (medtem ko merijo Devinske stene v dolžino dober kilometer) in ugotovili, da tam ne gnezdijo ptice. Še posebej so pazljivo preverili, ali bi plezanje motilo sokola selca. Raziskava je pokazala, da slednji ne gnezdi na tistem območju, temveč drugje, v smeri proti Sesljanskemu zalivu.
Tehnično-znanstveni odbor je posredoval svoje ugotovitve občinski upravi. Prav na podlagi teh ugotovitev
gjfcft H glasbe HT1 matica
slovensko stalno gledališče teatro sta bi le sloveno
Slavko Grum
DOGODEK V MESTU GOGI
režiser Igor Pison
lo, da športno plezanje moti ptice v De-vinskih stenah.
Rozza je po objavi odredbe zagnal vik in krik, češ da naj bi bil postavljen pred izvršeno dejstvo. Zato je tudi odstopil z mesta predsednika občinske komisije za okolje.
Tehnično-znanstveni odbor naravnega rezervata Devinskih sten (katerega član je tudi predstavnik okoljevarstvenih organizacij ... ) se je včeraj ponovno sestal in spet preveril »upravičenost« županove odredbe o športnem plezanju, ter ocenil, da prvi občan z ukrepom ni kršil pravilnika naravnega rezervata Devinskih sten.
Ob tem pa se zastavlja tudi politično vprašanje. Rozza, ki je bil izvoljen na listi Sel, a je nato zapustil stranko, je še predstavnik levosredinske večine, ali ne? O tem bo v prihodnjih dneh potekala razprava v koalicijskih vrstah. (mk)
H glasbena Vin matica
slovensko stalno gledališče teatro stablle sloveno
sezona 2015/2016
Nedeljske glasbene matineje v SSG
druga izvedba
ČETRTI KONCERT
A. Vivaldi
ŠTIRJE LETNI ČASI
Črtomir Šiškovič, violina Simona Mallozzi, harfa Rosanna Valesi, harfa
v nedeljo, 28. februarja, ob 11.00
Foyer balkona v SSG
vstopnina: 7 € / znižana 5 € sledi aperitiv
I www.teaterssg.com
padriče - Neobičajna nesreča sredi vasi
Gnoj na cestišču
Tovorno vozilo izgubilo tovor, ki je pomazal cesto skozi vas - Eni čistili, drugi izkoristili priložnost
Odstranjevanje gnoja s cestišča
fotodamj@n
Včeraj popoldne, malo po 15. uri, so se Padriče znašle v ... gnoju. Tovorno vozilo, ki je prevažalo rjavi tovor, je med vožnjo skozi vas izgubilo kubični meter (ali več) gnoja, ki se je znašel na cesti. V rjavo se je cesta pobarvala vse od nekdanjega begunskega taborišča do drugega konca vasi, kjer je odcep za avtocestni priključek. Zadnja vrata priklopnika so se namreč med vožnjo odprla in gnoj je padel na asfalt.
Poleg motečega smradu (nekaterim je ta vonj sicer všeč) je neobičajna nesreča povzročila nekaj težav v prometu, saj so se morali vozniki previdno izogniti rjavi oviri na cesti. Z nevšečnostjo so bili seznanjeni karabinjerji, na kraj je takoj prispel lastnik, bazovski živinorejec Lenard Vidali. Poleg njega pa so medtem tudi nekateri vaščani prijeli za lopate in se lotili dela. Med njimi je marsikdo izkoristil trenutek in spravil gnoj v samokolnico ter ga odpeljal ... na svoj vrt, da bi si pognojil zemljo, čeprav tega ne bi smel početi. Najbrž jih je navdihnil največji kraški pesnik Srečko Kosovel, ki je nekoč zapisal, da »gnoj je zlato in zlato je gnoj«. Čiščenje ceste se je medtem nadaljevalo do večera. (af)
www.primorski.eu]
Invalida? Ne, zdrava kot ribi
Izdajanje dovolilnic za parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, urejajo stroga pravila, ki pa očitno niso ustavila 55-letne P.E. in 61-letnega C.R., ki sta že vrsto let koristila to možnost, čeprav sta zdrava kot ribi. Dvojici so pripadniki tržaške lokalne policije prišli na sled v okviru preiskave, ki se je začela marca lani, ko so policisti opazili, da dva različna avtomobila razpolagata z isto dovolilnico. Od tod preiskava, med katero so odkrili, da je glavna prevarantka P.E., ki si je s pomočjo lažnih dokumentov priskrbela dovolilnico že leta 2000 in jo od takrat naprej obnavljala vsakih pet let, medtem ko je C.R. dovolilnico enostavno ponaredil. Da ženska ni nobena invalidka, so preiskovalci ugotovili tudi ob pregledu njenega profila na družbenem omrežju Facebook, kjer se kaže v čudoviti telesni kondiciji med plesom. Goljufiva dvojica se bo morala zdaj zagovarjati pred obtožbami ponarejanja dovolilnic in dolgotrajne overitve lažne vsebine upravnih listin in dovoljenj.
8
1 4 Sobota, 27. februarja 2016
GORIŠKA
/
trst - Večer posvečen Mariu Magajni v Tržaškem fotografskem krožku
Magajna neizbrisno zaznamoval naša povojna desetletja
Oktobra letos bo poteklo sto let od rojstva priljubljenega fotografa našega dnevnika Maria Magajne, ki je umrl leta 2007. Nanj se bodo ob letošnji obletnici spomnili ob več priložnostih, zlasti jeseni, ko bo na pobudo Slovenskega kluba, Društva Bubnič-Ma-gajna, NŠK in SKGZ ter ob sodelovanju Občine Trst in deželne uprave postavljena spominska razstava, v načrtu pa sta tudi javno srečanje in posebna publikacija.
Prvi spominski večer na Maria Magajno pa je v letošnjem letu pripravil Tržaški fotografski krožek (Circolo Fotografico Triestino), ki je v ta namen povabil v goste novinarja in bivšega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča. O Mariu Ma-gajni so med dobro obiskanim srečanjem govorili še drugi nekdanji kolegi in poznavalci Mariovega dela, med njimi Sergio Ferrari, Giulio Montenero, Ugo Borsatti in Marino Vocci.
Srečanje je vodil Paolo Cartagine, ki je na platno projiciral serijo značilnih Magajnovih fotografij, o fotoreporter-ju, ki je s svojim aparatom neizbrisno zabeležil desetletja povojnega dogajanja na Tržaškem, pa je uvodoma spregovorila predsednika krožka Alida Carta-gine. Udovič je orisal glavne etape Ma-riove življenjske in poklicne poti in ga predstavil kot človeka, pri katerem sta se poklicno in osebno življenje vseskozi prepletali. Tako kot malokdo je bil zavezan svojemu fotografskemu delu, ki se še zdaleč ni omejevalo na dnevno časopisno kroniko, čeprav je bil za Primorski dnevnik dolga desetletja nenadomestljiv. Mario je ob tem v svoj fotografski aparat zabeležil nešteto trenutkov in odtenkov življenja, predvsem na Tržaškem, vendar tudi širše, na Goriškem, v videmski pokrajini in bližnji Istri. O tem priča preko tristo tisoč filmskih negativov, ki jih danes hrani Narodna in študijska knjižnica in od katerih je bilo doslej v obliki fotografij objavljenih le kakih petdeset tisoč. Gre za pravo zakladnico, v kateri so preko ti-sočev dogodkov dokumentirana desetletja življenja v naših krajih.
Predavanje Dušana Udoviča in Magajnov posnetek
fotodamj@n
Po splošnem mnenju je bil v teku večera ob različnih posegih prisotnih izoblikovan verodostojen profil Maria Magajne kot profesionalca in človeka. Zanj je bila značilna velika priljubljenost pri vseh povojnih generacijah, kar velja tako za slovensko kot za italijansko javnost. K temu je bistveno prispeval njegov pozitiven ljudski značaj, bil je sposoben prijaznega dialoga z vsakomer, brez izjeme. Iz poklicnega vidika je bil otrok črno-bele
fotografske tehnike, ki je bila značilna za njegov čas. Imel pa je tudi dar zaznavanja posebnih trenutkov, ki jih je znal mojstrsko ujeti v svoj objektiv, naj je šlo za igre otrok, idilo narave ali značilnih kotičkov mestnih četrti. Po ocenah poznavalcev se je kot fotograf zmogel dvigniti krepko nad povprečje svojega časa, zaradi česar je tudi razširjeno mnenje, da mora biti njegova zapuščina pravzaprav šele ustrezno ovrednotena. (an)
Včeraj danes
trst - V TKS-ju
Razstava Mladart
Društvo Mladi Slovenske skupnosti v sodelovanju z Mladimi za Prihodnost vabi na razstavo Mladart v sklopu umetniškega natečaja, ki ga je društvo priredilo za mlade do 25. leta starosti. Tehnika in tematika natečaja sta bili prosti, da so se lahko mladi svobodno izrazili in samostojno ustvarili svoj projekt.
Po razpisu in nagrajevanju natečaja so se odločili, da bomo izdelke mladih umetnikov tudi razstavili. Tako bi radi spodbudili mlade, naj še naprej ustvarjajo in s tem bogatijo sebe in druge. Umetnost je namreč eden izmed stebrov, na katerih sloni naša kultura. Treba je torej motivirati mlade in jim nuditi možnost, da se izrazijo in se predstavijo širši javnosti. Izdelki so na ogled v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan vse do 12. marca 2016.
Danes, SOBOTA, 27. februarja 2016
GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 9.25.
Jutri, NEDELJA, 28. februarja 2016
ROMAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje C, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 36 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C.
81 Prireditve
ZBORI ZSKD na reviji Primorska poje: MlVS Anakrousis - Gropada in MePZ Lipa - Bazovica danes, 27. februarja, ob 18. uri v Domu krajanov v Biljah; MoPZ Valentin Vodnik - Dolina in MePZ Fran Venturini - Domjo v nedeljo, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Braniku. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 28. februarja, ob 20.30 v sve-toivansko cerkev na koncert Komornega zbora Dekor: »Na ramenih velikanov - Bahove partiture«. Nastopata še Domen Marinčič (violon), Tomaž Sevšek Šramel (orgelski pozitiv), dirigent Sebastjan Vrhovnik. KRD DOM BRIŠČIKI, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, vabi ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društvene prostore v Briščike na koncert »Žar Me-diterana«. Tamara Stanese - sopran, Janoš Jurinčič - kitara ter Vesna Hro-vatin poezije. KRIŠKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in Slomškovo društvo obveščata, da bo
razstava slikarskih del Krištoferja Bogdana Meška in Irene Gašperšič na ogled do 28. februarja (petek in sobota 17.00-19.00; nedelja 11.00-12.00; popoldne 16.00-18.00).
PRIMORSKA POJE - ZCPZ, v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2016, vabi na koncert v nedeljo, 28. februarja, ob 16.00 v cerkev Povišanja Sv. Križa v Križu. Nastopajo Združeni zbor ZCPZ, MePZ Divača, MePZ Postojna in Komorni zbor Ipavska.
SKD IGO GRUDEN vabi na Prešernovo proslavo »Povodni mož in Urška« v nedeljo, 28. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabre-žini; predstavo oblikujejo kulturna društva, glasbena šola in knjižnica iz Komna.
SKD VIGRED prireja, ob dnevu slovenske kulture, gostovanje dramskega odseka KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor z veseloigro Dobra letina v nedeljo, 28. februarja, ob 18.30 v Štalci v Šempolaju.
SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na Opčinah do nedelje, 28. februarja, na ogled razstave Jasne Kosuta »Čustva v podobah«. Urnik: 10.00-12.00 ter 17.00-18.00.
DSI vabi v ponedeljek, 29. februarja, na otvoritev letošnje razstave »Umetniki za Karitas«. Po otvoritvi, ki jo bo vodila Jožica Ličen, bo v Peterlinovi dvorani pogovor o beguncih in mi-grantih med nami. Govorila bosta Mira Ličen Krmpotic ter msgr. Slavko Rebec. Začetek ob 20.30.
OBČINA ZGONIK vabi do ponedeljka, 29. februarja, na županstvo na ogled razstave Nivee Mislei »Bakrene slike Krasa«. Razstava bo odprta med uradnimi urami.
OŠ A. GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na Prešernov večer Od vesolja do veselja v režiji Julije Berdon, ki bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 19.30 v kulturnem domu na Colu.
HUMANITARNO MEDICINSKA ODPRAVA Papua Nova Gvineja organizira dobrodelni koncert. Nastopajo učenci Glasbene matice. Peterlinova dvorana v Trstu, Ul. Donizetti 3, v sredo, 2. marca, ob 18. uri.
SKD TABOR in Knjižnica P. Tomažič in tovariši vabita na predstavitev CD-ja Kajuh v sredo, 2. marca, ob 20.30. Izvaja skupina Ovce.
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE vabi na predavanje župnika in dekana pri Sv. Jakobu msgr. Roberta Rose na temo o družinski sinodi v Rimu, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19.30 v Šentjakobskem kulturnem domu, Ul. Concordia 8.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter TS360, Oberdankov trg 7, vabijo v sredo, 2. marca, ob 10. uri na Kavo s knjigo Erike Brajnik »Naturopatski priročnik za samopomoč«.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Zdravilna moč odpuščanja« v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v Finžgarjev dom (Marijanišče), Dunajska cesta 35
-	Opčine. Predaval bo Boštjan Hari. Na razpolago je parkirišče.
OŠ A. ČERNIGOJA na Proseku vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave »Blagor ženskam« v soboto, 5. marca, ob 18.00 v Bambičevo galerijo na Opčinah. Martin Marchesich Brušeni dragi in okrasni kamni v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita, Tjaša Škapin modna oblikovalka, Marko Civardi umetniške fotografije. Uvodna misel dr. Miha Jerešek gost večera bo Vokalna skupina Karina.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 24. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom.
1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE, odprtje razstave in predstavitev knjige V. Prinčiča V Brucku taborišču bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Razstavo, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ustanova Fundacija miru v Posočju in bo do 18. marca na ogled v Gregorčičevi dvorani, bosta predstavili Marta Verginella in Petra Testen, knjigo pa bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno - zabavni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo ŽVS Barkovlje, »Pupeskrasa«, kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), pevka Laura Budal, ob spremljavi Aljoše Sakside.
SKD PRIMOREC, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja večer ob mednarodnem dnevu žena »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu« v torek, 8. marca, ob 20.30 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Besedila bere Elena Husu, glasbena spremljava Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir).
MLADI SLOVENSKE SKUPNOSTI, v sodelovanju z Mladimi za Prihodnost, vabi na razstavo Mladart, ki bo v prostorih Tržaškega knjižnega središča, Oberdankov trg, do vključno 12. marca.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 12. marca, ob 20. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega društva Repentabor.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi v društveni bar n' G'rici na ogled fotografske razstave »Prešeren
-	kultura srca«: Borut Mežan - Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva.
DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 23. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-22.00.
M Izleti
SPDT sporoča, da je zaradi slabih vremenskih napovedi izlet po Primorsko - Notranjski poti, predviden za nedeljo, 28. februarja, odložen na nedoločen datum.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi v soboto, 5. marca, na izlet na sneg na Višarje. Zbirališče pri gledališču v Boljuncu ob 6.15. Vpis najkasneje do torka, 1. marca, v trafiki v Boljuncu. Info na tel.: 3494480666 (Monika).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 12. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072.
S Poslovni oglasi
NA PROSEKU
dajemo v najem gostilno z vrtom.
Tel. 040-225275 ob večernih urah.
NUDIM POMOČ STAREJŠIM NA DOMU Nudim 24-urno pomoč na domu starejšim osebam pri opravilih, kot so: osebna higiena, pomoč v gospodinjstvu, spremstvo v trgovino, na banko.
Opravil sem tečaj in prejel certifikat za socialnega oskrbovalca. Imam večletne izkušnje s tega področja kot tudi s področja osebne asistence. Udeležil sem se tudi izobraževanja na temo neodvisno življenje, osebna asistenca ter varstvo in zdravje pri delu.
Pokličite me na tel.: + 386-40-583-645, Mito
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821.
ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah).
^ Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel. 040-208987
[d Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
POSTANI NAS SLEDILEC
@primorskiD
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 25. februarja 2016
9
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo psihologinja dr. Jadranka Blasina na razpolago staršem, učnemu in neučnemu osebju za nasvete in pristope k rešitvi mladinskih in šolskih težav v zvezi s problematiko bulizma in splošnih težav doraš-čajoče mladine. Koledar na www.ves-nabrezina.it. Info na tel. 040-200136 (ravnateljstvo v Nabrežini).
OBČINA DOLINA sporoča, da potekajo za š.l. 2016/17 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina), do ponedeljka, 29. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandor-ligo-dolina.it.
SLOVIK: program pol/enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Info na www.slovik.org; dodatna pojasnila na info@slovik.org. Pred-prijave do 15. marca.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it.
U Kino
£Pogteßno podjetje
s
ni/i fimibri
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH)
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
zgibano življenje samskih«; 14.30, 16.20 »Robinson Crusoe«; 13.30 »Robinson Crusoe 3D«; 18.50 »Zoolander 2«; 14.25, 15.20 »Zootropolis 3D«; 13.45 »Čas za sneg «; 16.35 »Čas za sneg 3D«.
NAZIONALE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Marvel - Dead-pool«; 16.00, 18.10, 22.10 »Gods of Egypt«; 18.00, 20.00, 22.00 »Lo chia-mavano Jeeg Robot«; 16.15, 20.30, 22.15 »Tiramisu«; 16.00, 18.00, 20.00 »God's not dead«.
SUPER - 16.30 »Il sentiero della feli-cita«; 18.00 »Revenant - Redivivo«; 20.45 »The hateful eight«.
THE SPACE CINEMA - 15.20, 16.30, 19.00, 21.30 »Zootropolis«; 21.45 »50 sbavature di nero«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Deadpool«; 17.40 »Barbie, squadra speciale«; 16.20, 19.00, 21.40 »Gods of Egypt«; 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Per-fetti sconosciuti«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Tiramisu«; 19.30 »Zoolander n. 2«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.10, 22.15 »Deadpool«; 15.00, 17.15, 19.30 »Zootropolis«; Dvorana 2: 15.30, 19.50, 22.00 »Perfetti scono-sciuti«; Dvorana 3: 16.00, 17.50, 20.20, 22.10 »Tiramisu«; Dvorana 4: 17.00, 21.40 »Gods of Egypt«; Dvorana 5: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«.
[I] Lekarne
AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Zootropolis«.
ARISTON - 15.00 »Inside out«; 17.00, 21.00 »Remember«
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.40 »1981: Indagine a New York«; 18.15, 20.00 »Amore, furti e altri guai«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Fuocoammare«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish girl«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 19.50, 21.30 »Anomalisa«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 18.10, 20.00, 21.50 »Profesionalec«; 14.15, 16.10, 17.30 »Alvin in veverički: Velika Alvintura«; 18.30, 20.50 »Ave, Cezar«; 15.30, 18.00, 20.40 »Bogovi Egipta«; 18.20, 20.30, 22.40 »Deadpool«; 19.30, 21.40 »Dedek uide z vajeti«; 17.00 Misija Artika«; 21.00 »Ra-
Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. februarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30
Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a
-	040 9278357, Nabrežina - 040 200121
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Roma 16 - 040 364330, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Giulia 14 - 040 572015.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
□ Obvestila
ANPI-VZPI Sv. Ivan in Lonjer - Kati-nara vabita člane in prijatelje na 13. sekcijski kongres, ki bo danes, 27. februarja, ob 18. uri na sedežu sindikata SPI pri Sv. Ivanu.
DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV - SKD
I.	Gruden obvešča, da bo danes, 27. 2., od 15. ure dalje potekalo v Nabrežini triurno srečanje z A. Ernstom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodne prijave na tel. št. 349-6483822.
SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo danes, 27. februarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30, s pravljičnim utrinkom ob
II.00.	Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov (najnižja vrednost 5.000 evrov, za Tržaško pa 3.000 evrov); za obnovo vinogradov (od 15.000 do 22.000 evrov). Prošnje do 29. februarja. Info: uradi KZ v Trstu, Gorici in Čedadu.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S.Francesco 20. Info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri NŠK.
SDGZ prireja v ponedeljek, 7. in v sredo, 9. marca, od 14.30 do 18.30 tečaj »Izobraževanje delavcev na temo varnosti pri delu - Nizko tveganje«, na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijavnice na www.sdgz.it ali na tel. št. 040-67248. Prijave do 29. februarja po mailu ali faksu.
SDGZ spominja cenjene člane, da 29. februarja zapade rok za vplačilo letne pristojbine SIAE za predvajanje glasbe v obratih odprtih javnosti (bari, gostilne, trgovine, idr.). Zneski nespremenjeni glede na l. 2015. Člani imajo pravico do 25% popusta, potrebno pa je pristojnemu uradu priložiti potrdilo o članstvu, ki ga izdaja SDGZ in se ga lahko dvigne v tajništvu v Trstu ali na podružnicah.
SEKCIJE VZPI-ANPI za Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo-Lakotišče prirejajo sekcijski kongres v ponedeljek, 29. februarja, ob 17.00 v Domu A. Ukmarja pri Domju. Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
VZPI-ANPI EVALD ANTONČIČ STO-JAN iz Križa sklicuje sekcijski kongres v ponedeljek, 29. februarja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu. Vabljeni vsi člani, tovariši in prijatelji!
KD BUBNIČ MAGAJNA sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, v sejni dvorani ZTT in Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi, 6. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. marca, ob 19.30 v Centru za promocijo ex AIAT, Sesljan 56/b, na temo »Posledice reforme skupne uredbe trga vina«.
SKD I. GRUDEN vabi v torek, 1. marca, ob 17. uri na predstavitev tečaja »Vadba somatskih gibov«, pod vodstvom Mateje Šajna, ki bo potekala v obliki vadbene ure v Nabrežini. Redni tečaj pa bo pričel v torek, 8. marca, ob 19.30. Urniki: ob torkih, od 17. do 18. ure ali od 19.30 do 20.30 ter ob četrtkih, od 17. do 18. ure. Predvpis in pojasnila na tel. 0039 349-6483822.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanja z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 2. marca, ob 20.00 (19481987) Izrael in intifada; v sredo, 9. marca, ob 20.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo ob četrtkih, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju v četrtek, 3. marca.
SEKCIJA VZPI - ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro obvešča, da bo v četrtek, 3. marca, ob 20.00 na Proseku, v knjižnici Borisa Pahorja, kongresna skupščina. Vabljeni!
STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo srečanje v četrtek, 3. marca, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iz-tok.spetic@tin.it ali na tel. št.: 3663625523.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR Vse-državnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI prireja 13. Pokrajinski kongres v soboto, 5. marca, ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 20. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-2566134, ali 347-3955129.
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476253.
V BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja ob 150-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer; glasbena kulisa Florjan Suppani - vijolina.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možen vpis na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu, ob ponedeljkih in sredah v večernih urah. Info na www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. št.: 040566360.
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu - specifična izobrazba - nizko tveganje. Tečaj bo potekal 7. in 9. marca na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8. Prijave na info@sdgz.it.
PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 20.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan
9.	marca, ob 15. uri. Sladki popoldan
10.	marca, razstava in ponudba domačih sladic.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko
gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repenta-bor, za leto 2012. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repen-tabor, katerih skupni dohodek za leto 2012 (prijava dohodkov iz leta 2013) ne presega 28.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agri-coltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Montane/Riscaldamento domestico.
MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti vabimo mlade do 30 let, da se nam od 19. do 25. marca pridružite potovanju na Madžarsko. V mestu Pecs bo letošnji YENov velikonočni seminar gostila nemška manjšina na Madžarskem. Odvijale se bodo številne delavnice o udeležbi mladih pri manjšinskih organizacijah in medijski vidljivosti, prav tako izleti v Pecs in okolico. Info in prijave na samyti-ta93@gmail.com.
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635626.
Prispevki
Ob priliki kongresa daruje Danica 20,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg.
V	spomin na Walterja Puriča in Stanota Guština daruje družina Lazar (Repen 132) 40,00 evrov za sekcijo VZPI-AN-PI Repentabor.
V	spomin na predrago sestrično Bogomilo Klarič Doljak darujeta Bogomila in Nadja Lupinc 50,00 evrov za šempolajsko cerkev.
V	spomin na Bogomilo Doljak darujeta Egon in Romana 20,00 evrov za SKD Igo Gruden.
V	spomin na Maruško Štoka darujeta Nadja in Paolo 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor sv. Jernej - Opčine.
V	spomin na šantlo Anči daruje Nadja z družino 20,00 evrov za cerkev sv. Florijana - Bani.
V	spomin na Pinota Ghezza darujeta Marija in Franko Gec 40,00 evrov za MePZ Skala -Slovan.
V	spomin na Rudija Mahniča daruje hči Majda 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini.
Ob 19. obletnici smrti dragega Oskarja Košute se ga spominja žena Marija in daruje 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Bogomilo Doljak daruje Herman Cvetlič z družino 20,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drago Mario Franza vd. Jurada daruje Herman Svetlič z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Mario Franza vd. Jurada daruje Vasja Pertot z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Bogomilo Doljak darujejo Milka, Sonja in Franco Zu-zek 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
27.2.2006
27.2.2016
Aldo Chermaz
Nepozabljeni
Divna, Ester in Silvia Valentina
10
1 4 Sobota, 27. februarja 2016
GORIŠKA
/
trst - Včeraj predstavitev
Mladika: 60 let z novo grafično podobo
Revija izhaja v nakladi 1250 izvodov - »Nova« tudi mladinska priloga Rast
WtW
Revija Mladika stopa v svoje 60. leto izhajanja. Ob tej priložnosti so se njeni ustvarjalci odločili za nekatere vsebinske spremembe in novo grafično podobo. Odgovorni urednik Marij Maver, člana uredniškega odbora Nadia Roncelli in Sergij Pahor ter oblikovalec Matej Susič, so včeraj v Tržaškem knjižnem središču predstavili novo preobleko tržaškega mesečnika, ki je prvič izšel leta 1957. Marij Maver je orisal začetke izhajanja prvih številk. Po obdobju fašističnega zatiranja slovenske besede, se je skupina krščansko usmerjenih intelektualcev, med katerimi Jože Peterlin, prvi in dolgoletni urednik, Vinko Beličič, duhovnik Stanko Janežič, Martin Jevnikar ter drugi, odločila, da ustanovi kulturno revijo, ki je takrat na Tržaškem ni bilo. »Na začetku je bila to zamisel o družinski reviji, namenjeni širokemu krogu bralcev, kasneje se je bolj usmerila v kulturo,« pravi Maver. Danes se nagiba bolj h kulturi, cilj pa je še vedno tudi družina. Prve številke Mladike so bile zelo pestre z vidika umetnosti, saj so z revijo sodelovali umetniki, kot so Milko Bambič, Klavdij Palčič, Edi Žerjal ter Avgust Černigoj, ki je dajal na razpolago linoleje, ki so jih izdelali dijaki. Sergij Pahor se spominja, kako je v tiskarni, ki je bila takrat v Ul. S. Francesco v prostorih nekdanje Tržaške knjigarne, preživel ure in ure med vstavljanjem zadnjih korektur ter čakanjem na odtise. Tiskano Mladiko so potem prostovoljno raznašali po celotnem tržaškem teritoriju.
Nadia Roncelli, ki je vodila pogovor, je opozorila na pomembnost, ki jo ima tudi vsakoletni literarni natečaj poezije in proze, ki ga uredništvo prireja že od sedemdesetih let in zaobjema vseslovenski prostor. Ob nastanku mesečnika je nastala tudi Založba Mladika, ki letno izda med 10 in 15 knjig.
Z leve Marij Maver, Sergij Pahor, Nadia Roncelli in Matej Sussi
fotodamj@n
Nova podoba Mladike, ki danes izhaja v nakladi 1250 izvodov, se dotika tako vsebin kot grafike. Veliko je fotografij, več je zračnosti in teksti so večji, je povedal Matej Sussi. Nekatere stalne rubrike ostajajo, dodali pa so nekatere nove, kot je rubrika Fokus, ki vsak mesec poglobi različno temo. »Rubrike o gledališču in jeziku se nam zdijo zelo pomembne, zato ostajajo, vse literarne prispevke pa smo pomaknili v skupno rubriko Kultura.« Revija se dotika vseslovenskega prostora: zamejstva, matične države ter zdomstva, kar najbolje prikazuje pregled novic v Anteni.
Bogastvo Mladike, ki je leta 1957 nastala pod vodstvom mlade skupine intelektualcev, so tudi danes mladi sodelavci. Osrednje strani revije so namenjene mladinski prilogi Rast, ki letos živi s projektom Ko zaživi pisana beseda, v sklopu delavnic časnikarstva, kreativnega pisanja ter pisanja dramaturških besedil, v organizaciji MOSP-a in Slovenskega kulturnega kluba, pri katerih sodelujejo dijaki in študentje. Tudi Rast ima novo grafično podobo, ki jo letos oblikuje Matija Grgič.
Revija, ki ji prijatelji pravijo »kulturni fenomen«, prinaša v slovenski tržaški in širši prostor prozne prispevke, poezijo, zgodovinsko tematiko, versko življenje ter poglede na aktualno dogajanje ali problematike. Čeprav se morda del slovenske skupnosti v Italiji ne prepoznava v ideološki plati Mladike, so lahko Slovenci v Trstu ponosni na edino slovensko revijo, ki izhaja v našem ožjem prostoru. Šestdesetemu letniku Mladike pa lahko voščimo vso srečo na nadaljnji poti.
Barbara Ferluga
trst - Predstavitev
Pričevanje furlanskega deportiranca
»Alla gentilezza di chi la raccoglie« je naslov knjige Raffaelle Cargnelutti, ki v pripovedni obliki opisuje očetovo de-portacijo in ponovno vrnitev iz nemškega taborišča Buchenwald. Predstavitev knjige, ki je izšla tudi pod pokroviteljstvom deželnega sveta FJK, bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri v dvorani Tessitori v deželni palači na Trgu Oberdan 5 v Trstu.
Predstavitev knjige bo ob prisotnosti avtorice uvedel podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, nakar bo spregovoril prof. Boris Pahor, ki bo seveda iz-nesel tudi osebne občutke in pričevanja nekdanjega deportiranca in političnega preganjanca.
Knjiga opisuje tragično zgodbo Giulia Cargneluttija (1912-2007) iz Tol-meča, ki so ga pri 32 letih nemški esesovci naložili na vlak in napotili v koncentracijsko taborišče Buchenwald. Cargnelut-tiju je z vlaka čudežno uspelo odvreči kuverto s sporočilom družini, na katero je zapisal »Prijaznosti tistega, ki jo bo pobral«, stavek po katerem nosi naslov sama knjiga. Sporočilo nesrečneža je prišlo v prave roke, tako da so domači bili vsaj seznanjeni s kruto novico. Tragična zgodba se tu šele prične, vendar se srečno konča, saj se je Cargnelutti vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je lahko ponovno zaživel in deloval kot priznani kipar. S svojim življenjem in delom je bil živa priča nacističnih grozodejstev in obenem primer pokončnosti, vztrajnosti in upanja v boljši jutri.
trst - Film Ervina Hladnika Milharčiča Tihotapci identitete
»Nikjer ni čistokrvnosti«
Premierno predvajanje v Mali dvorani Kulturnega doma - Dokumentarec režirala Marija Zidar
»Zabavni kot strela, težki kot svinec, a vendar vsi resnični.« Tako opisuje Ervin Hladnik Milharčič prebivalce dvajset kilometrov širokega pasu, ki teče od Predela do Sečovelj in ki velja za mejo med slovanskim in romanskim svetom na tem koncu Evrope. Njihov portret je narisal v dokumentarnem filmu Tihotapci identitete, katerega je v četrtek potekala premierna uprizoritev v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
V filmu, ki ga je režirala Marija Zidar, tudi ona je v četrtek pozdravila navzoče, pripoveduje preko pogovorov s prebivalci tega območja zgodbo tihotapljenja: »Preko meje se ni tihotapilo le kave, moke, testenin in ploščic, ampak tudi pesmi Allena Ginsberga v prevodu Fernande Pivano,« je izjavil novinar med pogovorom z Ireno Urbič.
Med začetnim delom sicer zelo razgibanega filma, ki se začne na robu pri Sinjem Vrhu, kjer dejansko poteka meja med dvema narodoma, jezikoma in kulturama, se Hladnik Milharčič s svojim zelenim dži-pom pomika med Tolminom in Kambreškim, kjer sreča energično gospo Jožico Stergar. V Gorici je sogovornik novinarja po rodu iz Nove Gorice Jurij Paljk, ki mu po skupnem obisku vstajenjske svete maše prizna, »da boš zelo težko v Gorici videl človeka s san-
dalami in nogavicami, kar se pa na Kranjskem kar dogaja«. Na drugi strani Gorice je na vrsti Iztok Mlakar, v Prvačini pa Vesna Humar in cela skupina aleksan-drink, ki cvre falafle v živo. Vmes obišče Ervin Hlad-nik Milharčič še Šempas. Na južni strani ga čakajo prvomajski sprevod v Trstu, Partizanski pevski zbor in Pia Cah, ki o sebi pove, da se čuti, da ima v sebi vse, kar se je zgodilo v teh krajih.
Ganljiva sta bila pogovora v Topolovem in v Izoli. V Benečiji izjavi Donatella Ruttar med klepetom o pomenu slovenskega knjižnega jezika z Antonello Bu-kovaz, da »če ti jezik ni materni jezik in torej jezik ljubezni in če te nihče ni nikoli ljubil v tem jeziku, nimaš jezika za svojega.«
Drago Mislej - Mef, ki je napisal tudi glasbo za potopisno-dokumentarni film, pa v danes slovenskem mestu na Obali prizna, da ga v domačem okolju, kjer ne sliši skoraj več istrstekga narečja, bolj skrbi italijanski jezik od slovenskega, ker »če ne bomo zaščitili italijanskega jezika, bomo izgubili tudi slovenskega in se bomo pogovarjali le v angleščini.«
»Nikjer ni čistokrvnosti. Sami bastardi. In od vedno je bilo tako. Tu živijo fantastični ljudje,« piše v uvodni špici filma. (mlis)
Hladnik Milharčič in Marija Urbič
fotodamj@n
Protest anarhistov: »Ustavimo genocid Kurdov«
Anarhistična skupina Germinal bo danes ob 15.30 manifestirala pred deželnim sedežem Rai v Ul. F. Severa 7 »proti molku, ki zakriva genocid Kurdov v Turčiji.« S protestom želijo opozoriti na morijo Kurdov ki poteka zadnje mesece v Turčiji. »V kraju Cizre, mestu vzhodno od turškega Kurdistana nameji med Sirijo in Irakom umre vsak dan na desetine ljudi,« je zapisala anarhistična skupina v svojem tiskovnem sporočilu. Protestu pred deželnim sedežem Rai bo ob 17. uri sledilo informativno srečanje na Trgu Cavana.
Šempolaj: jutri dan slovenske kulture
SKD Vigred vabi jutri ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na Prešernovo proslavo. Uvodne misli o pomenu kulture bodo podale mlade članice društva. Nato bo sledila uprizoritev veseloigre Dobra letina v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. Igra opisuje življenje dveh sosedskih družin, ki poteka čisto normalno. Obe družini imata odrasla otroka, študenta. Eden od njiju že zaključuje študij na eni izmed ljubljanskih fakultet. Po dolgi zimi, prvi pomladni dnevi prinašajo novice, ki bodo njihova življenja popolnoma obrnila na glavo. Kako se bodo spoprijeli z njimi pa bodo zvedeli vsi ki bodo prišli v Štalco. Ob zaključku večera bo še možnost včlanjevanja v SKD Vigred.
Nabrežina: Povodni mož+Urška
Večkrat se sprašujemo, kako bi kulturo približali mladim. Tako so verjetno razmišljali tudi v Komnu, kjer so se letos ob priliki kulturnega praznika odločili za uprizoritev predstave Povodni mož (France Prešeren) + Urška (Andrej Rozman Roza). Besedilo, po katerem je nastala komenska predstava, temelji namreč na dialogu mladih o baladi O povodnem možu, njihovem videnju dogajanja pred davnimi leti in reinterpretaciji le-tega. V Komnu so se odločili, da se ne bodo omejevali na besedno uprizoritev, zato so vključili še glasbo in ples. Po vzoru Rozmanovega dialoga med Prešernovimi romantičnimi verzi in jedrnatimi sodobnimi raperskimi rimami, so Komen-ci v predstavo vključili še dialog med klasično glasbo z baletom in hiphopom.
Pri predstavi so sodelovali Knjižnica Komen, Glasbena šola Sežana - podružnica Komen, KUD 15. februar, plesno društvo Be Funky in Osnovna šola Komen. Na handpan bo igral Erik Pleško, scenografijo pa sta pripravila likovna krožka iz osnovne šole in knjižnice Komen. Na odru se bodo tako zvrstili recita-torji, mladi glasbeniki, baletke in plesalke hiphopa. Predstavo Povodni mož + Urška bodo vsi navedeni odigrali in odplesali v Kulturnem domu Igo Gruden jutri ob 17. uri.
Fernetiči: aretirali pobeglo roparko
Decembra 2012 jo je sodišče v Reg-gio Calabrii obsodilo zaradi ropa, 28-letna romunska državljanka pa jo je po obsodbi popihala. V četrtek so jo na Fernetičih ustavili agenti mejne policije in jo aretirali. V zaporu bo morala prestati preostalo kazen: eno leto, tri mesece in devet dni zapora.
/
KULTURA
Sobota, 27. februarja 2016
1 1
trst - Umetniški vodja koncertov z aperitivom v Kulturnem domu
Šiškovič: »Čimbolj raznolika ponudba«
Jutri se bo v foyerju Kulturnega doma zaključil niz, ki ga že drugo leto zapored prirejata Glasbena matica in SSG: nastopil bo mednarodno priznani tržaški violinist Črtomir Šiškovič, ki je tudi umetniški vodja koncertov z aperitivom oziroma glasbenih matinej. Mojster s svojo družino že več let živi v Parmi, rad pa ohranja vezi z rodnim mestom, kar potrjuje tudi njegova vloga pri tej pobudi.
Nedeljski koncert bo priložnost za obračun: kako ste zadovoljni z uspehom pobude, se Vam formula zdi posrečena ali mislite, da bi se dalo še kaj izboljšati?
Formula se mi zdi kar posrečena, kajti letošnji odziv občinstva je bil veliko pozitivnejši od lanskega: to pomeni, da so se ljudje nekako privadili na urnik in dan, glede na število poslušalcev pa sklepam tudi to, da želja po dobri glasbi še ni usahnila, kar nam daje elan za bodoče delo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Nadji Kralj, bivši glasbeni urednici Radia Trst A, ki me je spodbujala pri tem projektu, žal pa moram priznati, da nas je odziv sponzorjev nekoliko razočaral, trdno pa so mi stali ob strani SSG, GM in Zadružna kraška banka. Glede na dejstvo, da se kulturi pišejo težki časi, je toliko bolj pomembno, da Slovenci v Italiji izpričamo svojo prisotnost s takimi pobudami.
Kakšne so bile smernice Vaših umetniških izbir?
