TRGOVSKI LIST
©laisopla* mm trgovino, Industrijo In ol>rt.
*
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za tx leta
—	Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL	IHefon	Hrv.	352	LJUBLJANA,	dne	7.	februarja	1924.	Telefon	štev.	55.2	ŠTEV.	17.
Pivovarska industrija v Sloveniji.	|
Pivovarne v Sloveniji kakor tudi j v ostalih pokrajinah naše države so se po prevratu znatno povečale, tako da bi bile v stanju v vsaki meri zadostiti potrebam domačega kon-zuma. Kapaciteta štirih, v Sloveniji se nahajajočih pivovarn znaša nad
300.000 hi letno, dočim je produkcija že leta 1922 znašala samo
150.000 hl„ od česar pa se je 100.000 hi konzumiralo v Sloveniji, 50.000 hi pa izven Slovenije. Razpošiljanje piva zelo ovira neugodna lega pivovarn, ker se jim že v prometu z odjemalci v Sloveniji tarife en do dvakrat lomijo, s čemur se transport, ne glede na druge momente, že znatno podraži.
Vzrok nazadovanju produkcije je predvsem, da se nahajajo v državi ogromne zaloge vina z manjšo alkoholno vsebino, ki ima nizko ceno in ki se ne da izvažati in ki dela najobčutnejšo konkurenco pivu. Poleg tega škoduje konzumu piva relativno mnogo večja obdavčitev z državno trošarino, kakor pa pri vinu.
Državne trošarine se plačuje na pivo po hektoliterski stopinji pri nas 5 Din, torej pri 12° pivu znaša državna trošarina 60 para na 1 liter, med- ! iem ko znaša državna trošarina na navadno vino v sodih, ki se ga največ konzumira/ samo 35 para, na kvalitetna vina,' ki se prodajajo v steklenicah in imajo do 15° alkohola, za 7.o litra 50 para.
Najbolj pa je zadelo pivovarsko industrijo zadnje povišanje železniških tarif, ki je stopilo 15. novembra 1923 v veljavo in kjer so se tarife za pivo povišale za 100%, medtem ko je bilo vino istočasno de-klasificirano na predvojno uvrstitev, to je za pošiljanje pod 5000 kg 1. razred, pri vagonih z najmanj 5000 kg H. razr. in pri 10.000 kg A-razred.
Ta klasifikacija je veljala pred vojno tudi za pivo in sta bila meseca oktobra 1. 1919 za pivo in za vino izpremenjeni klasifikaciji, tako da velja sedaj za pivo pod 5000 kg tarifni razred L, pri najmanj 5000 kg izjemna tarifa IH./a in pri 10.000 kg pa izjemna tarifa lll./b.
Za pivo veljavne tarife so bile s 15. septembrom povišane za 100%, medtem ko je bil razred A, ki velja za polnovagonske pošiljatve vina, povišan le za 30% in razred H., ki velja za polvagonske pošiljatve vi- j na, pa za 50%. S temi tarifnimi odredbami se je situacija pivovarske industrije tako znatno poslabšala, da je pri sedanjih tarifah razpošiljanje piva na večje razdalje, ki so poprej spadale vedno pod okoliš naših pivovarn, nemogoče.^
Konzum piva je v Sloveniji padel po navedbah pivovarn napram konzumu pred svetovno vojno za ca. 70% in to predvsem radi visoke konzumne cene piva. Naše pivovarne ne morejo svoje kapacitete v polni meri izrabiti, da bi mogle znižati produkcijsko režijo in s tem tudi cene pivd, ker so se dosedaj vse surovine, ki so potrebne za produkcijo piva, in obratna sredstva le dražila, ker so zaposlene polno samo dobre 4 mesece na leto in ker mora poleg tega tudi pivo razen državne trošarine še nositi občinske trošarine, ki znašajo do 25 para na 1 liter.
Pivovarne v Sloveniji so imele v prvih letih po prevratu svoje odje-jmalce po celi Hrvatski, Bosni, Dal-
maciji, Bački in Baranji ter so pošiljale mnogo transportov, v kolikor so to dovoljevale prometne razmere, tudi v Srbijo.
Sedaj pa je postalo razpošiljanje piva v te oddaljene kraje popolnoma izključeno, ker znaša voznina, vštevši stroške za vračanje prazne posode, 21 do 51% sedanjih cen piva. Tako je vsled tarifnega povišanja prodaja piva v širšem okrožju po naši državi postala nemogoča, ker mora vsaka pivovarna, ki razpošilja pivo na 150 km od pivovarne, delati v izgubo.