Programe sem skušal sestaviti tako, da je bila ponudba čimbolj raznolika: različne instrumentalne, pa tudi vokalne zasedbe, glasba iz različnih obdobij, s posebno pozornostjo do slovenske glasbe, ki je bila prisotna skoraj na vseh koncertih, z Glasbeno matico pa smo posvetili čimvečjo pozornost domačim poustvarjalcem.
V foyerju Kulturnega doma je bilo med publiko vedno zelo dobro vzdušje, kako pa so to občutili izvajalci?
Menim, da je izbira lokacije res posrečena: foyer ima odlično akustiko, gromki aplavzi občinstva pa še dodatno
Črtomir Šiškovič
fotodamj@n
spodbujajo glasbenike, da igrajo čim-bolje, prijetno vzdušje pa so podaljšala druženja ob aperitivu.
Niz bodo 3. aprila zaokrožili mladi talenti Glasbene matice, ki so se že uveljavili na mednarodnih tekmovanjih in pomembnih odrih, jutri pa boste sami nastopili z dvema harfistkama, svojo ženo Simono Mallozzi in Rosanno Valesi. Izbrali ste res neobičajen program, Vivaldijeve Štiri letne čase v priredbi za violino in dve harfi: od kod ta zamisel in kako ste jo izpeljali?
Ideja se mi je porodila, ko sem slišal to skladbo v priredbi za štiri harfe. Pomislil sem, da je lahkotnost pizzica-ta teh glasbil naravnost idealna za barok; tak zvok zelo težko izoblikuješ z godalnim orkestrom, pa sem sklenil poskusiti, kako bi stvar zazvenela z violino in dvema harfama: dve harfi imata čisto dovolj glasov, da nadomestita orkester, zato je ostal part za violino solo skoraj nespremenjen, obe harfistki pa imata dovolj izkušenj, da sta poskrbeli za dobro priredbo partiture. Zdi se mi, da smo v
priredbi dokaj uravnovešeno porazdelili vloge, sicer pa bo o tem lahko presojalo občinstvo.
Kot solist in koncertni mojster ste igrali z imenitnimi orkestri, dolgo let ste bili prva violina kvarteta Tartini, nato ste se odločili za tvegano pot svobodnega umetnika: kako Vam to uspeva?
Sem kar zadovoljen: veliko sem potoval, nastopal širom po Evropi, Ameriki in Aziji (zelo pogosto na Kitajskem), tudi tu pa imam še kar polno agendo: pred kratkim sem nastopil v Ljubljani za Društvo slovenskih skladateljev z Luco Ferrinijem, marca bom igral kot solist z orkestrom iz Padove in Veneta Straus-sovo Der Bürger aus Edelman, 8.aprila bova s Ferrinijem v Piranu predstavila nov CD s Tartinijevimi sonatami, konec aprila bom v Ljubljani o Tartinijevih sonatah predaval na evropskem srečanju godalcev, nato bom igral v Filharmoniji, čaka me tudi turneja po Španiji, kjer bom igral s svojo ženo, harfistko Simono Mallozzi.
Katja Kralj
sežana - Razstava v Kosovelovem domu
Računalniška ars Matjaža Hmeljaka
V Mali galeriji Mira Kranjca in v Črnem kotu Kosovelovega doma v Sežani razstavlja svoje novejše računalniške grafike Matjaž Hmeljak. Umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šain je na odprtju razstave v uvodnem nagovoru posebej izpostavila pomen vzpona digitalne tehnologije, ki je radikalno prenovila likovno umetnost in prinaša še vedno nove izzive.
Matjaž Hmeljak je diplomirani inženir elektronike, kot dolgoletni profesor informatike na Tržaški univerzi je prišel v stik s prvimi računalniki že v sedemdesetih letih. Sodelovanje, ki ga je vzpostavil z akademskim slikarjem Edvardom Zajcem, je v desetih letih eksperimentiranja likovnih možnosti, ki jih je računalnik nudil, obrodilo za tisti čas napredne rezultate. Ko se je Zajc preselil v Združene države Amerike, se je nato vsak samostojno razvijal naprej: umetnika sta ubrala različne poti in se v času dalje razvijala.
Hmeljakove grafike s pogostoma izrazito slikarskimi prvinami in njegove animacije so rezultat kompleksne soodvisnosti različnih postopkov, ki prispevajo k sistematiki grajenja podobe, kar bi lahko definirali kot neke vrste digitalni kolaž. Načrtovanju algoritmične osnove in ustrezne nosilne strukture, ki jo določa Hmeljakov program, sledi izbira predelanih fotografij in njihovega večplastnega nanašanja v prostorsko strukturirano digitalno podobo. Pri tem Hmeljak pozorno izbira iz svojega arhiva fotografske posnetke.
Likovna pripoved se osredotoča na osrednjo tematiko, ki se najpogosteje sklicuje na naravo, upodobitev pa pridobi simbolično valenco v trenutku,
Matjaž Hmeljak: Animacija
Matjaž Hmeljak
ko iz nje prevzame specifične prepoznavne prvine, kot je primer drevesa.
Eksponati so razstavljeni po sklopih. Posamezne digitalne grafike so natisnjene na platna in delujejo zato kot avtonomna slikarska dela. Dejansko so to unikatna dela zaradi specifike in postopka, pri katerem umetnik vsakič znova preoblikuje likovne elemente v različnih inačicah.
V ciklusu, kjer se Hmeljak osre-dotoča na tematiko štirih elementov, je barva sicer monokromo, a bolj izrazito prisotna. Kontemplativnost modrine vode in zraka, zelena razprostranost zemeljskega zelenja in toplina ognjenih zubljev, ki žarijo s svojimi drznimi oranžno rdečimi prehodi, nagovarjajo gledalca z močno abstrahiranim ozadjem, na katerem zaživi bolj ali manj izpostavljen specifičen figurativni element. Različne fotografije, ki jih je Hmeljak posnel, postanejo vizualna osnova, ki daje izrazit likovni značaj podobi. V novejših delih opažamo večjo pozornost do obdelave teksture, ki daje posameznim površinam večjo prepoznavnost obenem tudi preko mo-dulacije svetlostnih prehodov. To predstavlja za avtorja obenem velik izziv, ki že več let spremlja Hmeljakov način dela: preizkuša zmožnosti medija in poustvarjanje značilnih ročno dosegljivih slikarskih potez. V tem smislu so Hmeljakova dela izredno prodorna in pretanjena.
Razstav a je na ogled do 16. marca od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med prireditvami.
Jasna Merku
TOMIZZEV DUH	/
Vaški nord nella valle dei coglioni ^^
Piše Milan Rakovac_ j
Ko žalujemo za Ecom, se spominjam, kako sem ob smrti (1981) Miroslava Krleže, največjega hrvaškega književnika 20. stoletja, zapisal ali je o pisatelju - treba pisati? Mrtvega so ga namreč v nebo povzdigovali prav tisti, ki jih je neusmiljeno kritiziral; tako partijski vrhovi kot oni, ki so v transu vzklikali kako »Hrvat ljubi svoj narod« (refren iz hrvaške himne). Podobno sedaj Italija in ves svet ihtita za Umbertom Ecom, ki je s svojo resnico klofutal in Italijo in ves svet.
Svet žaluje za velikanom in spodobi se tako. Toda Eco je bil kot britev oster, »nesprejemljiv« in »neustrezen«, če naj govorim v današnjem izmuzljivem izrazju. Ko je bil Berlusconi izvoljen za premiera, je dejal, da ga sicer spoštuje, da pa prezira ljudstvo, ki ga je izbralo. In še: »Družbena omrežja so dala pravico do besede četam bedakov, ki so prej govorili samo v baru, po kozarcu vina, ne da bi škodovali skupnosti. Takoj so jih zaustavili, sedaj pa imajo enako pravico do besede kot kak nobelovec. Gre za invazijo bedakov. Televizija je promovirala vaškega norčka, ob katerem se je gledalec počutil superioren. Drama-
tično pri internetu pa je, da je vaškega norčka ustvaril za nosilca resnice«, je Delo preneslo Eco-vo »šokantno« izjavo torinski La Stampi.
Leta 2006 je bil Eco gost Knjižnega sejma v Pulju: na stotine ljudi je v vrsti čakalo na njegov podpis, hostese so zaklepale vrata in ljudi spuščale naprej v skupinah, kot bi bil Messi ali Ronaldo... Dovolil sem si ga vprašati, ali je kaj podobnega že kdaj doživel. Ne, nisem. V Istri se je počutil domače, dolga leta je z družino letoval v Premanturi pri akademikinji Veri Horvat Pintaric, podobno ostri kot on in se z njo »prepiral« o Blochu in Levyju ...
Vaški posebneži se torej norčujejo, toda svet v celoti le ne naseda sodobnim dvorskim norčkom. Seveda Eco z vaškimi norčki in barskimi pi-jančki ni mislil na Tilla Eulenspiegla, ki je osla učil brati, ali našega Petrico Kerempuha, kateremu Krleža v usta polaga presunljivo sodoben monolog o planetarni neumnosti. O neumnosti danes, zvezani z bodečo žico kot nekoč bonbonie-re s svilenim trakom. Tu je del tega monologa v verzih (v slovenščini bližnjem kajkavskem na-
rečju), pa ne zaradi žice, temveč zato, ker danes od nas pričakujejo, da to žico sprejmemo kot -svilen trak:
»Zvezdoznanec Kopernik,/Cesar nam je co-parnik./Repače broji na očnik, v planete bleji po-nočnik./ Nas pak na rogu nosi bik,/ kurdistanj-ski koplanik./ Krepaj ar si kerščenik,/latinščine oružnik,/Evrope smude gavaler branik./Kaj njih je za nas v Pragu brig?/Evropa za nas ima štrik«.
Ja, Evropa ima za nas štrik. Ali pa bikov rog, danas, 2016. enako kot 1516., v času kmečkih uporov.
Sarkastično veličasten je Eco tudi v pričakovanju poslednjega. Študentje so ga nedavno vprašali, kako se je treba pripraviti na smrt:
»Cerca soltanto di pensare che, al momento in cui avverti che stai lasciando questa valle, tu abbia la certezza immarcescibile che il mondo (sei miliardi di esseri umani) sia pieno di coglioni, che coglioni siano quelli che stanno danzando in discoteca, coglioni gli scienziati che cre-dono di aver risolto i misteri del cosmo, coglioni i politici che propongono la panacea per i nostri
mali, coglioni coloro che riempiono pagine e pagine di insulsi pettegolezzi marginali, coglioni i produttori suicidi che distruggono ilpianeta. Non saresti in quel momento felice, sollevato, soddis-fatto di abandonare questa valle di coglioni?«
Eco. Znova in znova ga moramo brati. Še posebej njegovo znamenito definicijo prafašizma iz »davnega« leta 1995. Za konec le kratek citat, ki kot bi bil napisan danes za danes: »Ljudem, ki čutijo, da so bili oropani lastne družbene identitete, fašizem kot edini privilegij ponuja dejstvo, da so narojeni v isto državo/deželo. To je izvor nacionalizma. Poleg tega nacija pridobiva identiteto le preko svojih sovražnikov. V koreninah fašistične psihologije leži obsesija z zaroto, najbolje -mednarodno zaroto«.
Medtem ko svoje predsodke »branimo« z vaškimi stražami, moramo razumeti, da bodo vaški norci in »šanksonjerji« (by Arsen Dedič) na prestol spet ustoličili neumnost. O, sancta sim-plicitas! Simplicitas - enostavnost, preprostost, prostodušnost, neumnost. Simplicitas kot neumna srčika večnega prafašizma.
552	Sobota, 27. februarja 2016	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
goriška - Do podpore imajo pravico družine s kazalnikom Isee, ki ne presega 6000 evrov
Sprejeli že 560 prošenj za »državljanski dohodek«
Furlanija - Julijska krajina je lani poleti kot prva dežela v Italiji sprejela zakon o t.i. »državljanskem dohodku«. Do denarne podpore, ki znaša največ 550 evrov mesečno, imajo pravico družine v stiski s kazalnikom Isee do največ 6000 evrov. Prošnje sprejemajo in ocenjujejo občinske socialne službe, ki prispevke odmerjajo glede na posamezne dohodkovne stopnje. »Medobčinska socialna služba za zgornje Posočje je prva, ki se je prilagodila novemu zakonu in začela izplačevati te prispevke,« pravi goriška občinska odbornica Silvana Romano, vodja službe Maura Clementi pa izpostavlja, da je bilo povpraševanje že od vsega začetka zelo veliko. Od 22. oktobra 2015, ko so začeli sprejemati prošnje, se jih je nabralo že preko 600, odobrenih je bilo 560.
»151 ljudi je že dobilo prvo me-sečnino, v prihodnjih dneh bomo izplačali prispevke še ostalim, ki so prošnjo vložili do konca oktobra: teh je bilo skupno 217. Ostalim sprejetim prošnjam bomo predvidoma ugodili do aprila, saj je treba počakati na odobritev proračuna in prenos deželnih sredstev,« pojasnjuje Clementijeva. Glede na dosedanje število prošenj so izračunali, da bo letna vsota dohodkovnih podpor 2.457.000 evrov, število upravičencev pa se bo v prihodnjih mesecih gotovo povišalo. »Prošnjo bo kmalu vložilo okrog 80 občanov, ki jim že sledi naša socialna služba, ljudi v stiski pa je gotovo več. O tem zgovorno priča podatek, ki smo ga zabeležili: kar 30 odstotkov dosedanjih prosilcev ni naša socialna služba nikoli obravnavala,« poudarja Clementijeva.
Med 560 upravičenci je veliko družin z otroki; skupno bo finančno podporo prejelo 1482 ljudi. 490 izmed njih je mladoletnih, 297 jih ima med 19 in 34 let, 643 med 35 in 64 let, 40 med
Občina	Število sprejetih prošenj
Koprivno	5
Krmin	49
Dolenje	1
Fara	8
Gorica	409
Gradišče	33
Mariano	5
Medea	4
Moraro	1
Moš	5
Romans	15
Za g raj	5
Števerjan	3
Šlovrenc	4
Sovodnje	6
Vileš	7
Skupno	560
65 in 74, starejših od 75 let pa je 12. 58,8 odstotka upravičencev ima italijansko državljanstvo, 33 odstotkov je brezposelnih, 13 odstotkov je študentov, 16 odstotkov pa je zaposlenih ljudi, ki kljub službi težko shajajo.
Do enoletne denarne podpore imajo pravico le tisti, ki podpišejo »dogovor« s socialno službo: če želijo prejemati prispevek, si morajo aktivno prizadevati za iskanje službe in povečanje lastne stopnje zaposljivosti (npr. z obiskovanjem tečajev). »Pakt morajo ob starših podpisati tudi sinovi, če so že polnoletni,« zaključuje Maura Clementi.
Aleksija Ambrosi
V Gorici so sprejeli 409 prošenj
EZTS GO v Bruslju
Direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO Sandra Sodini bo med udeleženci transportno-logistične konference, ki jo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje prireja v četrtek, 3. marca, v Bruslju. Celodnevni dogodek bo potekal v prostorih Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU. Glavna govornika bosta Violeta Bulc, komisarka za mobilnost in promet, in dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo RS. Na dogodku bodo sodelovali predstavniki ustanov, ki sprejemajo
pomembne odločitve na področju transporta in logistike v EU.
Sodinijeva bo govorila o železniškem vozlišču med Gorico, Novo Gorico in Šem-petrom-Vrtojbo, ki je bilo vključeno med 15 najpomembnejših evropskih manjkajočih povezav. »Dogodek je namenjen razpravi na najvišjem nivoju o transport-nologistični problematiki v naši regiji oz. koridorju, rešitvah in financiranju. S tem dogodkom želimo tej problematiki posvetiti več pozornosti, saj je izjemno pomembna tako za podporo gospodarstvu kot tudi za lasten razvoj te storitvene panoge,« pravijo organizatorji. (ale)
gorica - Globa
Gostinec zaposlil štiri delavce na črno
Nikogar ni prijavil, podpisal ni nobene pogodbe, plačal ni nobenega socialnega prispevka ali zavarovanja. Zato je goriška finančna straža kaznovala gostinca, pri katerem je ugotovila, da je kršil zakonodajo na področju zaposlovanja.
Finančni stražniki so gostinca zalotili v prejšnjih tednih, ko so na Goriškem opravljali poostren nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno. V okviru teh dejavnosti jih je v eni izmed restavracij v Gorici dočakalo pravo presenečenje: ko so vstopili in vprašali upravitelja za dokumente, so ugotovili, da ni ni bil nihče izmed štirih navzočih delavcev prijavljen, čeprav so tam delali že dalj časa, kot je bilo jasno napisano na koledarju mesečnih prisotnosti. Ko je zagledal finančne stražnike, je eden izmed njih celo skušal pobegniti, kar pa mu ni uspelo.
Poveljstvo finančne straže je gostinca kaznovalo: naložilo mu je 92.400 evrov globe, ki pa se bo znižala na 15.300 evrov, če jo bo poravnal v roku 120 dni. Na podlagi zakonskih odlokov št. 81/2008 in 151/2015 bi mu lahko začasno odvzeli dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, saj je delež nepravilno zaposlenih delavcev presegal 20 odstotkov. Da bi preprečil zaprtje lokala, je upravitelj sklenil, da bo vse štiri zaposlil: pogodbo so podpisali trije natakarji in en kuharski pomočnik. Finančni stražniki so obvestili tudi Agencijo za prihodke, urad za zaposlovanje, zavod INAIL in zavod INPS, ki bodo zahtevali plačilo socialnih prispevkov in davkov.
gradež
Karabinjerji zasegli plažo, pesek in stroje
Karabinjerji okoljskega oddelka iz Vidma so v prejšnjih dneh zasegli približno tisoč metrov plaže v Gradežu, kjer je osebje turističnega podjetja GIT in gradbenega podjetja Isonzo izkopalo okrog 4000 kubičnih metrov peska, da bi ga premaknili na drug predel plaže. Za poseg niso imeli potrebnega urbanističnega in okoljskega dovoljenja, zaradi česar so videmski karabinjerji ovadili goriškemu sodišču osem ljudi; med njimi so predstavniki in delavci podjetja GIT, ki je poseg naročilo, in podjetja Isonzo, ki je gradbena dela izvajalo.
Karabinjerji okoljskega oddelka iz Vidma so zasegli tudi dva tisoč kubičnih metrov peska in nekaj gradbenih strojev, s katerimi so izkopali pesek in so skupno vredni okoli pol milijona evrov.
gorica - ENI
Previsoke položnice
Ustanovili so odbor
Položnice za plin, ki jih goriškim odjemalcem v teh dneh pošilja družba Eni, so marsikoga razburile. Številni Goričani so svojo jezo - le-ta je posledica visokih stroškov, težko razumljivih postavk, ki sestavljajo končni račun, ter zaračunavanja pavšalne porabe plina namesto upoštevanja dejanskega stanja števca - izrazili na socialnih omrežjih, nekateri pa so se celo združili v odbor. Poimenovali so ga »Bollette pazze - Istruzioni per l'uso«: prva seja novega odbora je potekala v četrtek, v kratkem pa nameravajo njegovi člani sklicati javno srečanje.
Na svoji Facebook strani je odbor že objavil nekaj koristnih nasvetov za občane. Na bojni nogi so tudi združenja za zaščito potrošnikov, pri katerih se oglaša vse več prebivalcev iz goriške pokrajine.
tržič - Delavci mlina De Franceschi naveličani čakanja
Zahtevajo ukrepe
Po enem letu družba Casillo še ni poskrbela za ponoven zagon dejavnosti
Tržiški mlin De Franceschi je še vedno zaprt, potem ko ga je pred enim letom odkupilo apulijsko podjetje Casillo. Zaradi tega so njegovi nekdanji delavci vse bolj zaskrbljeni; nov lastnik je vzel v službo pet uslužbencev, drugima dvema pa bo pogodba zapadla maja. Za štiri delavce, ki imajo preko petdeset let, se bo obdobje dopolnilne blagajne zaključilo aprila, za ostale se bo nadaljevala do novembra, le za nekatere do aprila prihodnjega leta. Samo eden od 50 nekdanjih delavcev je našel novo zaposlitev, vsi ostali čakajo in upajo ... Včeraj se je delegacija delavcev na tržiškem županstvu srečala z županjo Silvio Altran.
»Po enem letu še vedno ne vemo, kaj bo z mlinom. Novi lastnik je lani napovedal, da bo zaposlil večino uslužbencev, obljubljal je celo, da bo sponzoriral nekatere športne ekipe. Svojih obljub doslej ni držal,« ugotavlja predstavnik enotnega sindikalnega predstavništva Davide Soranzio in opozarja, da je nerešeni vozel o ponovnem odprtju železniške povezave med mlinom in indu-
Delavci na srečanju z županjo
fotoe.o.
strijsko cono Schiavetti-Brancolo le pretveza za zavlačevanje. »Če bi lastniki hoteli, bi se lahko obnovitvena dela znotraj mlina začela že zdavnaj,« pravi Soranzio, ki je skupaj z drugimi sindikalisti županjo opozoril, da je premalo odločna tudi dežela. »Z dežele so nam svojčas zagotovili, da bodo vsake tri mesece sklicali srečanje z lastništvom mlina, vendar zatem tega niso storili,« pravi Soranzio, ki je prepričan, da bi morala dežela aktiv-
neje slediti zadevi, pritiskati bi morala na lastništvo mlina, da bi se vozli začeli čim prej reševati.
Županja Silvia Altran se je obvezala, da bo zahtevala čim prejšnje srečanje s predstavniki lastništva mlina, ki bodo morali pojasniti, katere so njihove realne namere. »Čez dva meseca bodo prvi delavci ostali na cesti, saj se bo zanje zaključilo obdobje dopolnilne blagajne; čas je za ukrepanje,« poudarjajo sindikalisti.
/
GORIŠKA
Sobota, 27. februarja 2016
13
gorica - Pokrajina dela na preventivi
Bodeča Neža v Tržiču
Vse več nasilja med mladimi
Tudi v goriški pokrajini je vse več primerov nasilja med mladostniki, zato so se pokrajinski upravitelji odločili, da bodo posebno pozornost namenjali preventivi. Pokrajinska odborni-ca Ilaria Cecot poudarja, da je nasilje med mladostniki zelo kompleksen pojav, za katerega so v zadnjih letih ljudje vse bolj dovzetni.
»V preteklosti so nasilne izpade v marsikaterem primeru podcenjevali, danes smo nanje veliko bolj pozorni, saj so odraz stiske, ki jih doživljajo mladi. Prepričani smo, da je treba z vzgojo k strpnosti začeti čim prej, zato tudi sami vodimo več projektov na področju preventive. Med njimi izstopa projekt What's up, v okviru katerega nagovarjamo mlade in skušamo prisluhniti njihovim težavam in potrebam,« pravi Cecotova, po kateri se o nasilju med mladostniki na žalost govori le, ko gre za ekstremne primere.
Ravno pred kratkim so dva primera nasilja med mladostniki obravnavali v Ronkah, in sicer na tamkajšnji nižji srednji šoli oz. osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom. Starši otrok, ki so bili žrtve nasilnih sošolcev, so zaprosili za pomoč tako šolske organe kot občinske službe, s primeroma se ukvarjajo tudi karabinjerji. Ce-
cotova poudarja, da je treba mladim prisluhniti, preden svojo stisko začnejo izražati z nasiljem.
»Delati je treba na pozitivni sa-mopodobi mladih. Kdor je zadovoljen sam s sabo, se ne bo znašal nad druge,« pravi Cecotova in pojasnjuje, da je pokrajina projektu What's Up dala na razpolago 19.000 evrov za obdobje dveh let.
»Posebno pozornost je treba nameniti spletnemu nasilju, ki je v izrednem porastu. Tudi sama sem na Facebooku prav vsak dan žrtev cyber-nasilnežev; če je meni težko, sem prepričana, da je še veliko težje mladim, ki so tarča spletnega zasmehovanja,« poudarja Cecotova in pojasnjuje, da imajo izredno pomembno vlogo pri preprečevanju primerov nasilja med mladimi učitelji in profesorji. Če so šolniki dovzetni za stisko mladih in za nasilne izpade, se njihovo število takoj zniža. »Če so mladi nasilni, jim je treba pomagati, da spoznajo vzroke svojega vedenja. Seveda je treba pomagati tudi žrtvam nasilja in jim dati razumeti, da same niso ničesar krive. Z vzgojo k strpnosti je treba začeti čim prej - že v vrtcu in osnovni šoli,« poudarja pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. (dr)
Z vzgojo k strpnosti in spoštovanju različnosti je treba začeti že v vrtcu in osnovni šoli
Dekliška vokalna skupina Bodeča Neža se bo jutri, 28. februarja, ob 16. uri v stolnici sv. Ambroža v Tržiču predstavila publiki v okviru cikla koncertov za orgle, ki jih tržiško gledališče ponuja svojim abonentom. Ob tej priložnosti bo sodelovala s priznanim organistom Eliom Pivetto iz Pordenona. Pevke bodo predstavile sakralni program »a cappella« in z orgelsko spremljavo skladateljev iz različnih obdobij. Na sporedu bodo skladbe Gallusa, Palestrine, De Victorie, Brahmsa, Rheimbergerja, Regerja, Casalsa, Donatija, Sofianopu-la, Bonata in Vodopivca.
Manj glob v Ronkah
V ronški občini se je med lanskim letom znižalo število glob, ki so jih naložili občinski redarji. Skupno se je nabralo 1790 glob, 260 manj kot leta 2014. Priliv od glob je lani znašal 65.000 evrov, približno pet tisoč evrov manj kot pred dvema letoma. Število glob se ni znižalo zaradi nižjega števila kontrol, temveč zaradi samih občanov, ki so po-zornejši na spoštovanje zakonov - zlasti prometnega zakonika. Največ je bilo glob zaradi nepravilnega parkiranja (1466); 32 voznikov ni bilo pripetih z varnostnim pasom, 14 jih je med vožnjo uporabljalo mobilni telefon. Ron-ški občinski redarji so lani obravnavali dvanajst prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo sedem ljudi. Redarji so štiri globe naložili lastnikom nekaterih črnogradenj, 26 je bilo kazni zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov.
gorica - Predstavili roman, umeščen v zgodovinska dogajanja
Avtor je prebral veliko gradiva, toda o slovenskih virih ne ve ničesar
Knjigarna LEG na Verdijevem Korzu nadaljuje z bogato ponudbo predstavitev knjižnih novosti iz lastne ali zunanje založniške dejavnosti. Prejšnji teden je ob prisotnosti nekaj več kot dvajset ljudi potekal prikaz novosti z naslovom Lo spettro greco (Grški fantom). Roman, umeščen v zgodovinska dogajanja, je napisal Riccardo Bellandi, v Toskani rojen ustavni pravnik, ki se je pred petimi leti priselil v Gorico.
Predstavil ga je in se z njim z živahnimi iztočnicami pogovarjal časnikar Roberto Covaz. Ker je knjigo z zanimanjem prebral na dušek, je postavljal ustrezna vprašanja in jih glede na fabulo, povezano z vojnimi peripetijami na Primorskem, tudi širil s svojimi mislimi in ocenami. Avtorja je Gorica presenetila iz več vidikov. Iz Srednje Italije si ni znal predstavljati, kako v Gorici sploh govorimo. O Slovencih ni vedel, da obstajamo. Pritegnili so ga čas neposredno po drugi svetovni vojni, porazdelitev na Coni A in B, strateški položaj Goriških vrat. Zato je veliko bral in raziskoval, govoril z ljudmi, ki pa niso bili navdušeni nad sodelovanjem, ustvaril si je za prišleka precej podrobno sliko in nanjo navezal domišljijsko zamisel.
Časnikar je poudaril, kako je Gorici še vedno težko prikazati ostali Italiji lastne značilnosti, posebnosti in zapletenosti. Potarnal je nad že stokrat slišanim pojavom, da je bila zgodovina o vzhodni italijanski meji zamolčana, utišana, zakrita. Menimo, da je to že prej bilo le deloma res, po desetih letih Dneva spomina, filmih, predstavah, konferencah, (tendencioznih) fotografskih objavah pa postaja retorična banalnost, ki spremlja vsako javno pobudo z zgodovinsko vsebino.
V knjigi nastopajo realne in namišljene osebe iz kroga fašistične milice, Osvobodilne fronte, Zavezniške vojaške uprave, OZNE, CIE in drugih obveščevalnih služb; ne manjka niti dvojna agentka, ki se naveže na glavnega junaka. Slednji je odločen negativec, italijanski jurišnik, ki se je vojskoval na Balkanu v prepričanju, da je italijanska zasedba potrebna za civilizacijo balkanskih narodov, kot je veljalo za Eritrejo in Etiopijo. Tudi po propadu Italije ostane zvest nemškim zaveznikom, saj »niso bili vsi italijanski vojaki kot Alberto Sordi v filmu Tutti a casa«. Značilno za izbire ameriške vojske je, da je postal po vojni v Gorici njihov »komando« v protikomunistični dejavnosti. Do tu vse v poznanih okvirih.
Sledi domišljijski artefakt: podobno kot v Grčiji, kjer je Jugoslavija podpirala odpor proti okupatorjem pod vodstvom komunistične partije, medtem ko so ZDA in zlasti Velika Britanija podpirale prav tako uporne enote podrejene meščanskim strankam, se tudi v Trnovskem gozdu pripravlja nekaj zloveščega. V podzemnem štabu/bunkerju komandanti Jugoslovanske ljudske armade s pomočjo sovjetskih agentov in v povezavi z italijanskimi komunisti, ki so večji marksisti od samega Togliattija, snujejo državljansko vojno na Apeninskem polotoku, da bi na oblast prišla KPI. Glavni junak, sicer zadrski fašist, s pomočjo udarne skupi-
Platnica romana Riccarda Bellandija
ne vse to prepreči in načrt pade v vodo. Tudi sam nima posebnega zadoščenja od opravljenega dela in se ranjen ter razočaran izseli. Nacionalizmi ostajajo dalje, saj je Gorica še danes vezana na preteklost - ruševina v Spominskem parku docet... Vseh zakajev avtor seveda ni obrazložil, saj gre za pravcato »spy story« in je knjigo potrebno prebrati.
Vsekakor, zunaj povedanega na predstavitvi povzemamo in dodajamo: »titini« si niso z načrtovano 7. Republiko upali priti celo do Tržaškega zaliva, Soče in Nadiže, temveč so nameravali raztegniti oblast do Tilmenta ali Veneta (spomnimo se predsednika Napolitana in obtožbe o ekspanzion-izmu !). V tem romanu pa je Tito s pomočjo OZNE in Sovjetske zveze hotel vzpostaviti nadzor nad celo Italijo (sic!) celo na škodo ideološkega tovariša Togliattija, ki je leta 1947 kot pravosodni minister oprostil vse fašiste. Vse se je kuhalo v Trnovskem gozdu, kjer je junaška X. MAS že leto dni prej skušala ubraniti italijanstvo Gorice. Seveda gre za roman, a avtor je na predstavitvi dejal, da zgodovinski roman pove, česar zgodovina pogosto ne more.
Spomnimo se po vrsti: film o Toplem vrhu, film Srce v breznu, Cristicchijev spektakel, letošnje obeleženja in sedaj ta roman: za vse okuse in stopnje izobrazbe. Mi pa s knjigo ne moremo odgovoriti s knjigo, saj nas niso sposobni brati. Raziskovalec je na specifično vprašanje odgovoril, da o slovenskih virih ničesar ne ve, prebral pa je ogromno gradiva! (ar)
Milan Kučan
fotodamj@n
gorica - V torek v Kulturnem domu
Prvi predsednik
Z Milanom Kučanom se bodo pogovarjali tudi o Slovencih v Italiji
Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo v torek, 1. marca, gost Kulturnega doma v Gorici in Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v okviru tradicionalnih srečanj z avtorji. V osrednji dvorani Kulturnega doma bo ob 18. uri sodeloval pri predstavitvi knjige zgodovinarja Boža Repeta Milan Kučan - Prvi predsednik. Gre za biografijo enega najpomembnejših slovenskih politikov, ki jo je lani izdala založba Modrijan iz Ljubljane.
Knjiga opisuje prehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije ter njeno vključevanje v evropske in druge integracije; za-mejuje obdobje pičlih 15 let od sredine osemdesetih let 20. stoletja do začetka tretjega tisočletja. V tem času je ključni pečat slovenski politiki vtisnil Milan Kučan, prvi slovenski predsednik. Za ta položaj je po osamosvojitvi Slovenije kandidiral dvakrat in obakrat - ob visoki volilni udeležbi - zmagal v prvem krogu.
Zgodovinar Božo Repe je knjigo o Milanu Kučanu zasnoval že leta 1996, pred koncem predsednikovega prvega mandata, in jo v letu ali dveh nameraval tudi objaviti. Kučan namreč sprva ni želel ponovno kandidirati, ko pa se je odločil drugače, je Repe delo odložil, namere, da ga dokonča in objavi, pa ni opustil. Tako dobivamo prvo pravo monografijo o Kučanovem življenju in delu šele trinajst let po izteku njegovega drugega predsedniškega mandata.
Ob prisotnosti Milana Kučana in samega avtorja - večer bo povezoval novinar Dušan Udovič - bo na goriškem snidenju tekla beseda tudi o drugih aktualnih vprašanjih, od obletnice osamosvojitve Slovenije vse do zdajšnjega vprašanja beguncev in žic na mejah ter sežiganja knjig.
Na večeru se bodo dotaknili še drugih tem, na primer odnosa Slovenije do zamejstva in dobrososedskih odnosih, saj sodi predsednik Milan Kučan med osrednje osebnosti, ki so veliko storile tudi na tem področju in dobro poznajo problematiko slovenske narodne skupnosti v Italiji. Torkovo srečanje v Gorici prirejata Kulturni dom v Gorici in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza v sodelovanju z založbo Modrijan iz Ljubljane in Zvezo združenj borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice.
zlati kamen
Nova Gorica in Brda med finalistkami
V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, ki že peto leto identificira razvojno najbolj prodorne občine, je znanih dvanajst finalistk iz štirih regij. Med njimi so tudi Občina Brda in Mestna občin Nova Gorica, poleg njiju pa še Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Radlje ob Dravi, Tržič, Velenje in Žalec.
Razglasitev bo potekala na konferenci Zlati kamen, tradicionalnem srečanju občin in srečanju županov 23. marca v Festivalni dvorani v Ljubljani. Nagrado Zlati kamen se podeljuje od leta 2012. Dosedanje zmagovalke so bile Šentrupert (2015), Škofja Loka (2014), Postojna (2013) in Idrija (2012). V slovensko ISSO raziskavo je vključenih več kot 50 ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki se jih primerja skozi zadnja štiri leta. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. (km)
1 4 Sobota, 27. februarja 2016
GORIŠKA
/
solkan - Skultura 2001 iz Štandreža podarila tri kiparska dela
Čezmejna forma viva
Zadnja iz niza prireditev, ki jih je solkanska krajevna skupnost posvetila letošnjemu kulturnemu prazniku, je bilo četrtkovo odkritje treh kipov, ki jih je Solkanu podarilo društvo Skultura 2001 iz Štandreža. Gre za dela treh avtorjev, ki so nastala na kiparskem srečanju v Štandrežu. »S to gesto smo želeli ustvariti neke vrste čezmejno forma vivo,« je ob simbolni predaji v Solkanu pojasnil Marjan Brescia, predsednik društva Skultura 2001, in dodal, da bodo dela udeležencev kiparskega srečanja podarili tudi v Miren in Doberdob.
Vse tri kipe so v četrtek simbolno predali namenu pred solkanskim vojnim muzejem v neposredni bližini pokopališča. Dvorišče muzeja odtlej zaznamuje pokončna skulptura iz nabrežinskega kamna, ki sta jo po zamisli profesorja Stefana Jusa izdelali Maria Eterna Baratta in Aurora Folloni. Navpična razpoka v kamnu predstavlja rane, ki jih je vojna vihra prizadejala tem krajem, vodoravni barvni mozaiki pa kot obveze - katerih barve se prelivajo od rjavordeče, s krvjo prepojene zemlje do svetlo modre in rumene, ki predstavljata luč in upanje na mir in boljše čase - zdravijo vojne rane v prostoru. Sporočilo skulpture se nedvomno vsebinsko lepo dopolnjuje z muzejsko zbirko solkanskega vojnega muzeja. Naslednja od treh skulptur je postavljena v parku za solkansko bencinsko črpalko. Gre za delo novogoriške kiparke Nike Šimac, poimenovano Phosphoros - skulp-tura z rumenimi steklenimi drobci svetlobo absorbira in oddaja, tako kot človek, ki v sebi nosi luč, katere se morda ne zaveda. Tretje delo, ki je postavljeno pred solkansko krajevno skupnost, je ustvaril ljubljanski kipar Drago Vit Rožman, predstavlja moškega in žensko. »Gre za širjenje povezave med Slovenci v Italiji in Sloveniji, ki bi jo morali že davno vzpostaviti,« je solkanski del čezmejne forme vive pozdravila predsednica tamkajšnje krajevne skupnosti Darinka Kozinc, zadovoljna, da z mizarskim in vojnim muzejem, bližnjim vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne in skorajšnjo postavitvijo spomenika generalu Boroeviču tisti del kraja postaja zaokrožen spominski center.
Četrtkove otvoritve so se poleg predstavnikov solkanske krajevne skupnosti in no-vogoriškega mestnega sveta, načelnice občinskega oddelka za družbene dejavnosti Marinke Saksida, udeležili še goriški pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, člani društva Skultura 2001, ravnateljica goriškega licejskega pola Trubar-Gregorčič Elizabeta Kovic, goriška občinska svetnica Marilka Koršič in kamnoseki iz Manč. (km)
Marjan Brescia ob novem kipu v Solkanu
foto k.m.
brda - Danes kulturni dogodek
Brez meja
Podpirajo predlog o vpisu Brd na Unescov seznam
Brici z obeh strani meje bodo že četrto leto zapored priklicali pomlad s praznikom čezmejnega prijateljstva Kultura brez meja - Cultura senza confini. Gričevnata pokrajina objeta z Gregorčičevo muzo, smaragdno reko Sočo, in Furlansko nižino ter Korado in opomnikom na grozote prve svetovne vojne Sabotinom, se nikdar ni dala motiti z državnimi mejami, ki so pogosto na dva bregova postavile prebivalce Brd. Naravne, zgodovinske, kulturne, tradicionalne, podeželske, arhitekturne, etnografske, geografske, morfološke, krajinske, okoljske, razvojno-turistične, nasad-ne, kulinarične in vinarske značilnosti so kljub temu vse do danes ostale podobne. Medsebojno sodelovanje je bilo vedno del vsakdana slehernega Brica.
To potrjuje tudi projekt petih obmejnih občin v briški pokrajini (Brda, Števerjan, Gorica, Dolenje in Krmin) ter Fundacije Goriške hranilnice, ki želi združiti različne kulturne skupine, slovenske, italijanske in furlanske, ter tako ustvariti omrežje kulturnega okolja celotnega območja. Cilj projekta je torej združitev celotnega obmejnega prebivalstva sko-
zi umetnost in glasbo.
Letošnja prireditev, že drugo leto zapored pod taktirko Ane Facchi-ni, želi podpreti predlog za kandidaturo o vpisu slovenskih-italijanskih Brd na seznam svetovne dediščine Unesco, ki naj bi vključeval občine celotnega briškega območja.