Z zmanjšanjem produkcije pa padajo tudi državni dohodki iz trošarine na pivo in ljubljanska pivovarna že sedaj poroča, da bo zmanjšanje produkcije v bodoči kampanji znašalo okrog 30.000 hi, kar predstavlja izgubo na državni trošarini 1,950.000 Din.
Iz gornjih naVedb je razvidno, da je izguba, ki jo ima država, vsled zadnjih tarifnih odredb dvojna, in sicer 1. direktna izguba pri železniški tovornini, ker se pivo na večje razdalje ne more več razpošiljati, in 2. izguba na državni trošarini vsled zmanjšanega obrata pivovarske industrije.
Iz gornjih statističnih podatkov sledi tudi, da je med državno trošarino na vino in državno trošarino na pivo veliko nesorazmerje, ker bi morala trošarina na pivo biti vsekakor v razmerju z normalnim od-nošajem cen vina in piva, mnogo
manjša kot trošarina na vino, medtem pa je baš obratno.
Skrajno porazno pa deluje na obrat pivovarske industrije dejstvo, da se je izvedla deklasifikacija vina na mirodobni nivo, medtem ko se je pivo, ki ima nižjo vrednost, razmeroma težje transportne pogoje, večji transportni riziko in stroške z vračanjem embalaže, pustilo, pri polno-vagonskih tovorih še naprej v najvišjih blagovnih razredih. 2e v začetnem stavku je sedaj razlika pri 100 kg na razdalje do 10 km 150 para, ker se plača za vino 240, za pivo pa 390 para tovornine. Pri 100 km znaša ta razlika že 740 para, ker se plača za vino 810 para, za pivo pa 1550 para. Pri 150 km znaša razlika 1020 para, in sicer se plača za vino 1110 para, za pivo pa 2130 para. Ta diferenca se stopnjuje v škodo piva, tako da znaša pri 300 km tovornina za pivo za ca. 100% več kot tovornina za vino.
V interesu izenačenja konkurenčnih pogojev pivovarstva in produkcije vina in v interesu državnih financ je zato, da se:
1. deklasificira pivo pri pošiljkah z najmanj 5000 kg za vagon in tovorni list z razreda Ul./a na IL razred;
2. Pri pošiljatvah z najmanj 10.000 kg za vagon in tovorni list z razreda m./b na razred A in
3. da se revidira trošarina na pivo in se jo zniža vsaj na trošarino, ki velja sedaj za navadno vino; obenem naj se maksimira višina dopustnih avtonomnih naklad na pivo.
Bil je velik učenjak in je objavil znamenite znanstvene razprave. Po letu 1902 se je posvetil politiki. Leta 1913 je postal predsednik Unije in leta 1917 zopet. Le redkokdaj je kdo v Ameriki dvakrat zapored predsednik. Za časa njegovega prvega predsedništva so izdali v Ameriki veliko važnih zakonov. Ta zakonodaja in velikopotezna ter praktična reforma bančnega sistema sta omogočila ogromno finančno udeležbo Amerike med svetovno vojno.
Leta 1917 je vsled trme Nemčije stopila Amerika v svetovno vojno. Leta 1918 je bila vojska odločena in Wilson je prišel v Evropo. Leta 1919 je bil zopet v Evropi, da podpiše mirovne pogodbe. Leta 1921 je zapustil politično areno, a je do zadnjih trenutkov politični razvoj pazno zasledoval. Lani je priče! pisati svoje spomine in prišel do tretjega zvezka.
Emisijske pristojbine delniških družb.
V smislu tarifne točke 10. taksnega zakona je plačevati od družbenih delnic ali akcij, če se glase na prinosnika, 4 % nominalne vrednosti.
Ce kaka delniška družba ni plačala takse, a bi morala svoječasno plačilo izvršiti, plača sedaj to takso v iznosu 4%, in sicer od osnovne in povišane glavnice. Vse delniške družbe, ki niso plačale takse od celokupne svoje glavnice, pa so bile po zakonu dolžne plačati, imajo do 12. febr. 1924. prijaviti svojo glavnico in plačati takso pri pristojnem davčnem uradu, sicer plačajo poleg redne takse še kazen v trikratnem znesku redne takse.
Če se položi ob plačilu na akcije višja vrsta od one, na katero se glasi nominalna vrednost akcije, se plača pokg takse na nominalno vrednost akcije še taksa tudi od razlike med nominalno vrednostjo akcije in dejansko vplačano vsoto, in sicer po odbitku dejanskih stroškov pri vpisu.