»Letošnje srečanje nam nudi priložnost, da se ob sproščenem kramljanju in izmenjavi umetniških vsebin bolje spoznamo in zbližamo. To je večer utrjevanja starih in tkanja novih vezi, ki nas bodo še tesneje povezale v skrbi za boljši skupni jutri. Zato je nedavno obnovljena Vila Vipol-že, ki je jeseni prejela mednarodno priznanje Foglia d'oro kot najlepše obnovljeni kulturni spomenik v sklopu projekta Unescovih klubov v Italiji La Fabbrica del paesaggio, kot pisana na kožo prireditvi, ki povezuje dva svetova spojena z enotno kulturno dediščino,« pravijo prireditelji kulturnega dogodka in pojasnjujejo, da bo drevi ob 19. uri v Vili Vipolže preko petindvajset obmejnih posameznikov in umetniških skupin ter 9 osnovnih šol spesnilo čarobno zgodbo briške dežele s potovanjem skozi briško tradicijo, preko narečja vse do evropske himne.
doberdob - Po oceni revije Scatti di gusto
Doberdobski med v enajsterici najboljših
Doberdobski cvetlični med Silvana Ferfolje je bil deležen spletnega priznanja. Spletna revija Scatti di gusto ga je vključila med enajst cvetličnih medov iz cele Italije, ki jih je vredno pokusiti. Iz Furlanije Julijske krajine je bil v »enajsterico« vključen še med čebelarskega podjetja Mil iz Karnije, ki ga tamkajšnji čebelar Andrea Orlando prideluje na visokogorskih travnikih na 1250 metrih višine.
V našem dnevniku smo že nekajkrat pisali o Silvanu Ferfolji, saj je doslej prejel že vrsto nagrad. Tokrat si je vključitev med najboljše v
Italiji prislužil s cvetličnim medom, ki ga prideluje na kraški gmajni v okolici Doberdoba. »Sam uporabljam Žnidaršičeve panje, ki so tipično slovenski, medtem ko imajo drugod po Italiji predvsem ameriške panje,« nam je včeraj razložil Silvan Ferfolja, ki ga je revija Scatti di gusto pohvalila tudi zaradi elegantnega »packaginga«; k temu lahko dodamo, da je pohvala še kako zaslužena tudi zaradi dvojezične etikete.
Silvan Ferfolja prodaja svoj med na domu; dobiti ga je mogoče tudi v nekaterih trgovinah, osmicah in turističnih kmetijah. (dr)
Cvetlični med Silvana Ferfolje
gorica - Na obisku učenci petih razredov osnovnih šol Frana Erjavca in Otona Župančiča
V Trgovskem domu in knjižnici
Knjižničarka jim je spregovorila o Maksu Fabianiju, povedala jim je tudi nekaj zanimivosti o življenju in delu Franceta Prešerna
Učenci petih razredov osnovnih šol Frana Erjavca iz Štandreža in Otona Župančiča iz Gorice so se minuli ponedeljek zbrali pred goriškim Ljudskim vrtom. Knjižničarka Luisa Gergolet jih je pričakala v Trgovskem domu, kjer jim je spregovorila o zgodovini te stavbe in o arhitektu Maksu Fabiani-ju. Otroci so jo z zanimanjem poslušali, nato so se sprehodili po Ljudskem vrtu in se za trenutek ustavili pri kipu Simona Gregorčiča. Učitelj Martin Srebrnič jim je povedal, da je
Petošolci v Trgovskem domu (levo) in v Feiglovi knjižnici (desno)
kip izdelal učitelj Silvan Bevčar, ki zadnja leta poučuje v Brača-nu. Otroci so nanj res ponosni. Nato so šli še v knjižnico Da-mirja Feigla, si ogledali prostore in se ustavili v čitalnici. Knjižničarka jim je povedala nekaj zanimivosti o življenju pesnika Franceta Prešerna. Spomnili so se na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Sledil je čas za knjige, šli so v otroško sobo, si ogledali in izbrali knjige. Po malici so se Goričani vrnili v šolo peš, Štandrežci pa so se odpeljali z mestnim avtobusom.
Robinson Crusoe v centru Lojze Bratuž
V okviru Zimskih popol-dnevov bo danes ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici predstava Robinson Crusoe, l'avventura. Nastopila bo skupina Teatro Pirata, igro je režiral Simone Guerro, na odru se bosta predstavila Silvano Fiordelmondo in Francesco Mattioni. Blagajno bodo odprli ob 16. uri. Predstava je povzeta po romanu, ki ga je napisal Daniel Defoe.
/
GORIŠKA
Sobota, 27. februarja 2016
15
Zaposlitev v Zagraju
Zagrajska občina bo v okviru projektov za družbeno koristna dela zaposlila za obdobje 29 tednov šoferja šolskega avtobusa. Prošnje lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni, ki imajo vozniško dovoljenje kategorije D. Prošnje zbirajo v uradu za delo v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici do 10.
Skrbi za ljudi na robu
V Štandrežu bo danes v gosteh francoski prosvetni delavec in duhovnik Jean-Philippe Chau-veau, ki skrbi za ljudi na robu in še zlasti za prostitutke. Javno srečanje z njim bo z začetkom ob 19.45 v župnijskem domu Anton Gregorčič.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
Gledališče
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 »Zootropolis«; 19.50 »II caso Spotlight«; 22.10 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.40 »The Danish Girl«; 21.45 »Il caso Spotlight«.
Dvorana 3: 16.00 »Perfetti sconosciuti«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Fuo-coammare«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Zootropolis«; 18.10 - 20.10 - 22.15 »Dead-pool«.
Dvorana 2: 15.00 - 19.30 »Zootropolis«; 17.00 - 21.40 »Gods of Egypt«.
Dvorana 3: 15.00 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Il caso Spotlight«. Dvorana 4: 17.15 »Zootropolis«; 15.30 - 19.50 - 22.00 »Perfetti sconosciuti«. Dvorana 5: 16.00 - 17.50 - 20.20 -22.10 »Tiramisu«.
il Razstave
16. FESTIVAL FURLANSKEGA KOMIČNEGA GLEDALIŠČA v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20): danes, 27. februarja, ob 20.45 »Puare Ta-lie ... Viparis in famee« (Drin & De-laide, Rivignano). Brezplačna vabila v knjigarni Antonini na Korzu Italia ali pri blagajni Kulturnega doma; informacije po tel. 0481-33288.
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 3. marca, ob 20.30 komedija za stare in mlade »Staro za novo« (produkcija, scenarij, igra in režija Boris Kobal, Tin Vodopivec); vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 3. marca, ob 20.45 muzikal »Grease« (gledališka skupina Compagnia della Rancia); www3.comune.gorizia.it/tea-tro.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 4. marca, ob 21. uri »I vi-cini« (nastopajo Iris Fusetti, Davide Lorino, Fausto Paravidino, Sara Puti-gnano in Monica Samassa); informacije po tel. 0481-532317, info@arti-stiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 27. februarja, ob 10.30 »Gledališka igralnica« (vodi Medea Novak), ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar); informacije po tel. 003865-3352247, blagaj-na@sng-ng.si.
4 Koncerti
H Čestitke
V	GORICI: v Kulturnem domu je na ogled razstava slikarke Marie Grazie Persolja; do 12. marca od ponedeljka do petka 9.00-12.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 sta na ogled razstavi »Soldati-Quan-do la storia si racconta con le caser-me« in »Il Cioccolato nella Grande Guerra«; do nedelje, 28. februarja, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Danes, 27., in nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri vodena ogleda razstave »Soldati« in ob 18. uri vodena ogleda razstave »Il Cioccolato nella Grande Guerra«.
V	GORICI: član fotokluba Skupina75 Marko Vogrič razstavlja ciklus črno-belih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do ponedeljka, 29. februarja.
V	GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Čer-nigoj 1898-1985«; do ponedeljka, 29. februarja, od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00.
V	KRMINU: v palači Locatelli je na ogled razstava »Thea Grusovin Ge-romin-Ricordi di una vita in punta di pennello«, ki jo je uredil kulturni krožek Tullio Crali iz Gorice; do ponedeljka, 29. februarja, (ob petkih, sobotah in nedeljah 15.30-18.30).
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju bo danes, 27. februarja, ob 17. koncert koncert kitarista Sandra Torlontana; vstop prost (z najava po tel. 040-6724911).
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 29. februarja, ob 20.15 koncert Trobilnega kvinteta SiBRASS; informacije po tel. 0038653354010, blagajna@kulturnidom-ng.si.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri v okviru koncertne sezone na sporedu muzikal »Cvetje v jeseni«; informacije in nakup vstopnic od ponedeljka do petka 8.30-12.30, tel. 0481-531445, in-fo@centerbratuz.org.
GLASBENI VEČERI V BUKOVICI: v četrtek, 10. marca, ob 20. uri zaključni koncert komornih skupin akademije Nova; vstopnice uro pred koncertom v avli Kulturnega doma Bukovica.
PRIMORSKA POJE 2016: v petek, 11. marca, ob 20.30 v cerkvi v Štandrežu nastopajo MePZ F.B. Sedej - Štever-jan, MePZ Planinska Roža - Kobarid, ŽVS Korala - Koper, MePZ A.M. Slomšek - Zagreb, Duhovna Sekcija, DVS Bodeča Neža - Vrh , MeCPZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ Jacobus Gallus - Trst. V nedelja, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo ŽePZ Pristan Univerze 3. življenjsko obdobje - Koper, MoVOS Zgun - Šmihel, MePZ Maestral - Koper, MoPZ Fantje izpod grmade - Devin, MePZ Slavec - Solkan, Košanski oktet - Košana, MePZ Hrast - Doberdob, CMePZ Zvon - Ilirska Bistrica.
V	NOVI GORICI v športni dvorani OŠ Milojka Štrukelj, Delpinova ul. 7, v soboto, 12. marca, ob 18. uri glasbeni spektakel »Mamma mia!« (društvo Prospot iz Radovljice, v sodelovanju s KD Nova Gorica). Predprodaja vstopnic na vseh bencinskih črpalkah Petrol v Sloveniji ali na www.eventim.si.
Dragi ADRIANO, naj Abraham ti novih da moči, naj zdravja in veselja polno podari. To ti vsi Gerijevi in Kofolovi želijo!
H Mali oglasi
PRODAM dve diatonični harmoniki: H, E, A po 1200 evrov in B, ES, AS po 1000 evrov. Tel. 335-5387249.
H Šolske vesti
AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Gorici ob torkih in četrtkih v večernih urah; informacije tel. 0481-81826, www.ad-formandum.org, info@adforman-dum.org.
SLOVIK: program polletnega oz. enoletnega šolanja v Ljubljani za dijake letošnjih 3. razredov drugostopenjskih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji; informacije na www.slo-vik.org, info@slovik.org, predprijave zbirajo do torka, 15. marca.
S Izleti
□ Obvestila
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš).
DRUŠTVO DLT FILIPIDES iz Nove Gorice organizira tek na Sabotin v sklopu Primorskih gorskih tekov danes, 27. februarja, s startom pod solkanskim mostom ob 13. uri; trasa bo vodila po kolesarski stezi do odcepa za mulatjero, ki se vzpenja po severni strani Sabotina, skozi kaverne prve svetovne vojne in s ciljem pri bivši ka-ravli; informacije po tel. 0038668187250.
PLANINSKO DRUŠTVO KANAL vabi na pohod po dolini reke Glinščice v nedeljo, 28. februarja. Zbirališče ob 7. uri v Kanalu pred gostiščem Križnič. Tura je lahke narave, predvidenih pet ur zmerne hoje; informacije tel. 00386-31697642 (Katja Žagar).
SPDG vabi člane, da se udeležijo 38. spominskega pohoda na Arihovo Peč na Koroškem (približno 2 uri in pol lahke hoje). Odhod v nedeljo, 28. februarja, ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Prevoz z lastnimi sredstvi; tel. 339-7047196 (Boris).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja dvodnevni izlet 5. in 6. maja v kulturnozgodovinski mesti Parmo in Modeno. Prijava do 12. marca na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna številka.
POSTANI NAŠ SLEDILEC
@primorskiD
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
PrimorskiD
PARTIZANSKA KNJIŽNICA sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20, bo odprta vsako soboto od 17. do 19. ure.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je Carinska uprava objavila nov program Intr@Web 2016 za periodične prijave Intrastat, vezane na nakup in prodajo blaga in storitev na območju EU. Novo verzijo programa je mogoče sneti s spletne strani Carinske uprave; informacije www.sdgz.it,www.ures.it.
V	PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 meditacija »Cuori Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, the-tahealing; www.ahaueventi.com.
44. EXPOMEGO na razstavišču v Gorici (Ul. Barca) do 28. februarja: danes, 27. februarja, in nedeljo, 28. februarja, 10.00-20.00, Festival golaža do 22. ure, vstop prost.
RISANJE MANDAL ZA OTROKE - Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita na otroško ustvarjalno delavnico, pod mentorstvom umetnice Tanje Prezelj, danes, 27. februarja, ob 15. uri; informacije in prijave po tel. 0038640-225226, iva-nasolc@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta v teku deželna razpisa za prispevke: za nakup lesenih sodov in za obnovo vinogradov. Prošnje za oba razpisa je treba predstaviti do ponedeljka, 29. februarja; informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu, Gorici in Čedadu.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi v petek, 4. marca, zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA
prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta).
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it.
KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
VIATORIJEV BOTANIČNI VRT med Pevmo in Grojno bo odprt od 28. marca do 2. junija, ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih 16.00-19.00. Vodeni ogledi bodo ob 17. uri; informacije na Fundaciji Goriške hranilnice po tel. 0481-537111, info@fon-dazionecarigo.it.
ZSKD prireja izviren tečaj za mentorje gledaliških skupin in učitelje z dra-matičarko Kim Komljanec, 3., 4. ter 10., 11. septembra od 10.00 do 17.00. Rok za prijavo zapade 31. marca; informacije po tel. 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu.
H Prireditve
ZDRUŽENJI PAR MORAR IN AMICI DELLA LIRICA prirejata v torek, 1. marca, ob 20.30 v župnijski dvorani v Moraru (Trg Sant'Andrea) predstavitev Verdijeve opere »Luisa Miller«, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. Večer bo vodil Claudio Dornik.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo danes, 27. februarja, ob 21. uri gledališka posodobitev dela Roberta Co-vaza »Il Tesoro del Carso«, prirejata kulturno združenje »La Stropula de Mofalcon« in CAM-Arte e Musica; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
GOLJUFIJE IN TATVINE: informativno srečanje o preventivi v organizaciji ka-rabinjerjev bo v ponedeljek, 29. februarja, ob 18. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Govora bo o tatvinah, vlomih v domove in zaščiti starejših ljudi pred goljufijami.
KMEČKA ZVEZA vabi člane vinogradnike na informativno srečanje v torek, 1. marca, ob 19.30 v Centru za promocijo (nekdanji AIAT) v Sesljanu 56/b na temo »Posledice reforme skupne uredbe trga vina«( prehod od sadilnih pravic na avtorizacije, dema-terializacija registro vina, reforma DOC in IGT, zaščita terana in rebule)«.
MUZEJSKI TORKOV VEČER na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo 1. marca ob 20. uri. Ob izidu spremnega kataloga k razstavi »Industrijska dediščina na Goriškem« bo avtorica razstave Inga Miklavčič Brezigar predstavila publikacijo. Sodelovala bosta tudi Klavdija Figelj in Oskar Kogoj.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA organizira niz strokovnih predavanj s prostim vstopom v Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana v Ul. San Giovanni 9): v četrtek, 3. marca, ob 20. uri Bogdan Polajner »Kako lahko starši z odnosi vplivamo na zdravo vedenje otrok?«; v soboto, 12. marca, ob 20. uri Christian Gostečnik »So res vsega krivi starši?«; v četrtek, 17. marca, ob 20. uri Aldo Rupel »Od skrbi za vzgojo do ohranjanja psihofizične učinkovitosti«.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja v petek, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«.
Pogrebi
DANES NA VRHU: 14.00, Mimica (Maria) Lorenzini por. Černic v cerkvi (ležala bo od 12.30 dalje) in na pokopališču.
t
Zapustila nas je naša draga
Maria Lorenzini
v
por. Cernic
(Mimica)
stara 87 let
Žalostno vest sporočajo
mož Virgilij, sin Luciano, sestra, brat, snaha, vnukinja in vnuk ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo danes, 27. februarja, ob 14.00 uri v župnijski cerkvi na Vrhu, kjer bo draga Mimica ležala od 12.30 dalje.
Topla zahvala vsem, ki boste počastili njen spomin.
Gorica, Vrh, 27. februarja 2016
Sekcija VZPI-ANPI Vrh, KD Danica in gosp. zadruga Brajda Vrh
izrekajo iskreno sožalj'e Virgiliju in Lucianu Černicu ter svoj'cem ob izgubi žene in mame Marie Mimice Lorenzini.
16	Sobota, 27. februarja 2016	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Žan Kranjec presenetil
HINTERSTODER - Francoz Alexis Pinturault je pristal na prvem mestu na veleslalomski tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Hin-terstoderju. Do točk se je prebil tudi slovenski smučar Žan Kranjec, ki je dosegel odlično 13. mesto. Kranjec se je v finale uvrstil z 28. časom, poskrbel pa je za izvrstno drugo vožnjo, med katero je s 5. najboljšim časom pridobil še petnajst mest in bil 13., kar je njegova druga najboljša uvrstitev v karieri. Na drugo mesto se je za Pinturaultom uvrstil Marcel Hirscher, na tretje pa Thomas Fanara.
Jutri VN Izole
IZOLA - Jutri bo v Izoli kolesarska dirka 3. Velika Nagrada Izole (Grand Prix Izola), ki jo organizira Kolesarska zveza Slovenije. Start bo ob 12. uri v Cankarjevem drevoredu, kjer je tudi predviden cilj ob 15.30. Na dirki bo nastopilo 200 kolesarjev iz več kot 20 držav, tekmovanje pa si bo mogoče ogledati tudi preko televizijskega prenosa na Š1. Letošnjo dirko, ki bo potekala skozi kraje Izola, Gažon, Baredi, Šmarje, Sečovlje in Lucija, bodo predstavili danes ob 18. uri v Manziolijevi palači v Izoli.
nogomet - V Zurichu izvolili novega predsednika mednarodne nogometne zveze
Fifa ima novega poglavarja
Švicar italijanskih korenin Gianni Infantino bo nasledil Seppa Blatterja - »Nogometu bomo vrnili ugled in spoštovanje«
V Trstu vsi na domačih tleh
ZÜRICH - Dosedanji generalni sekretar Evropske nogometne zveze (Uefa), Švicar Gianni Infantino, je novi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Na izrednem kongresu v Zürichu je tako nasledil dolgoletnega prvega moža Fife Seppa Blatterja.Petinštiridesetletni Infantino je za zmago potreboval dva kroga volitev. V prvem so mu delegati - teh je bilo 207 - namenili 88 glasov, njegovemu glavnemu tekmecu, predsedniku azijske zveze, bahrajnskemu šejku Salmanu Bin Ibra-himu Al Khalifi, pa 85. V prvem krogu sta kandidirala še jordanski princ Ali, ki je dobil 27 glasov, ter Francoz Jerome Champagne, ki jih je dobil sedem. Južnoafričan Tokyo Sexwale je tik pred volitvami odstopil od kandidature.
V drugem krogu, ki je o predsedniku odločal prvič po letu 1974, pa je Infantino, ki sta ga podprla tudi Nogometna zveza Slovenije in italijanska nogometna zveza FIGC, dobil 115 glasov (potreboval jih je 104), šejk Salman pa 88. Ali je prejel štiri glasove, Champagne pa nobenega.