Za dejanske stroške se računajo znesek takse, ustrezni znesek dejanskih stroškov za izdelavo delnic in znesek pisarine, vse po delnici.
Naknadno je vplačati tudi do 12. febr. 1924 4% takso na vse presežke preko nominalne vrednosti, položene izza dne 1. januarja 1919 po odbitku posebne emisijske takse, če je obstojala poleg redne takse in po odbitku dejanskih stroškov.
Primer:
Delniška družba A se je ustanovila 1. januarja 1919 z delniško glavnico K 6,000.000.—, in sicer s 15.000 delnicami nominale po kron 400. — . Od teh 15.000 delnic je bilo emitiranih 11.875 komadov č K 400.— in 3125 komadov h K 600.—.
Po prejšnjem pristojbinskem (avstrijskem) zakonu je bilo plačati emisijsko pristojbino od 11.375 komadov a K 400.— po lestvici III. č K 4 - 47.500 K in od 3125 komadov a K 8 - 25.000 K.
Vsled novega taksnega zakona doplačati ni taksa od 11.875 komadov, ker so bile delnice emitirane po nominalni vrednosti. Od 3125 komadov je pa doplačati taksa, ker so bile emitirane delnice po 600 K, torej za presežek po K 200.— za vsak komad. Ker se je pa svoječasno plačala pristojbina že od K 600.— za vsako delnico po K 8.—, tedaj je
Woodrow Ufilson.
Tudi ko je umrl Lenin, niso bila mnenja o njem in njegovem delu tako različna, kakor so ob smrti velikega Amerikanca Wilsona. Dočim nam ga slikajo nemški listi kot moža, ki je prinesel Nemčiji smrt, ki je | z udeležbo Amerike na svetovni j vojni podrl Nemčijo na tla, kakor j da bi bila Nemčija sama brez krivde, j ga dvigajo listi entente visoko v nebesa in ga zlasti manjši narodi proslavljajo kot velikega duha, kot pre-i roka svetovnega miru in branitelja j pravic majhnih in zatiranih. Objektivna zgodovina poznejših dni bo prav gotovo pritrdila drugi skupini. Ene stvari mu ne more nihče odrekati: Globokega čuta in umevanja za pravico, izvirajočega iz odkritosrčnega prepričanja. Najlepši izraz i je dobil ta čut v znanih Wilsonovih j štirinajstih točkah, v njegovem oseb- j nem prizadevanju za dosego na vse i strani zadovoljivega in pravičnega j miru, in pa v Zvezi narodov, izrecno i njegovem delu. Ni ta zveza Še po- j polna in ni še taka, kakor bi si jo j želeli vsi, a kdo bi mogel spričo tisoč in tisoč nasprotujočih si interesov našega časa ustvariti ideal? Tako velikansko delo zahteva žrtev, zahteva razumevanja, zahteva dozorevanja. In če ni prodrl z bistvom štirinajstih točk in se morda kot nekdanji profesor-učenjak ni prav znašel v zmedenem labirintu diplomatskih intrig, je to pač tragika njegovega življenja. Tragika, ki nima izvora v slabosti, kakor mu očitajo njegovi nasprotniki, temveč v gnevu in studu ameriškega naroda nad spletkami in zavlačevanjem evropske diplomacije.
V njegovem boju za pravico se je z vso svojo avtoriteto lotil tudi stvaritve naše države in z njo vred jadranskega vprašanja; s takozva-
no Wilsonovo črto je ustvaril rešitev, ne idealno za Italijo in ne idealno za nas, a v tedanjih razmerah edino mogočo. Ta črta nam je dala Idrijo in Postojno, Snežnik in železnico na Reko. In kar je v zvezi s tem, seveda nepreračunljivo, ker še ni živelo. Državniška kratkovidnost je to črto izbrisala, Jugoslavija se .nora Wilsona zmeraj z največjo hvaležnostjo spominjati.
Pritrdili bomo besedam češkega ministrskega predsednika švehle, ki je v posmrtnici na Wilsona zaklical: »Sto let po znani Monroejevi doktrini »Amerika Arnerikancem« je postavil Wilson novo višje načelo: Amerika človeštvu, Amerika pravici! Ni umrl samo velik sin Amerike, umrl je tudi velik sin človeštva in demokracije.«
Angleški ministrski predsednik , Mac Donald je poslal ameriškemu narodu poročilo angleškega naroda: »Vem, da čuti vsa Anglija tisto potrtost, kakor jo čutim jaz. Wilson je imel lepe ideje o pameti in mo-i drosti, da bi bil dal Evropi mir in | varnost. Umrl je, preden je bilo nje-j govo delo dovršeno; a to delo ne bo zastonj in v bodočih letih bodo | priznali narodi njega in vlogo, ld jo ; je igral. Plemenito sodbo bodo izrekli o njem, videli bodo v njem j velikega voditelja sveta.«
j Njegovo ime bo imelo vedno sve-j tovnozgodovinski pomen.
j
* * *
i
| Rojen je bil Wilson 28. decembra j 1856 v unijski državi Virginia, štu-| diral je pravoznanstvo, zgodovino, j državoznanstvo in nacionalno eko-I nomijo. Postal je odvetnik, nato je j bil pa profesor na raznih univerzah.
plačali takso (4%) od presežka po C3125 X 200) . . . . . K 625.-000 po odbitku dejanskih stroškov za izdelavo delnic, znesek pisarine in znesek pristojbine, vse po delnici. V danem primeru je znašala pristojbina K 4. — ; dejanski stroški za izdelavo delnice naj bi znašali (to je samo primer) za delnico K 8.— in za pisa-rino K2 -, skupaj tedaj K 14,- (3.125 X 14) . . K 45.750
ostane torej K 581.250
Od tega zneska je plačati \% taksa v znesku po ... K 23.250 Ker je pa znašala posebna emisijska pristojbina K 12.500 (3125 X 4), se ta znesek v smislu člena 40, točka 4, zadnji odstavek, odbije tako, da je plačati takso v znesku po ... K t0.750
Drugi primer:
Delniška družba B je imela pri ustanovitvi leta 1922 delniške glavnice Din 4,500.000,— in je bila ta
: glavRica razdeljena na 45.000 delnic d Din 100. — . Taksa je znašala po v ; letu 1922 obstoječih predpisih 6%. i Tedaj je bilo plačati takso za celo-' kupno glavnico Din 270.000.—, in ! sicer vsled tega, ker je bilo dejan-I sko vplačanih za vsako delnico Din
j 100.-.
' V letu 1923 se je pa zvišala delni-| ška glavnica za Din 500.000.—, in ? sicer na ta način, da se izda 5000 j delnic h nominale Din 100. — . Po \ končani subskripciji plačela se je I taksa od povišane glavnice Din j 500.000,- 6%, to je Din 30.000.-.
:	Ker	se je pa dejanjski plačalo za
j vsako deir.ico Din 150.—, tedaj je : znašal presežek za vsako delnico j Din 50,- eli skupaj . . D 250.000 i Od tega zneska je pla-! čati 4% (po novem taks-j nem zakonu) po odbitku ] dejanskih stroškov, j Torej znesek prvotne j takse a Din 6, izdelava < delnic a Din 3.— in pi-j sarina Din 1. — . skupaj Din 10,-........................  D	50.000
ostane D 200.000 ! Taksa znaša torej Din 8000. — .
Štedenje pri drobtinah.
Poštne uprave izplačujejo telegrafskim nameščencem in sicer hugistom, kakor raorzistom gotove nagrade — tantijeme — za izvršeno delo pri brzojavnih aparatih in to po gotovih enotah odpravljenih oz. sprejetih besed. Avstrijska uprava je izplačevala po 5 vinarjev za 100 besed in je dober hugist tako zaslužil pri večjem prometu do 100 kron mesečno, mor-zist pa do 50 kron. Zaslužek na brzojavni tantijemi je bil odvisen torej od tega, koliko je kdo delal na aparatu.
Tudi naša poštna uprava je tantije-me obdržala in izplačevala ter je v interesu kar večje pažnje dobrega te- j legrafskega in telefonskega prometa ; s 1. julijem 1920 raztegnila izplačeva- ! nje na nadzorno in dostavno osobje j pri telegrafu in telefonu.
Te tantjeme se zaračunajo po »bro-ju izvršenih operacija,« ali po »broju radnih časova< torej ali od predelanih besed ali pri telefonu od naprav- j Ijenih zvez, oziroma po številu urad- i nih ur. Po ti novi odredbi je zaslužil ; hugist mesečno do 40 Din, morzist do i 20 Din, nadzorni organ do 60 Din; ; torej proti predvojnim razmeram le prav neznaten povišek — komaj 50%
—	ki je v primeri s predvojno valuto in plačo naravnost smešen, ker je pred vojno marsikak dober hugist prejel mesečno več na tantijemi, kakor na plači.