»Dragi prijatelji, ne morem opisati svojih čustev v tem trenutku. Šel sem skozi izjemno potovanje, ki me je povezalo z veliko izjemnimi ljudmi. Ljudmi, ki dihajo in živijo nogomet. Fifi bomo vrnili ugled in spoštovanje. Svet nam bo ploskal za to, kar bomo naredili v prihodnje. To bomo storili skupaj, tega ne bom naredil sam,« je takoj po izvolitvi povedal Infantino, ki je rojen v Brigu, sosednji vasici Vispa, Blat-terjevega rojstnega kraja.
Infantino bo sedaj predsednik 209 nacionalnih zvez. »Želim delati skupaj z vsemi, da začnemo novo obdobje v Fifi, v katerem bomo nogomet spet postavili v ospredje. Ta je šel skozi žalostne čase, ampak teh je konec. Implementirati moramo sprejete reforme, biti transpa-rentni, pridobiti spoštovanje sveta. Ganjen sem, hvala vsem,« je še povedal Infantino, po izobrazbi odvetnik, sicer mož in oče štirih otrok, ki tekoče govori italijanski, irski, francoski, nemški, angleški in španski jezik.
Švicar je postal predsedniški kandidat po suspenzu prvega moža Evropske nogometne zveze Michela Platinija, v njegovi kampanji pa je najbolj odmeval predlog, da bi razširil svetovno prvenstvo z 32 na 40 reprezentanc. Infantino med drugim zagovarja organizacijo SP v dveh ali več državah, v primeru zmage pa je obljubil, da bo vsaka štiri leta vsaki državi članici podelil pet milijonov dolarjev in 40 milijonov vsaki od šestih konfederacij. (sta)
Evropska derbija
NYON - Včerajšnji žreb parov osmine finala evropske lige je poskrbel za več zanimivih dvobojev. 10. in 17. marca se bodo pomerili: Liverpool-Manchester United, Lazio - Sparta Praha, Šahtar - Ander-lecht, Basel - Sevilla, Villarreal - Bayer Leverkusen, Athletic Bilbao - Valencia, Borussia Dortmund - Tottenham, Fenerbah-če - Braga. Sreča se je torej nasmehnila edinemu italijanskemu predstavniku Laziu, medtem ko je žreb določil dva zanimiva derbija med Liverpoolom in Manchester-jem Unitedom ter med Athleticom iz Bil-baa in Valencio.
S prihodom Giannija Infantina se je zaključilo obdobje »Blatterjeve vladavine«
ansa
Tržaške ekipe v najrazličnejših športih bodo ta konec tedna nastopile na domačih tleh. V športni dvorani na Čarboli bodo danes ob 18.30 roko-metaši moštva Principe Trieste gostili Pressano. V tržaškem bazenu Bruno Bianchi bodo ob 15.30 igrali vater-polisti moštva Pallanuoto Trieste, ki bodo nastopili proti ekipi Ortigia Si-racusa. Na domačih tleh bo jutri igrala Triestina, ki bo na stadionu Rocco ob 12.30 gostila Belluno. V tržaški športni palači bodo jutri nastopili tudi košarkarji Alme, ki bodo ob 18. uri nastopili proti Trevisu.
Roma in Milan že danes
Dve tekmi bosta danes odprli 27. krog italijanske nogometne A-lige. Ob 18. uri bo Empoli gostil Romo, ob 20.45 pa bo na vrsti srečanje Milan - Torino. ZIMSKI ŠPORTI - Norvežana Magnus Krog in Joergen Graabak sta zmagovalca ekipne tekme v nordijski kombinaciji v Val di Fiemmeju. Po 2x7,5 km sta za 6,7 sekunde ugnala prvo nemško ekipo in za 7,1 sekunde prvo francosko.
liga nba
Piše se zgodovina
Nov mejnik Stephena Curryja
ORLANDO - Piše se novo poglavje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA, zasluge za to pa nosi Stephen Curry. Košarkar moštva Golden State Warriors je v noči na petek postavil nov mejnik in še enkrat potrdil, da je v tem trenutku morda najbolj »vroč« košarkar na svetu. Na gostovanju v Orlandu (114:130) je Curry postavil nov mejnik, saj je z metom za tri točke ob koncu prve četrtine nanizal že 128. zaporedno tekmo rednega dela sezone, na kateri je dosegel vsaj trojko (tekem je 149, če upoštevamo tudi končnico prvenstva op.av.). S tem je popravil prejšnji rekord, ki ga je le 24 ur delil s Kylom Korverjem. Zadnjič je Curry ostal praznih rok 11. novembra 2014 (0:7 proti Spursom iz San Antonia), sledil pa je niz 16 zaporednih zmag Warriorsov, ki so na koncu lanske sezone osvojili šam-pionski prstan.
Curry pa se ni zadovoljil z enim samim zadetim metom za tri točke, saj je za zmago Bojevnikov prispeval 51 točk z vrtoglavimi odstotki pri metu iz igre: 20:27 od katerih 10:15 izza črte 7,25, tem pa je dodal 8 asistenc. Sploh pa je številka 30 že trikrat v letošnji sezoni prekoračila mejo 50 točk, dvakrat pa je do tega prišlo februarja. Sedaj ima Curry v letošnji sezoni že 276 trojk, deset manj od rekorda, ki ga je sam postavil lani. Pomemben mejnik naskakuje tudi moštvo Golden State Warriors, ki lovi rekordnih 72 zmag Jordano-vih Bullsov v sezoni 1995/96. (av)
formula 1 - Nadvlada Mercedesa in Ferrarija na prvih predsezonskih testiranjih v Barceloni
Ponovitev lanske sezone?
BARCELONA - Mercedes in Ferrari. Prva predsezonska testiranja v Formuli 1 na dirkališču Montmelo že nekoliko napovedujejo - sicer je še prerano za katerokoli racionalno analizo -, da se bo nova sezona začela približno tako, kot se je zaključila lanska. Mercedesovo nadvlado (17 zmag na 20 velikih nagradah) je leta 2015 namreč občasno prekinil le Ferrari oz. Sebastian Vettel, ki je iztržil tri zmage (v Maleziji, na Madžarskem in v Singapurju), medtem ko ostala moštva niso bila deležna niti drobtinic.
Karavana Formule 1 je šele na startnih blokih nove sezone, ki se bo uradno začela 20. marca v Avstraliji, razmerje moči pa je zaenkrat zelo podobno lanskemu. Med špansko štiridnevnico je namreč Ferrari kar trikrat dosegel najhitrejši čas (v sredo je na prvem mestu pristal Nico Hulkenberg s svojo Force Indio), Mercedes pa se ni osredotočil na hitrost, a na zanesljivost dirkalnika. Če lahko zimsko delo Scuderie ocenimo z več kot zadovoljivo oceno, si Nemci zaslužijo same laskave besede.
Ferrari se je posvetil hitrosti in dosegel zavidljive rezultate, saj najboljši čas, ki ga je v torek z najmehkejšo - rdečo - različico pnevmatik dosegel Sebastian Vettel (1:22.810), sploh ni zanemarljiv. Najbolj sta se mu približala Nico Hulkenberg (Force India, 1:23.110) in moštveni kolega Kimi Raikkonen (1:23.477), medtem ko je za najboljši čas Mercedesa poskrbel Nico Rosberg (1:24.867), ki je bil torej za poltretjo sekundo počasnejši od Vettla.
Zakaj si torej Mercedes zasluži odli-
čno oceno? Nemško moštvo se je tokrat osredotočilo pretežno na zanesljivost dir-kalnika, rezultati pa so presegli najbolj optimistična pričakovanja. Dvojec Lewis Hamilton - Nico Rosberg je namreč prevozil skupno 675 krogov, ne da bi pri dirkalni-ku zabeležili zaskrbljujočih tehničnih težav. Naj za primerjavo dodamo, da sta nekdanja svetovna prvaka Jenson Button in Fernando Alonso z McLarnom prevozila le 257 krogov, kar dokazuje, da Hondine težave, ki smo jih na vsaki dirki spremljali v lanski sezoni, še vedno niso mimo.
Trenutno lahko torej pričakujemo le redkoštevilne novosti. Med te sodijo spremembe v pravilniku, saj bomo letos spremljali nov sistem kvalifikacij. V prvem delu, ko bo na stezi vseh 22 dirkačev, bo po sedmih minutah odpadel najpočasnejši, vsakih 90 sekund pa naj bi nato v bokse poslali še tistega, ki bo takrat na zadnjem mestu. Ostalo bo 15 dirkačev, ki se bodo v drugem delu kvalifikacij prav tako borili na izpadanje. Prvi naj bi se poslovil po šestih minutah, potem pa spet po eden na 90 sekund, dokler ne bi za zadnje dejanje osta-
la le osmerica. Poslednji del kvalifikacij naj bi trajal 14 minut, izločanje najslabših pa bi se začelo že po petih minutah. V zadnjih 90 sekundah bi bila na stezi samo še dva dirkača, ki bi v medsebojnem dvoboju odločala o prvem mestu in najboljšem izhodišču za dirko. Uporabljamo pogojnik, ker mora nov format, ki naj bi poskrbel za več dogajanja in bolj razburljive kvalifikacije, še potrditi svet za motošport pri krovni avtomobilistični zvezi Fia, ki se bo sestal v četrtek, 4. marca.
Albert Voncina
/
ŠPORT
Sobota, 27. februarja 2016
17
odbojka - Danes in jutri v moški B2-ligi
V Repnu in v Gorici prvouvrščeni ekipi
nogomet - V deželnih prvenstvih
V ospredju Kras, Sovodnje in Primorje
Kljub temu, da ne bosta nastopili ena proti drugi, bosta tekmi Sloge Tabor Televita in združene ekipe Olympie nekako povezani med seboj. Varovanci trenerja Jerončiča namreč delijo prvo mesto na lestvici državne B2-lige s šesterko iz Cordenonsa, ki bo nocoj ob 20.30 nastopila proti Marchesinijevim igralcem v športnem centru Mirka Špacapana v Gorici. Za nameček se bodo Kante in soigralci naslednji konec tedna odpravili v Cordenons, kjer jih čaka zelo pomembno srečanje. »Prav zaradi tega moramo v tem krogu proti Casalserugu osvojiti vse tri točke, saj želimo do neposrednega spopada ohraniti prvo mesto na lestvici. Naša naloga pa ne bo lahka, saj se Casalserugo bori za obstanek, tako da je za naše nasprotnike vsaka točka dobrodošla,« pravi kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin. Ekipa iz Repna bo nastopila jutri ob 18. uri na domačih tleh, po težavah z gripo pa naj bi bili vsi odbojkarji nared.
Še težjo nalogo čaka zadnjeuvršče-no Olympio, saj bo nastopila proti eni izmed dveh vodilnih ekip na lestvici, tako da bodo nasprotniki prav gotovo motivirani. »Igralci Cordenonsa zagotovo sodijo med najbolj izkušene v ligi. Trenirali smo dobro, na klop pa se po poškodbi vrača tudi Elvis Vidotto,« razlaga kapetan združene ekipe Filip Hlede.
V Repnu bodo danes ob 18. uri igrale igralke Zaleta Sloge, ki se bodo v deželni C-ligi pomerile s Trivignanom. »Naše nasprotnice se borijo za uvrstitev v play-off, v prvem delu prvenstva pa smo v Trivignanu iztržile pomembno točko, saj smo na koncu klonile s 3:2. Tokrat bomo nastopile v popolni postavi, saj se na igrišče vrača tudi Tanja Babudri,« pravi po-
KOŠARKA - C-liga gold
Jadran prireja avtobus
Košarkarji Jadrana bodo jutri ob 18. uri v Arzignanu odigrali pomembno srečanje 7. kroga povratnega dela prvenstva C-lige silver. Navijači bodo lahko tokrat združeni ekipi sledili tudi v go-steh, saj prirejajo društveni odborniki avtobus. Odhod ob 13.30 pred telovadnico na Rouni ali pa ob 13.45 na postajališču v Devi-nu. Za prijave sta na voljo tel. 3407718518 in e-poštni naslov ja-dran2002@libero.it
Z »Vremenoslovci ^ napovedujejo, da bo konec tedna slabo vreme. Če ne bomo igrali, bomo zadovoljni, saj nas v sredo i ''' čaka pomembna tek*' ma državnega pokala v Bocnu.« (Športni vodja Vesne PaobSoavipredjutrišnjim dvobojem v Korenu)
I
' P ■
CARC M >>
V elitni ligi bo v nedeljo tekma kroga v Repnu, kjer bo repen-ski Kras gostil Cjarlins Muzane. Moštvo, ki je pred začetkom sezone veljalo za eno izmed papirnatih favoritov, se je po prvem delu prvenstva znašlo v spodnjem delu razpredelnice. V zimskem prestopnem roku je furlanski klub najel precej okrepitev in tako se je Cjarlins približal sredini lestvice. Prehiteli so tudi Kras, ki ima dve točki manj. »Zaradi tega je tekma še toliko bolj pomembna,« je dejal tajnik Krasa Paolo Sarazin in opozoril, da bi morali belo-rdeči to tekmo zmagati. Trener Tonči Žlo-gar bržkone še ne bo imel na razpolago lažje poškodovanega Spe-
Olympio čaka zahtevna naloga
močnica trenerja pri Zaletu Slogi Ivana Gantar.
V moški C-ligi bodo predzadnjeu-vrščeni igralci Sloge Tabor danes ob 20.30 obiskali solidno Triestino Volley, ki zaseda peto mesto na lestvici. V gosteh bodo nastopile tudi igralke Zaleta Kon-tovela v ženski D-ligi, saj jih čaka danes ob 20.30 nastop v Codroipu. Prav tako danes ob 20.30 se bodo v Fiume Veneto odpravili drugouvrščeni igralci Vala v moški D-ligi, medtem ko bo Soča ob 20.30 v telovadnici v Sovodnjah proti Alturi odigrala pomembno srečanje v boju za obstanek. Zadnji bodo na igrišče stopili mladi igralci vodilne Olympie, ki se bodo pomerili z devetouvrščeno Auroro. Nasprotnika ne gre podcenjevati, saj je pred nedavnim presenetil Val. (av)
Luka Spetič in fizioterapevtka Krasa
DOMAČI ŠPORT
Danes
Sobota, 27. februarja 2016 NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Zarja
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Sangiorgiu di
Nogaru: Sangiorgina - Vesna
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA SILVER - 18.30 na 1. maju v Trstu: Bor Radenska - Latisana; 20.30 v Romansu: Romans - Breg
UNDER 14 - 15.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom -
Grado
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Cordenons
MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Ul. Monte Grappa: Triestina Volley - Sloga Tabor
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Trivignano
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Codroipu: Codroipo -Zalet Kontovel
MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Soča - Altura; 20.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Val 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, na Judovcu: Altura - Zalet Sokol; 20.30 v Repnu: Zalet Sloga
-	S. Andrea
UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Strada vecchia del l'Istria : Cgs - Zalet Dvigala Barich UNDER 14 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Torriana; 18.00 na Opčinah: Maniago - Sloga Tabor
UNDER 14 ŽENSKE - 17.00 v Nabrežini: Sokol -Poggivolley
Jutri
Nedelja, 28. februarja 2016 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Cjarlins Muzane; 15.00 v Korenu: Virtus Corno - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec
-	San Giovanni; 15.00 v Fojdi: Ol3 - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Isontina; 15.00 v Ogleju: Aquileia - Mladost
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Proseku: Primorje
-	Gaja
DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Visinale: Prata
Hokejisti na rolerjih Poleta Kwins ZKB v italijanski A1 -ligi bodo ta konec tedna prosti.	fotodamj@n
Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu
primorski_sport
facebook A
tiča. Vesna bo jutri gostovala v Korenu. Domači Virtus Corno zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. »Je pa vedno neugoden nasprotnik,« pravi športni vodja Vesne Paolo Soavi. Pri Vesni še vedno ne bo igral Avdic. V promocijski ligi bo Juventina igrala v gosteh v Fojdi. Primorec pa bo v Trebčah gostil tržaški San Giovanni. 1. AL bo v zadnjem delu sezone zanimiva pri dnu lestvice, kjer se bosta Breg in Mladost potegovala za obstanek. Ekipo doberdobskega kluba bo v Ogleju prvič na klopi vodil Zuppichini. Breg pa bo vse tri točke skušal osvojiti v domači Dolini. Že danes bo v Sovodnjah der-bi med domačo ekipo, ki je v vse boljši formi, in Zarjo, ki pa ne igra več tako učinkovito kot v prvem delu. Derbi bo tudi jutri na prose-ški Rouni, kjer bo domače Pri-morje (prvo na lestvici v 2. AL) gostilo gropajsko-padriško Gajo. (jng)
Deželni mladinci Vesna - Pro Cervignano 0:4 (0:1)
Vesna: Bombardieri, Purič, Poiani, Verzier, Žerjal, Favento, Antonič, Paolucci, Sammartini (Pietro Belli), Vattovaz (Grilanc), Tarable (Mag-giore). Trener: Toffoli.
V zaostali tekmi deželnih mladincev je Vesna na domačem igrišču visoko izgubila proti ekipi iz Červinjana. Varovanci trenerja Toffolija so popolnoma popustili v drugem polčasu, ko so prejeli tri zadetke.
Falchi Visinale - Kras Repen
NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -
Torviscosa
DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Trebčah: Kras
Repen - Prata Falchi Visinale
NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen
-	Torre
NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Cgs; 10.30 v Podgori: Juventina - Staranzano NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: Kras - Trieste
Sistiana; 14.00: Kras - Gemona
KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Arzignanu: Arzignano - Jadran
UNDER 16 MOŠKI - 10.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Breg Jadran Mediachem UNDER 15 - 11.00 pri Briščikih: Jadran - Ardita UNDER 14 ELITE - 10.00 v Foljanu: Isontina - Bor ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Casalserugo
MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Aurora
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.0 v Trstu, Scala Campi
Elisi: Centro Coselli - Zalet Breg
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol
-	Poggivolley
UNDER 14 ŽENSKE - 11.15 v Trstu, oširek Papa Giovanni: Azzurra - Sloga Dvigala Barich; 11.30 v Trstu, Ul. Svevo: Virtus - Kontovel
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 29. februarja 2016 NOGOMET
MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Centro Sedia
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKI - 19.15 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - Virtus
UNDER 16 ŽENSKI - 19.15 na Proseku: Zalet Kontovel - Azzurra
KOŠARKA
UNDER 20 ELITE - 20.30 v Miljah: Interclub -Jadran
Počivala bosta tudi Sokol in Kontovel, saj ju čaka prihodnji teden nastopanje v play-offu oz. play-outu fotodamj@n
2 zaporedni zmagi in 2 zaporedna poraza. To je izkupiček, ki sta ga nanizala Bor Radenska in Breg na zadnjih dveh tekmah v košarkarski C-ligi silver. Okrnjena ekipa trenerja Oberdana se bo morala danes ob 18.30 pošteno potrudili, če želi proti Latisani na Stadionu 1. maja omenjen niz tudi podaljšati. Na drugi strani pa odhajajo Carra in soigralci v Romans, kjer jih ob 20.30 čaka srečanje proti sedmi sili prvenstva. Prvouvrščeni varovanci trenerja Krašovca so letos prvič izgubili dvakrat zapored (proti Don Boscu in San Da-nieleju), tako da želijo negativen niz čimprej prekiniti.

f sledi nam na
fctutfcfcerju
igor škorjanc
Kolesar, programer in picopek
Kolesarjenje je zanj sprostitev po zaključku službenih obveznosti, prevsem pa vir užitka v naravi. 34-letni Igor Škorjanc iz Šte-verjana je prvič resneje stopil na kolo pred približno dvajsetimi leti, od takrat pa ga ni več zapustil. »Na osnovni šoli sem se sicer preizkusili kot odbojkar pri goriški Olympii, a sem to športno panogo takoj opustil, saj sem vzljubil kolesarstvo. Veliko časa sem se ukvarjal zgolj z gorskim kolesom, pred približno dvema letoma pa sem se odločil za nakup cestnega, tako da uporabljam sedaj obe,« pravi Šte-verjanec, ki je po poklicu svobodni spletni programer.