Toda, četudi so tantijeme le malenkost, vendar pripomorejo prav mnogo, da se brzojavni in telefonski promet čim najbolj uspešno razvija, ker so nekako bodrilo za marljivo delo; kdor bode več napravil, več bode prejel nagrade. Pri živem prometu, kakor je ravno brzojavni in telefonski, je prav mnogo odvisno od individuel-nega razpoloženja aparatnega uslužbenca. Kolikokrat je kak vod (linija) slab ter za delo skoraj neraben, toda tantijema je bodrilo dajalcu in jemalcu, da se v istini žrtvujeta in z neumorno vstrajnostjo vendar premagata tehnične ovire, da telegram dospe na mesto. Dostikrat se mora ponoviti vsaka beseda po večkrat, ker jemalec ne dobi radi pokvare razločnih znamenj. Ravno tako je pri telegrafskih zvezah, bodisi že v mestnem (lokalnem) ali pa medmestnem (interur-banskem) prometu. Poleg tehničnih pogreškov igrajo tu veliko vlogo posebno vremenski vplivi — deževno vrome — neurje — ter je dostikrat potrebna posebna spretnost in izredna potrpežljivost, da se dosežejo telefonske zveze.
Pripomniti je tudi treba, da zahteva brzojavljenje s Hugesovim aparatom posebno dolgotrajno šolanje in pa vztrajno vežbanje. Igranje na aparatu samo na sebi se dozdeva sicer opazovalcu kaj enostavno — aparat na tipke — je pa v resnici vse kaj drugega delati na Hugesu ali pa na pisalnem stroju. Pri Hugesovem aparatu ima vsaka tipka svoj natančno
določeni čas, kedaj se jo pritisne in to da celemu delu gotov tempo, v katerem se grupirajo posamezne skupine črk in številk v popolnoma časovno določenem razmorju. To časovna razmerje pravilno in ekonomično izkoristiti je tista posebnost, ki muči vsakega začetnika, dokler se ji ne privadi. — Popolnoma na mestu je torej, da se nagradi delo pri Hugesu s po-eebno nagrado — v kar je ravno v nekoliki meri služila tantijema.
To mrvico priboljška, katero so uživali uslužbenci pri brzojavu in telefonu, pa je poštno ministrstvo v oktobru pr. 1. ukinilo »do nadaljnog na-redjenja«. S tem pa je usoda tantijem skoraj zapečatena. Vsaj vzpričo ogromne plače, ki jo vlada nudi svojim nameščencem, je to ukinitev prav lahko smatrati že tudi za definitivno, češ, vsaj so itak plačani za svoje delo.
Prav je, če se štedi in varčuje vsepovsod, a vprašanje pa je, ako je tudi tu štedenje na mestu. Odvzeti pa ubogemu, sestradanemu činovniku še tisto drobtinico kruha, ki mu je padla tako mimogrede v roko, kakor nagrada izvanrednega požrtvovanja in pridnosti, to presega pa res vse meje cinizma. Zakaj se pa ne štedi pri poslanskih dnevnicah in minfster-skih plačah, zakaj se pa ne štedi pri vojni upravi z imenovanjem generalov?! Zakaj se ne štedi pri raznih predvidenih monumentalnih zgradbah v naši stolici?
Zakaj je torej ministrstvo kar na mah usiavilo tantijeme. Menda ne zato, da dosože baš nasprotno, kar je prvotno nameravalo, torej radi zmanjšanja interesa za telegrafski in telefonski promet.
Telegrafski in telefonski promet pa je pi’evažna panoga pripomočkov za uspešno delovanje celotnega aparata pridobitnih krogov, zato je na mestu, da opozorimo s tem tudi te kroge na to novo ekonomično potezo poštne uprave, da se pravočasno prepreči popolno uk in jen je teh malenkostnih priboljškov za izvrševalce teelgrafske in telefonske službe, ki v trimesečnem iznosu v celi državi ne dosežejo niti enodnevnega iznosa poslanskih dnevnic. Naj bode torej to resen opomin merodajnim krogom, da naj ne kratijo ljudem dohodkov, kateri so namenjeni v spodbudo tako važne službe, kakor je brzojav in telefon, ker sicer znajo mali vzroki roditi velike posledice, katere bi zopet šle v ogromnem obsegu na rovaš ravno pridobitnih krogov.
&££{£&&
)BUDDHA< t	-	UD
JBIMri
U
Stranka sokriva ob napačnam ocarinjenju pa carinskem
posredniku.
(Pritrdilna o;15oiba tstola »edmorice, oddelka B v Zagrebu.)
Po tarifni številki 285 splošno carinske tarife iznaša za tamkaj navedene kemikalije uvozna maksimalna postavka 400 dinarjev, minimalna pa 150 dinarjev za 100 kg. Po pripombi k tej tarifni številki pa plačajo take kemikalije ob kontroli uporabe samo 5 dinarjev uvozne carino za 100 kg. Ob carinski deklaraciji je treba za carinjenje po tej pripombi predložiti poleg fakturo, potrdila trgovske in obrtne zbornice (v Ljubljani) ter oddelka ministrstva za trgovino in industrijo (v Ljubljani) o tem, da se tako blago ne proizvaja v naši državi, ter kemijske analize tudi še posebno po-trdilo oz. dovoljenje od strani finančnega ministrstva v Beogradu o kontroli uporabe. — Po točki II. 3 razglasa generalne direkcije carin v Beogradu od 23. IX. 1920 C br. 81.602 (št. 307, Ur. 1. št. 117 -1920, str. 551), izdanega temeljem sklepa gospodarsko-finančnega komiteta ministrov z dne 22. IX. 1S20 pod naslovom »od ločbe«, so pa take kemikalije carine celo popolnoma oproščene, ako se upotrebijo za industrijske svrho. Vendar pa je v tem primeru carinske proetitve plačati po t. č. čl. 127 e začasnega zakona o proračunu za leto 1920-1921 (štev. 436, Ur. 1. št. 136, 1920, str. 639) davek na poslovni promet v isti višini, kolikor bi iznašala, carina, po točki g pa po indusrtijskih in tvorniških podjetjih davek na poslovni promet v višini 1% prodajne cene njih proizvodov. Vendar je v pozvani točki g izrečeno, da imajo taka podjetja pravico do povračila davka na poslovni promet, plačanega na carinarnicah za uvoženo surovino, ki služi za izdelovanje tvorniških in industrijskih proizvodov. To pravico je pa po členu 25. pravilnika o pobiranju davka na poslovni obrt po izpreme-njonih določilih finančnega zakona za I. 1920-1921 (št. 32, Ur. 1. št. 11-1921, str. 75) uveljaviti v treh mesecih od dne, ko se je davek pobral.
Tako predpisi začotkom 1. 1921. — No more biti dvoma, da mora predpise poznati in se po njih ravnati oh izvrševanju svojih poslov carinski posrednik. Ali jih pa mora poznati in jih posebej še in sicer z dejanji upoštevati tudi stranka, ako in dasl je izročila ocarinjenjo carinskemu posredniku?
V	nasprotstvu s pravdnim in prizivnim sodiščem jo naše revizijsko so-d išče to vprašanje potrdilo. Stvar je bila nastopna:
Tožnica ima na 8podnjem Štajerskem tovarno za usnje ter je v februarju 1921 dospelo nanjo iz Nemčije v Maribor nekaj purgatola za strojenje kož. Tožouka je v trgovinski register vpisana skladiščna in odpremna tvrdka, ki se obrtema bavi tudi s carinskim posredništvom. Naznanila Je tožnici brzojavno in pismeno, da je to pošiljko prejela od železnice v zaca-rinjenje, in jo je prosila, da ii dopo-šlje fakturo ter potrdilo trgovsko-obrt-ne zbornice in oddelka ministrstva za. trgovino in industrijo v Ljubljani, da more prevesti carinsko postopanje. Tožnica ji je takoj vposlala te listine in kemijsko analizo s prošnjo, da naj na njih podlagi čimproje doseže carine prosti odpravek blaga. Cez par dni jo toženka potrdila prejem z dostavkom. da jo že prijavila pošiljatev v zacarinjenje. Ocarinila pa je hlago po tarifni številki 235 z minimalno postavko po 150 dinarjev za 100 kg, ter je tožnica plačala carine 72.948 K.
Sedaj pa zahteva tožnica s tožbo od toženke, da ji povrne razliko med pravilno in preveč plačano carino v znesku 70.428 K, navajajoč, da je bil položaj tak, da je bilo carino plačati samo po postavki po 5 dinarjev za 100 kg v smislu pripombe k tarifni številki 235, da je torej morala tožen^ lca ocariniti blago po tej pripombi, kar jo pa opustila, a ji s to nemarnostjo povzročila vtoževano škodo na preveč plačani carini. (Konec sledu
Trgovsko sodišče.
(Konec.)