Čeprav je pred leti tudi nastopil na amaterski dirki Friulbike, ni nikoli vzljubil tekmovalne plati kolesarstva. »S cestnim kolesom se konec tedna odpravljamo na krajše ture v skupini prijateljev, s katerimi prekolesarimo od 60 do 120 kilometrov, medtem ko z gorskim kolesom kolesarim večinoma sam ali z bratom, razdalja je seveda krajša, približno 30 ali 40 kilometrov,« dodaja naš sogovornik, ki je obseden s klanci, kar je skorajda neizbežno, če že od malih nog odraščaš v Števerjanu.
Na izlete se Igor Škorjanc redkokdaj odpravlja brez fotografskega aparata, saj ga na Goriškem poznajo kot odličnega fotografa, ki je v zadnjem času vzljubil tudi socialno omrežje Insta-gram, tako da je postal pravi »In-stagramer«. »Sicer sem pred leti nekoliko resneje sodeloval tudi s fo-toklubom Skupina75. Fotografijo sem namreč vzljubil na višji srednji šoli, sedaj pa se raje posvečam športu, saj veliko časa presedim pred računalnikom. Kolo mi nudi odlične priložnosti za slikanje, fotografije pa rad delim tudi preko socialnih omrežij,« razlaga sogovornik, ki je v zadnjih letih poskrbel za več kolesarskih podvigov.
»Veliko sem kolesaril v Dolomitih, povzpel sem se na Stelvio in Sello Rondo tako z gorskim kot s cestnim kolesom. Aprila in v poletnih mesecih bom prvič priredil tudi dva izleta v okviru delovanja goriškega slovenskega planinskega društva, saj se bomo odpravili na goro Monte Grappa in na Gross-glockner,« navaja spletni programer, ki se v prostem času rad ukvarja z okusnim konjičkom. »Ljubim izvrstno hrano in pokuš-nje vin. Sam imam doma krušno peč, v kateri najboljše spečem pi-co,« zaključuje Igor Škorjanc. (av)
18
Sobota, 27. februarja 2016
/
SLOVENIJA TA TEDEN
Zdaj so že otroci grožnja
Darja Kocbek
Državljani so na različnih koncih države spet na nogah. S protesti poskušajo preprečiti, da bi prazne stavbe v njihovih krajih spremenili v začasne centre za nastanitev beguncev iz Sirije in drugih vojnih območij, ki prihajajo v Slovenijo po tako imenovani balkanski poti. Največjo nestrpnost so pokazali v Kranju, kjer je bilo predvideno, da bi v dijaški in študentski dom namestili šest mladoletnih beguncev, ki so v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito in jih ne spremljajo odrasli. Takšnih beguncev je v Sloveniji zdaj po podatkih ministrstva za izobraževanje dvanajst, stari so od 10 do 14 let. Lani je v Sloveniji za azil zaprosilo 42 mladoletnih beguncev, kar je za slab razred in pol šolskih otrok.
Ravnateljica kranjskega dijaškega in študentskega doma Judita Nahtigal je pojasnila, da je novica o morebitni nastanitvi mladoletnih beguncev sprožila val »nerazumne histerije«. Naj mladoletnih beguncev ne sprejme, sta jo poskušala prepričati predstavnika občine, staršev dijakov, ki prebivajo v domu, ni prepričal noben argument, tudi tisti ne, da so v domovih, kjer so bili mladoletni begunci že nastanjeni, z njimi imeli dobre izkušnje. Nestrpni starši so ravnateljici celo zagrozili, da bodo svoje otroke izpisali iz doma, če bo v njem nastanila otroke begunce.
Še več, ena od profesoric z gimnazije Franceta Prešerna (kjer se ponašajo, da so šola za ponosne, samozavestne in uspešne mlade ljudi, profesorji pa, kakor se hvalijo, profesionalno, odgovorno in spoštljivo sodelujejo z dijaki, starši in okoljem) je na sestanek prinesla podpise 24 profesorjev, ki nasprotujejo nastanitvi mladoletnih beguncev v domu. Nestrp-nežem do tujcev so se tako pridružili tu-
di tisti, ki imajo kot njihovi učitelji in vzgojitelji pomemben vpliv na dijake kot bodoče odrasle. Nasprotovanje nestrpnih in sovražno nastrojenih profesorjev med dijaki in prebivalci nasploh veliko bolj odmeva kot besede ravnateljice Ju-dite Nahtigal, da so v Kranju izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti. Šest mladoletnih beguncev bi nastanili v stavbi kranjskega doma, kjer dijakov ni. V četrtek je bila ravnateljica to namero prisiljena opustiti.
Enako kot v Kranju so se odzvali tudi nestrpneži na Vrhniki, kjer so begunci že nastanjeni. To so tisti begunci, ki jih bodo vrnili v države izvora, ker ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, ker ne prihajajo z vojnih območij. Ker se lahko potem, ko jih registrirajo, prosto gibljejo zunaj nastanitvenega centra, so starši dvignili glas. Nekateri so enako kot v Kranju zagrozili, da bodo svoje otroke izpisali iz šol in vrtcev, ki so v bližini nastanitvenega centra. Med nestrpnimi starši, ki vidijo v beguncih kriminalce, ki ogrožajo njihove otroke, je tudi ravnateljica osnovne šole Antona Martina Slomška. V nastanitvenem centru na Vrhniki so sicer nastanjene begunske družine z otroki.
Katastrofalen je na širjenje nestrpnosti in sovraštva do tujcev tudi odziv slovenske politike. Predsednik države Borut Pahor, ki mu ni problem najti časa za udeležbo v zabavni TV oddaji ali oditi na kmetijo kidat gnoj, ker se želi »približati navadnim državljanom«, ne vidi potrebe, da bi obiskal katerega od nastanitvenih centrov in tam pomagal deliti hrano in oblačila, se z begunci pogovarjal in tako »kot navadni državljan« pokazal, da so zgolj ljudje, ki potrebujejo po-
moč in sočutje. Prepričan je, da je dovolj, če po predolgem molku objavi pisno izjavo, v kateri nestrpnosti in sovraštva do tujcev ne obsoja.
Malce bolj jasen je bil predsednik levosredinske vlade Miro Cerar, ki je po seji vlade državljanom sporočil, da »razume nekatere reakcije ljudi, ki kažejo negotovost, razume morda lahko tudi strah, saj da se o marsičem nekateri strahovi potencirajo«, dodal pa tudi, da je »razočarana nad hujskaštvom z dezinformacijami« in izrazil podporo stališču Nahtigalove.
Kar bi moral nedvoumno povedati predsednik države, je povedala Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev Mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje. Za Radio Slovenija je dejala, da je Slovenija podpisala konvencijo o otrokovih pravicah, kar pomeni, da je dolžna otroke begunce, ki so prišli brez staršev, zaščititi in jim pomagati. Nasploh smo odrasli po njenih besedah dolžni pomagati vsem otrokom. »Ne morem razumeti, da nam odraslim otroci predstavljajo nek strah, ko bi morali biti tako odgovorni, da bi jim z lastnim zgledom predstavili sočutje, solidarnost,« pravi Ogulinova.
V prvi vrsti bi morali biti ta zgled politiki. Ti pa, zlasti tisti iz največje opozicijske stranke desnosredinske Slovenske demokratske stranke (SDS), begunce vse bolj odkrito zlorabljajo za notranjepolitične boje. Protesta proti nastanitvenem centru v Šenčurju, ki je bil po-spremljen tudi z domobranskimi simboli, so se recimo udeležili njeni znani poslanci. Cerarjeva vlada, ki je postavila bodečo žico na meji s Hrvaško in se pridružila Avstriji pri zapiranju meja, za državljane tudi ni zgled sočutja, strpnosti in solidarnosti.
fl. *
t * f
videm - Umetnost v času posta
MePZ Jacobus Gallus jutri v videmski stolnici
Šesta izvedba revije Paschalia
Jutri bo MePZ Jacobus Gallus nastopil v stolnici v Vidmu s posebnim nabožnim sporedom v okviru glasbenih srečanj Paschalia, ki se letos odvijajo že šesto leto zapovrstjo in ki želijo, kot božična revija Nativitas, počastiti praznik Kristusovega trpljenja in vstajenja z umetniškimi vsebinami vezanimi na liturgičnost trenutka. Poudarek je na zborovski dejavnosti. Revija se je pričela v nedeljo 14. februarja s koncertom ženskega zbora En-sembel Vocalia iz Sesto al Reghena (Por-denon), ki ga vodi Francesca Paola Geretto, zaključila pa se bo v nedeljo 6. marca,
s koncertom deželnega zbora USCI, ki ga vodi Walter Testolin, medtem ko je preteklo nedeljo, 21. februarja nastopil zbor Schola gregoriana Ensemble Armonia iz Cordenonsa, ki ga vodi Patrizia Avon. Vsi koncerti potekajo v stolni cerkvi v Vidmu in se pričnejo ob 17. uri.
Za jutrišnji koncert Gallusa je dirigent Marko Sancin izbral duhovno poglobljen spored z deli beneške dvozbo-rovske šole, pravoslavne liturgije - v katerem je našel mesto tudi tržaški sklada-
' Ü
Dirigent Marko Sancin
arhiv
telj Vasilij Mirk - in skladbami nemške in francoske nabožne literature vezane na velikonočno skrivnost.
S povabilom na jutrišnji koncert v stolnici v Vidmu je USCI, združenje, ki povezuje italijanske zbore, pokazalo, da ceni zborovsko dejavnost Slovencev v Italiji in izkazalo priznanje MePZ Jacobus Gallus kot kakovostnemu intepretu te dejavnosti.
Radovedna Tina se jutri vrača na tv ekran
»Radovedna Tina«, glavna junakinja nove otroške tv oddaje v produkciji slovenskega programskega oddelka Deželnega sedeža Rai, se spet vrača na naše tv ekrane. V tokratni epizodi bo s svojim čarobnim daljnogledom najprej pokukala na tržaško mestno plažo in odkrila, kako otroci izdelujejo mozaik s hiškami iz poslikanih kamnov. Pri snemanju so pod mentorstvom učiteljice Erike Kraljič sodelovali učenci 3. razreda OŠ
»Fran Saleški Finžgar« iz Barkovelj pri Trstu. »Radovedna Tina« zaenkrat stanuje na živobarvni strehi v samem tržaškem središču, a kmalu se bo odselila tudi v druge kraje, kjer živimo Slovenci v Italiji. Polurno otroško nadaljevanko, na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu, dopolju-je tudi risanka ter več tv animacij in otroških zgodb iz domače in tuje zakladnice. Ne zamudite jutrišnjega srečanja ob 20.uri, s ponovitvijo v četrtek, ob istem času.
PISMO UREDNIŠTVU
Kratkoviden je bil Illy
Riccardo Illy v intervjuju z naslovom »Evropa potrebuje sposobno vlado in vojsko«, Delo 24.2.2016, med drugim besedici tudi o (ne)so-delovanju pristanišč Koper in Trst in pri tem okara kratkovidnost slovenske politike, t.j. Slovenije ob tem. Pri tem Sloveniji ponuja usluge italijanskih železnic za prevoz blaga v Srednjo Evropo.
Le kaj naj bi potem počele Slovenske železnice? Odpustile zaposlene? Ob karanju Slovenije Illy pozabi, da pristanišči Trst in Koper ob zdravi tekmovalnosti že dobro sodelujeta v okviru združenja NAPA. Prav tako (namerno?) pozabi, da sta bila prav Slovenija in Luka Koper nosilki pobude za večje sodelovanje s pristaniščem Trst, saj je prav Luka Koper vstopila v upravljanje 7. pomola tržaškega pristanišča, od koder je bila oktobra 2004, predvsem zaradi političnih pritiskov na italijanski strani, z verjetno znatno ekonomsko izgubo kot nezaželena politično izgnana. To je bila »Predraga šola v Trstu«, kot je 16.10 2004 zapisalo Delo. Na taka tveganja in možne razplete v danih političnih razmerah sem sicer predstavnike Luke Koper kot državni sekretar na zunanjem ministrstvu opozarjal že pred sklenitvijo pogodbe.
Ma
Leta 2004 je bil Riccardo Illy predsednik Avtonomne dežele Fur-lanije julijske krajine. Do 2001 pa župan Trsta. Bil je tudi parlamentarni poslanec. Kot vrhunski politik bi se lahko iskreno in pravočasno že takrat odločno zavzel za dobro sodelovanje pristanišč. A je bil kratkoviden. Njegovi današnji nasveti v tej luči zvenijo neiskreno, enostransko, odvečno in prepozno.
Sam se sicer zavzemam za najboljše in aktivno sodelovanje z našo pomembno sosedo Italijo in obmejno deželo ob upoštevanju obojestranskih interesov o čemer sem pisal »Kdo bo prvi v Srednji Evropi«, Sobotna priloga 6.2.2016. Želel bi si tudi, da bi bila Italija v Evropi 21. stoletja bolj kooperativna pri ponovni vzpostavitvi potniške železniške povezave s Slovenijo. Pri tem bi bila pomoč tudi Riccar-da Illya dobrodošla.
Iztok Mirošič nekdanji slovenski veleposlanik v Italiji
EDINOST
TA TEDEN
V Črni gori so po kapitulaciji začeli z vračanjem orožja. »Kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, odlagajo Črnogorci orožje, toda stvar se ne more izvršiti naenkrat, temveč le postopno. Krivo temu je dejstvo, da iz središča Črnegore ni telefonskih zvez s fronto, ki je mestoma precej oddaljena, in da slabe komunikacije zelo otežujejo zvezo črnogorske vlade s posameznimi po-veljništvi, vsled česar se potem tudi ne more odložitev orožja izvesti tako hitro. Kakor se zdi, posamezni deli armade in prebivalstva tudi še ne pojmijo popolnoma jasno ukrepa vlade, ter je pričakovati, da se bodo kralju sovražni pristaši vel'kosrbske ideje morda še nekoliko upirali vladi. Tako poročilo iz vojnega tiskovnega stana, ki je edino zanesljivo izmed vseh poročil, ki prihajajo sedaj v našo javnost o dogodkih v Črnigori in ki ne vsebujejo skoraj čisto nič drugega kot obdolževanja in očitanja, sedaj na naslov Črnegore in njenega kralja, sedaj zopet Italije. Je pač res stvar taka, da potem, ko je pogorela hiša, noče biti nihče kriv, dasira-vno je bila dolžnost vseh, da bi bili prišli gasit pravočasno. Vesti iz Italije očitajo, kakor smo že večkrat navajali, Črnigori narav-
PRED 100 LETI
nost izdajstvo skupne stvari entente. Kakor poroča Reuterjev urad iz Rima, se v Italiji vedno bolj utrja mnenje, da je Črnagora že pred dvema mesecema sklenila dogovor z Avstro-Ogrsko in se jej nato upirala le navidezno. Ta vest se nam zdi naravnost smešna, kajti Črnagora naj bi bila potemtakem tudi le »navidezno« žrtvovala vse one svoje sinove, ki so padli v hudih bojih ob bosansko -hercegovski meji ter v Sandžaku, in morda vsi tisti, ki so padli v teh bojih, sedaj vstanejo od mrtvih! V Italiji pač čutijo svojo lastno krivdo in zato vpijejo kakor tat, ki beži pred zasledovalci: držite ga tatu! Prav zato se nam tudi zde ravno tako smešna sedanja italijanska zatrjevanja kaj vse je bilo pripravljeno v Italiji za Črno-goro. Preko Curiha namreč poročajo iz Rima, da leži v italijanskih pristaniščih tisoče ton iz Francoskega za Črnogoro poslanega vojnega materijala. Da, za božjo voljo, zakaj pa potem vendar Italija ni spravila tega materijala tjakaj, kamor je bil namenjen. Rimsko poročilo ne govori čisto nič o tem pač pa je toliko nesramno, da pristavlja k zgornji navedbi zahrbten zbadljaj nekemu drugemu.«
TA TEDEN
w PHIhDHSKI DHEYHIK
V	■•■■.k I1IJLIL . Il I11F-I ■ I k ■ I ■ ■. I I ■ 11.11 Iti llli.,1
PRED 50 LETI
PrimorskiD j I @primorsk¡D facebook h I # buuitker
V	Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma so tokrat uprizorili Beckettovo avantgardno dramatiko. »Drugi letošnji komorni večer je bil posvečen sodobnemu avantgardnemu dramskemu piscu Ircu Samuelu Beckettu. Na programu sta bili priredba njegove znane tragične groteske Čakajoč na Godota in pa dramatični monolog Poslednji trak.
K Beckettovi dramski ustavarjalnosti se bomo povrnili v bodoče, za tokrat pa velja ugotoviti, da nam je gledališče pripravilo res zanimiv večer, ki bo gledalcem ostal v spominu ne samo zaradi nekonvencionalnosti Beckettovega gledališča in zaradi globoke tragičnosti življenja, ki seva iz njegovih grotesk, temveč tudi zaradi izredne igre, s katero so člani Slovenskega gledališča podali svoje vloge.
V	groteski Čakajoč na Godota sta nastopila v vlogah potepuhov Vladimira in Estragona Silvij Kobal in Edvard Marti-nuzzi. Težek tekst, v katerem je pri površni spremljavi le težko ujeti miselno nit, ki pa je v zaključeni celoti vendarle dovolj razumljiva, sta izpeljala suvereno, saj v Estragonu in Vladimi-
ru ni tako težko videti skozi Beckettove oči današnje človeštvo, ki je svojo eksistenco pripeljalo do tragičnega absurda iz katerega išče izhoda v pričakovanju nekoga in nečesa, kar naj ga odreši. Ta nekdo je Godot, ki je ali tudi ni, ki morda tudi nikoli ne bo prišel, ki pa vendarle preostaja tisto edino, kar še daje neki smisel življenju. Tako v igri kot v maski sta naša vrla igralca ustvarila res sijajna lika s smiselnim poudarkom na tragični grotesknosti svojega položaja, ki pa sta ji dodala tudi tisti potreben ščepec komičnosti, ki je tako značilna za Beckettov zavzeti odnos do človeštva in njegove usode.