V	svojih razlogih je višje dež. sodišče navajalo, da je tožnik po pričevanju njegovega uradnika bil obenem z izročitvijo tovornega lista od železnice obveščen, da blago še ni došlo v Maribor in da se je reklamiralo. Iz tega tožitelj ni mogel sklepati, da se blago že nahaja v območju tožene železnice in to tudi ne, čeprav je železnica od tožitelja obenem sprejela tovornino. Tožnik je s prejemom tovornega lista pač postal neposredno opravičen iz tovorne pogodbe in sicer opravičen tudi vtoževati škodo, toda s tem še ni rešeno vprašanje, katera izmed udeleženih železnic jamči za izgubo blaga. Tožnik je postal opravičen vtoževati škodo od enega izmed v poštev prihajajočih prevoznikov. V smislu § 100, odst. 1 ž. o. p., je to v prvi vrsti železnica, ki je blago v prevoz prevzela, to je avstrijska državna železnica. Napram južni železnici srne tožitelj svoje odškodninske zahtevke uveljavljati v smislu § 100., odst. 2 in 3, le v slučaju, če je ta železnica blago in tovorni list prevzela in s tem vstopila v prevozno pogodbo. Oba pogoja — prevzem blaga in prevzem tovornega lista — mora dokazati tožnik. Napačno je mnenje prve sodbe, da ustanavlja dejstvo, da je tožena železnica izročila tožniku vozni list proti plačilu tovornine, domnevo, da je tožena železnica prejela tudi blago, in sicer tako domnevo, ki bi prevalila dokazno breme od tožnika na toženko. Tak učinek imajo le domneve, ki jim daje zakon tak pomen (§ 270 c. p. z.). Za predmetni slučaj pa ne obstoji taka zakonita domneva, vsled česar bi imel tožnik dokazati nadaljnji pogoj^ za^ pasivno legitimacijo tožene južne železnice, namreč da je ta prevzela tudi blago. Tega dokaza pa tožitelj ni nrti poskusil. Tožnikovi reviziji proti raz-
sodbi H. instance Stol sedmorice v Zagrebu ni ugodil. Tudi ta je ugotavljal v razlogih, da v zakonu m določbe, ki bi na prevzem tovor-nega lista vezala domnevo za prevzem blaga. Pritrditi je tedaj prizivni-razsodbi, da tožena železnica za tt-toževano škodo ne jamči.
Tudi ni pritrditi teviziji, trdeči, da je toženka, ki je od predidoče železnice prevzela tovorni list in si od tožnika dala izplačati tovornino, s tem vstopila v prevozno pogodbo in priznala svojo jamstveno obveznost. Po § 100., odst. 2. ž. o. pr., in čl. 401 trg. zak. brez prevzema bfer-ga tožena železnica namreč ni vstopila v prevozno pogodbo. S tem, da je tožena železnica od predidoče železnice prevzela tovorni list, ga izročila tožniku in od njega sprejela tovornino, se je pač formelno opravičevalo, da prevzame blago, čim bi dospelo, oziroma da škodo rekte-mira, ni pa iz tega sklepati, da »er brez potrebe in sebi v kvar prevzete nase obveznosti iz prevozne pogodbe. Toženkina navedba, da je od tožniko sprejela plačilo tovornine v pričakovanju, da pošiljk« naknadno prispe na njeno progo, ni nelogična, zlash ko je ugotovljeno, da je toženka pri tem obvestila tožnika, da blago še ni hi in da se mora še reklamirati. Cim pa je razlaga toženkinega postopanja možna tudi v tem smislu, ne obstoje pogoji, ki bi po § 863 o. dr. z. in čl. 278 trg. z. mogli opravičiti sklep, da se je tožena železnica s svojim postopa-njem molče obvezala za predmetno blago.
Dopisi.
Za spremembo voznega reda na progi Ljubljana - Rakek. Z Rakeka nam pišejo: Že približno pred tremi meseci so notranjski tnjovci podvzeli korake na vseh merodajnih mestih za to, da 'Sf izboljša na progi Ljubljana-Rakek n* obratno zveza osebnih vlakov, ki ie več let ne odgovarja potrebam potujočega,.