V Poslednjem traku je v vlogi Krappa, ki ob magnetofonskem traku podoživlja svojo mladost, izvrstno nastopil Rado Nakrst. Tako Čakajoč na Godota kot Poslednji trak je režisersko pripravil Branko Gombač z velikim posluhom za Bec-kettovo dramatiko, sceno, izvirno v svoji metafizični grozotnosti v Godotu, pa je izdelal Klavdij Palčič. Občinstvo je pozorno sledilo več kot dve uri trajajočemu izvajanju in vse igralce nagradilo z zasluženim aplavzom.«
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 25. februarja 2016
19
RAI3bis
CANALES
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegiorni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.30 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Line Bianca 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Ere-dita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Bailando con le stelle
6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Life - Lo spettacolo della vita 10.05 Super Partes 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 C'e posta per te
ITALIA1
RAI2
7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charly 10.35 Viag-gi da record 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40, 23.45 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo sbirro 15.40 Serija: Squa-dra Speciale Lipsia 17.10 Sereno variabile 18.05 Signori del vino 18.45 90° minuto -Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint
6.45 19.00 Risanke in otroške oddaje 10.35 Film: Sharpay's Fabulous Adventure (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Motociklizem: SP Superbike 14.35 Film: The Matrix Reloaded (zf, '03, i. K. Reeves) 17.10 Dok. film: Deep Sea - Il mondo sommerso 17.55 Nan.: Camera Café 19.20 Film: Babe - Maialino coraggioso (pust., '95) 21.10 Film: The Lego Movie (anim., '14)
RAI3
7.00 Serija: Zorro 7.50 Film: Il Leone di San Marco (pust., '64) 9.20 Film: Le miserie del signor Travet (kom., '45) 11.00 12.25, 14.45, 17.55 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Scala Mercalli
RAI4
13.35 19.30 Secrets and Lies 15.10 Brit Awards 2016 17.05 Novice 17.10 Once Upon a Time 17.55 Intelligence 19.25 Rai Player 22.45 Black Sails 0.45 Vikings
RAI5
13.40 20.35 Rai Player 13.50 Capolavori della natura 14.45 Wild Medioriente 15.45 Gledališče: Caviale e lenticchie 18.20 Novice 18.30 Grattacieli d'autore 18.55 Strinarte 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.40 Contact 21.20 Gledališče: I viaggi di Ulisse 23.10 Roma: la nuova drammaturgia
RAI MOVIE
14.25 17.50 Rai Player 14.35 Film: If Only (dram.) 16.10 Film: Una ragazza a Las Vegas (kom.) 17.45 Novice 17.55 Film: Saint Ralph (dram.) 19.40 Film: Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi (kom., '89, i. R. Moranis)
23.10 Film: Kull il Conquistatore (pust.,
'97)
_IRIS_
12.00 Film: L'intrigo della collana (dram., '01, i. H. Swank) 14.15 Film: Le crime est notre affaire (krim., Fr., '08) 16.20 Adesso cinema! 16.50 Film: Per piacere... non sal-varmi più la vita (akc., '84, i. C. Eastwood) 18.40 Live from Hollywood 19.00 Film: La banda del gobbo (det., It., '77) 20.50 Film: Bluff - Storie di truffe e imbroglioni (kom., It., '76, i. A. Celentano) 23.10 Film: Il bur-bero (kom., It., '86)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Film: Navy Seals - Pagati per morire (akc.) 16.20 Serija: Jack Frost 18.00 Serija: Benjamin Lebel - Delitti D.O.C. 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby
_lazd_
6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Non ditelo alla sposa 18.55 Dnevnik
21.15 Film: Hamburger Hill: collina 937 (voj., '87)
RAI PREMIUM
14.20 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.25 Mister Premium 15.25 Film: La meglio gioventu (dram.) 17.05 0.55 Novice 17.10 Nad.: La vita che corre 19.20 Rai Player 19.25 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Il signore della truffa 23.10 Nad.: Tut-to puo succedere
_RETE4_
7.05 Media Shopping 7.55 Nan.: Nonno Felice 8.25 Film: Belli e brutti ridono tutti (kom., '79) 10.30 Donnavventura 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in TV 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Nad.: Tempesta d'amo-re 21.15 Film: Delitti inquietanti (triler, '96, i. S. Seagal) 23.20 Film: Arma letale (akc., '87, i. M. Gibson)
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.15 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Neverjetna Greta 10.10 Infodrom 10.25 Dok.: Kdo si pa ti? 11.05 TV arhiv 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.55 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok.: Vodni krog Strunjana 14.55 Dok. serija: Afrika 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Slad-kanje z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016 22.00 Nad.: Fortitude
21.10 Film: Il gioco del falco (triler, '85, i. S. Penn) 23.35 Film: Drive (dram., '11, i. R. Gosling)
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigia-nato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
_CIELO_
12.15 Fratelli in affari 14.15 MasterChef USA 16.15 Cucine da incubo 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Scandalo (dram.)
_DMAX_
12.30 Affari a quattro ruote 13.20 Te l'ave-vo detto 14.15 Cattivissimi amici 14.45 17.20, 17.35, 19.45 Rugby Social Club 15.2517.50 RBS 6 Nations 20.00 Banco dei pugni 21.10 Top Gear 22.55 Restauri a quattro ruote
23.30 Film: Kava v Berlinu (kom.)
SLOVENIJA2
7.00 Najboljše jutro 9.55 Smučarski skoki: SP (ž) 11.30 Alpsko smučanje: SP (ž), su-perveleslalom 11.55 Alpsko smučanje: SP (m), superveleslalom 12.55 Smučarski skoki: SP (m) 15.00 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom 16.05 Smučarjev dnevnik 16.40 Slovenija danes 17.45 Dok.: Sepideh in zvezde 19.15 Infodrom 19.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 20.00 Film: Sladke laži (rom., Fr., '10, i. A. Tautou) 21.40 Zvezda-na 22.20 Možganske vragolije Katherine Mills 23.05 Dok.: Duh leta '45
_KOPER_
14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.35 Ljubezen do sveta 16.00 Webolution 16.35 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Vsedanes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Festival Potenza 2015 22.15 Pozdravljeni 22.50 Vrt sanj
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 11.15 13.35 Tv prodaja 11.30 Film: Sezona lova 3 (anim.) 13.00 Preprosto italijansko 13.50 Film: TV mreža (kom.) 16.25 Na žaru 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Njegovi tastari (kom., '04, i. R. De Niro, B. Stiller) 22.15 Film: Čudoviti um (dram.)
_KANAL A_
7.00 Risanke 7.20 19.00 Pozor, priden pes! 7.50 12.20 Nan.: Vzgoja za začetnike 8.15 19.30 Serija: Frendi iz službe 8.50 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.45 ŠKL -Šport mladih 10.15 Tv prodaja 10.30 Sanjska vozila 11.25 Serija: Detektiv na Floridi 12.50 Film: Problematičen mulc 3 (kom.) 14.35 Film: Klik - za popolno življenje (kom.) 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Maribor - Celje 20.00 Big Brother 21.00 Big Brother Club 21.30 V živo iz hiše Big Brother
22.00 Film: Zelena svetilka (akc., '11, i. R. Reynolds)
VREDNO OGLEDA
Sobota, 27. februarja Italia 1,ob21.10
The lego movie
ZDA 2014 Režija: Phil Lord Igrajo: Chris Pratt, Will Fer-rell, Elizabeth Banks, Will Arnett, Liam Neeson, Morgan Freeman
Tokrat film, ki je namenjen mlajšim gledalcem, a bo gotovo všeč tudi odraslim. Junaki zgodbe so barvane kockaste igrače, ki se na lepem soočijo z nepredstavljivo nevarnostjo, ki bi lahko za vedno uničila njihov svet. Rešitev najdejo v preprostem gradbincu Emmetu, ki ga po spletu nenavadnih naključij zamenjajo za zadnjega velikega mojstrskega sestavljavca. S pomočjo modrega čarodeja, prikupne mladenke, Batmana in kopice drugih čudaških Lego figuric, se Emmet poda na največjo pustolovščino svojega življenja. Toda če hoče premagati zlobnega hudobneža, ki želi za vedno zlepiti vse kocke, mora naključni junak pridobiti ves pogum in se predati fantaziji.
PLANET TV
12.20 Nan.: Veronica Mars 13.15 Hiša vaših sanj 14.20 Ramsay rešuje kuhinje 15.20 Cena za ljubezen 17.00 Film: Trije možje in mala dama (kom.) 19.00 23.00 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 20.00 Bilo je nekoč 21.05 Film: Začarana (fant., '07, i. A. Adams) 23.15 Film: Griva-sti vojak (voj.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Ev-genom Banom; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nedi-ški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Inšpektor Gaber - kriminalistična nan., 3. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Dnevi slovenske glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/An-teprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V oddaji "Tam kjer teče bistra Bela" ob 12.30 bo govor o kulturnih prireditvah, ki so se zvrstile v Kanalski dolini februarja. Težišče oddaje bo stoletnica rojstva gospoda Maria Černeta, ki je zaznamoval versko in družbeno življenje v Kanalski dolini. Zadnje radijsko srečanje z jazzovsko glasbo v mesecu je že več sezon namenjeno poslušanju koncerta. Tokrat ga bo s svojim triom oblikoval eden največjih živečih jazz pianistov oz. improvizatorjev: to je sloviti Keith Jar-rett, prava zvezda med pianisti svetovne scene. Posnetek koncerta, katerega prvi del bo na sporedu danes ob 17.10 v oddaji Jazz odtenki, je nastal 30. marca 1996, se pravi pred točno 20 leti, v dvorani Orchard v Tokiu.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
2 0 Sobota' 27' februarJa 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V,
Oblačno vreme bo. Možne bodo krajevne rahle padavine. Od večernih ur se bodo padavine nekoliko okrepile in razširile. Sprva bo snežilo do okoli 600-800m nato se bo meja sneženja v Predalpah dvigovala. Po nižinah in ob morju bo pihala zmerna burja. V noči pa bo na zahodu obilno deževalo, na vzhodu pa bodo padavine nekoliko manj intenzivne.
TRBIŽ O
-2/3
rnRČA N. GORICA GORICA o 2/10
5/11 O " 2/10
Večinoma oblačno bo, predvsem v zahodnih krajih bodo občasno rahle padavine. Na začetku bo ponekod na Notranjskem snežilo do nižin, nato se bo meja sneženja dvigala.
Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 7 stopinj C, na Primorskem do 11 stopinj C.
CELOVEC
°-2/6
KRANJSKA G.
O-5/3
O TRŽIČ
'-b	-4/4
KRANJ O
S. GRADEC
O -3/6
CELJE
-3/8 O
nnniMU
m* ^
LJUBLJANA
O -2/5	¿V,
POSTOJNA ,
O -1/5
N. MESTO
-1/7 O
KOČEVJE vl
ČRNOMELJ
SMER0 O
"V
Oblačno vreme bo. Padavine bodo dopoldne močne na vzhodu, obilne pa na zahodu; v Julijskih Predalpah lahko zelo obilne. V Alpah nad 800-1000m bo močno snežilo. Na južnih pobočjih Predalp pa bo meja sneženja na okoli 1400m. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ob morju okrepljena. Popoldne bodo na vzhodu padavine oslabele.
Jutri bo prevladovalo oblačno vreme, na vzhodu bo povečini suho, drugod bo občasno deževalo. Meja sneženja bo nad 1000 metri nadmorske višine. Ponekod na Notranjskem in Kočevskem bo zjutraj možna poledica. Ob morju bo pihal jugo.

TOLMEČ
O 5/8
CELOVEC
TRBIŽ O
0/2
VIDEMO
6/12
ČEDADo"
7/11
'0/7 KRANJSKA G.
O-1/6
Sli	O TRŽIČ
-1/10
KRANJO
S. GRADEC
O -1/10
CELJE
1/10 o
N. GORICA
G SEC&* 7/13
PORTOROŽ O
8/15
LJUBLJANA
°0/8
POSTOJNA	M!?™
O 0/7 1-5 2/8 ^
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ
Danes: ob 5.43 najnižje -29 cm, ob 11.24 naj-
H	višje 22 cm, ob 17.33 najnižje -31	q Morje je razgi-
§	cm.	S bano, tempera-
2 Jutri: ob 0.02 najvišje 36 cm, ob 6.15 najnižje tura morja 10,1 ¿	-27 cm, ob 11.55 najvišje 16 cm, ob stopinje C.
17.53 najnižje -22 cm.
>M t"
:f5
Kanin - Na Zlebeh . . .280
Vogel ................212
Kranjska Gora.........50
Krvavec..............140
Cerkno................75
Rogla ................115
Piancavallo...... . . . .120
Forni di Sopra .......120
Zoncolan............120
Trbiž .................150
Osojščica..............90
Mokrine .............200
Na dražbi Plečnikov stol
PRAGA - V praški avkcijski hiši Sypka za 28. februar napovedujejo dražbo starin, umetnin in pohištva, na kateri bodo med drugim ponudili stol, ki ga je za pisarno češkoslovaškega predsednika Tomaša G. Masaryka izdelal slovenski arhitekt Jože Plečnik. Izklicna cena stola, ki ga je Plečnik izdelal med letoma 1923 in 1925, je 5500 evrov. Stol s profiliranimi lesenimi deli in naslonjaloma za roke ima na sedežu in hrbtnem naslonjalu pritrjeno črno usnje, ki pa verjetno ni več originalno. Marasyk je leta 1920 Plečniku podelil naziv arhitekta Praškega gradu. Plečnik je na njegovo željo oplemenitil nekdanjo absolutistično vladarsko zgradbo in jo spremenil v srce nove demokratične države.
Kje se bo ustavil Rock?
ZDA - Soproga Donalda Trumpa Melanija trdi, da njen mož ni proti priseljencem
Najprej je Američanka
Sprva se je zaradi praktičnosti izdajala za Avstrijko, zdaj slovenskega porekla ne skriva
NEW YORK - Soproga vodilnega predsedniškega kandidata republikanske stranke Donalda Trumpa je v enem od redkih intervjujev v času kampanje branila svojega moža pred kritikami, da je proti priseljencem in poudarila, da kritizira le nezakonite priseljence.
Melanija Trump je dala intervju jutranjemu programu televizije MSNBC. Trumpova je uporabila podobne argumente za obrambo svojega moža, kot jih uporabljajo njegovi volivci, ko izpostavljajo njo in prvo soprogo Ivano kot materialni dokaz, da kandidat ni proti priseljencem, saj se poroča z njimi.
Povedala je, da njen mož nima nič proti zakonitim priseljencem, ki upoštevajo zakone in gredo skozi vse ovire, da pridejo do dovoljenja za delo in bivanje in potem državljanstva. Pri tem je opisala svojo pot do državljanstva in razložila, da je imela sprva vizum, ki ga je podaljševala s potovanji v Slovenijo.
»Prišla sem nazaj. Zaprosila za zeleno karto. Po letih zelene karte pa sem zaprosila za državljanstvo. Upoštevala sem zakone in nisem nikoli pomislila, da bi ostala v ZDA na nezakonit način. Ne moreš le reči v redu, bom ostala tu in naj se zgodi kar se bo zgodilo,« je dejala.
Enako mnenje kot mož ima Melanija tudi glede njegove zamisli, da se vsem muslimanom začasno prepove vstop v ZDA. »K nam prihajajo ljudje, za katere ne vemo, kdo so in kaj bodo naredili. On želi le zavarovati ameriške ljudi, zato da bomo imeli državo in jo ohranili varno,« je povedala priseljenka iz Slovenije ter poudarila, da gre za začasno prepoved in ne zadeva vseh muslimanov.
Melanija Trump za razliko od uvodnih let bivanja v ZDA, ko je pričakovano dolgo razlago glede nikomur znane države njenega izvora občasno v kali zatrla z odgovorom, da prihaja iz bolj znane Avstrije, svojega porekla zadnja leta več ne skriva. Slovenija več ni novost, vendar pa je Melanija Trump najprej Američanka, ki pač ima svoje korenine nekje drugje, tako kot vsi drugi beli Američani.
Melanija Trump med volilnim nastopom moža v Južni Karolini, levo je njuna hči Ivanka
ansa
V politiko se ne vpleta, razen če je potrebno podpreti moža, sicer pa vedno poudarja, da je njena najpomembnejša vloga sedaj vloga matere sinu Barronu, kar jo polno zaposluje in v čemer uživa.
Melanija Trump moža spremlja na kampanji, intervjuje pa ponavadi zavrača. Pogovor za oddajo «Morning Joe» na liberalni televiziji MSNBC sicer ni tako veliko presenečenje, saj imata voditelja oddaje - nekdanji republikanski kongresnik iz Floride Joe Scarborough in hčerka Zbignewa Brzezinskega, svetovalca za nacionalno varnost v administraciji Jimmyja Carterja Mika Brzezinski - zelo tople odnose z Donaldom Trumpom na jezo drugih televizij, saj newyorški milijarder povečuje gledanost.
Melanija Trump je Miki Brzezinski branila moža tudi pred napadi, da se grdo obnaša
do žensk. Znane so njegove žalitve nekaterih znanih žensk.
Nekdanjo predsedniško kandidatko republikancev Carly Fiorina je opredelil kot preveč grdo, da bi kdo volil za njo, še vedno pa odmeva spor z voditeljico konservativne televizije Megyn Kelly, ki mu je zastavljala ostra vprašanja.
Trumpova soproga je razložila, da je zadeva precej enostavna, ker mož nima nič proti ženskam, ampak ne dela razlik med moškimi in ženskami. »Vse ženske obravnava enako kot moške. Povedal bo to, kar misli in se ne bo zadrževal samo zato, ker gre za žensko. Če si človek, si človek,« je poudarila Trumpova, ki lahko postane prva prva dama ZDA, ki ni bila rojena v ZDA vse od soproge šestega predsednika ZDA Johna Quincyja Adamsa Louise Catherine Johnson Adams. (sta)
LOS ANGELES - Letošnjo 88. podelitev nagrad Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti oskar, ki bo potekala jutri, zaznamuje tesna tekma za najboljši film, še bolj pa obtožbe o rasizmu, saj so letošnji nominiranci za igralske nagrade le belci. Vse oči so zato uprte v voditelja Chrisa Ro-cka. Temnopolti komik, ki je znan po svojem ostrem humorju, je bil izbran za vlogo voditelja podelitve veliko pred objavo nominacij, zaradi katerih je prišlo do obtožb o rasizmu glasujočih članov, vendar pa ni dvoma, da bo Rock zbijal ostre šale na ta račun, vprašanje je le, kje se bo ustavil.
new york
Yoko Ono pravi, da ni kriva za razpad Beatlesov
NEW YORK - Umetnica Yoko Ono (83), ki slovi tudi po ljubezenski in ustvarjalni zvezi s pokojnim liderjem The Beatles Johnom Lennonom, je minuli teden izdala album remiksov Yes, I'm a Witch Too. Ob tem je za revijo Us Weekly razkrila 25 stvari, ki jih ne vemo o njej. Mnogim se je zdela najzanimivejša 24. trditev, da ni kriva za razpad skupine The Beatles.
Razlog za razpad znamenite skupine The Beatles, ki je v 70. letih prodala rekordno število albumov, še vedno buri duhove številnih oboževalcev. Nekateri trdijo, da je nenehna prisotnost Yoko Ono v studiu še dodatno zaostrila napetosti med člani Beatlov. Yoko Ono je za Us Weekly napisala: »Nič nimam z razpadom The Beatles. Menim, da je Paul McCartney zelo kul.«
Lennon in Yoko Ono sta se spoznala leta 1966 in se romantično ter umetniško ujela. Znana sta predvsem po tem, da sta v postelji protestirala proti vojni v Vietnamu. V prispevku za Us Weekly je umetnica priznala, da Lenno-na še vedno vsak dan pogreša. Glasbenika je leta 1980 pred newyorško stanovanjsko hišo, v kateri sta zaljubljenca živela, ustrelil Mark David Chapman.
Yoko Ono je med 25 stvarmi, ki jih o njej nismo vedeli, razkrila še, da že od 50. let minulega stoletja ne pije alkohola, če bi se reinkarnirala v žival, pa bi bila rada vrabec.
Album remiksov Yes, I'm a Witch To, ki ga je Yoko Ono izdala minuli teden, vključuje nove različice njenih skladb, ki jih podpisujejo priznani glasbeniki. Med njimi so alternativni rockerji Death Cab for Cutie, mojster elektronike Moby ter umetničin in Lennonov sin Sean Lennon.
Umrl »trener« Tony Burton
LOS ANGELES - V 79. letu starosti je na svojem domu v Kaliforniji umrl ameriški igralec Tony Burton, ki je v vseh šestih filmih Rocky nastopil kot boksarski trener Tony »Duke« Evers. Nekdanji boksar Burton je v filmih s Syl-vestrom Stallonejem v vlogi Rockyja upodobil trenerja Roc-kyjevega tekmeca Apolla Creeda. V grozljivki Izžarevanje (1980) Stanleyja Kubricka je igralec, ki se je rodil v mestu Flint v ameriški zvezni državi Michigan, nastopil v vlogi lastnika bencinske črpalke. Prevzel je tudi manjše vloge v serijah Twin Peaks in Chicago Hope.