v prvi vrsti trgovskega občinstva. V tej ■zadevi je bilo objavljeno že več člankov ter javnih prošenj na pristojna mesto, tako v »Trgovskem listu«, kakor hidi v drugih ljubljanskih dnevnikih in pričakovati je bilo, da bo železniška uprava temu nedostatku odpomogla. Tudi naša Trgovska in obrtniška zbornica je, kekor smo čuli, uvidevajoč ■upravičeno potrebo spremembe voznega reda, pokrenila akcijo, da se želji našega trgovstva ugodi. Zal pa moramo ugotavljati, da ni niti prej obratno ravnateljstvo, niti sedaj državna uprava Uižne železnice pokazala dobre volje, da bi upravičeni želji prizadetih krogov ugodila. Ne samo, da imajo interesenti zbog te nerodne zveze nepotrebne stroške, temveč izgubijo s tem tudi uprav po nepotrebnem obilo dragocenega časa. Proga Maribor—Rakek ae bo v prihodjne smatrala za stransko, kar se je žalibog baje sklenilo v ponedeljek ■na predkonferenci za nov vozni red TSlov. Narod 6. februarja 1924). Ta vest vzbudila v notranjskih trgovskih, ka- ( kor tudi v vseh drugih krogih največje ogorčenje. Ali misli državna uprava res teko zanemarjati ta kos proge, ki tvori ■glavno arterijo našega gospodarskega Iivtjenja7 Z malo spremembo voznega reda bo državna uprava ustregla željam vseh gospodarskih krogov, zato smo prepričani, da ne bo ta glas zaman m da spremeni dnevni vozni red tako, kakor se ji je že ponovnokrat predlagalo in sicer, da bo vozil vlak iz Ljubljane na Rakek okoli devete ure dopoldne ter odhajal od tam v Ljubljano okoli 6. ure popoldne. Cas bi bil, da bi -se železniška upravg ozirala tudi na želje trgovstva in mu ustregla vsaj tam, kjer to lahko napravi!
It Logatca. Prejeli smo: Razmere pri našem glavarstvu nas silijo, da se tudi mi oglasimo ter z lučjo posvetimo v skrivilo kotičke. Kakor znano, so uradne uro pri glavarstvu od 8. do 12. ure oziroma do pol 11. ure in popoldne od od 1. do 3. ure. Teh uradnih ur se pač poslužujejo razni referentje, nekateri se jih pa tudi no poslužujejo. Tako se dogaja često, da pride eden ali drugi tudi ob pol 9. in morda tudi malo kasneje. Morda je kateri zadržan vsled visoke politike? Gotova stvar pa je, da je pri nekaterih referentih polna miza nerešenih aktov, toda po večini ne vsled obilice dela, ampak vsled tega, ker se ne dela, kakor bi 8e moralo. Posebno poglavje tvorijo gotovo obrtne zadeve, a tudi stanovanjske niso izvzete. Stranke prihajajo po petkrat ali tudi večkrat in še ne dobe zahtevanega. Tudi stanovanjski sosvet ni nič kaj zadovoljen, ker pride po runogili ovinkih komaj do svojih dijet. Uradua sob#, kjer se nahajajo ženske uradnice, je posebno kadar g. glavarja ni doma, posvečena ob gotovih včasih prosti zabavi. Čudo ni potem, da se fujejo vedno pritožbe in zabavljanje. Priznamo, da je g. glavar zmožen predstojnik, tuda priznamo istotako, da je premalo energičen, to se prav dobro vidi na postopanju podrejenih uradnikov, od katerih nekateri so bili že večkrat pred sodiščem. Zelja vseh prizadetih faktorjev je, da se tu napravi enkrat red in da se bo vrnilo zadovoljstvo med prebivalce okraja, kateri so že imeli večkrat priliko se seznaniti z razmerami pri glavarstvu. Gospoda glavarja pa pozivamo, da energično zagrabi, in .je lahko uverjen, da bo kmalu red.
Trgovina.
Uvozna dovoljenja la moko se na Češkoslovaškem v bodoče ne bodo več Podaljševala. Izdajala se bodo nadalje s trimesečno veljavnostjo. Pristojbine za uvozna dovoljenja za moko se v bodoče v primeru, da se dovoljenja ne izrabijo, ne bodo več povračevale.
Razsodišče pri Trgovski zbornici v •Gorici. Ker je delo na sodnijah v gori-škem okrožju zbog redukcij in odprave slovenskega jezika popolnoma zastalo, so se trgovski krogi v Gorici odločili za samopomoč. Na posebni konferenci so sklenili, da se pri ondotni Trgovski in obrtniški zbornici ustanovi trgovsko razsodišče, ki bo v smislu določb zakona razsojalo v trgovskih zadevah, ako se obe stranki podvržeta pristojnosti razsodišča.
Mednarodni sejem v Bruslju. V Bruslju »e bo vršil od 1. do 16. aprila 5. |
trgovski oficijelni in mednarodni sejem. ; Pogoje za razstavljalce in podrobnejše podatke o sejmu je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami.
Zunanja trgovina Egipta. Tekom leta 1923. se je uvozilo v Egipt blaga za 45,276.94 i eg. lir, napram 43,333.938 v letu 1922. Izvozilo se je v letu 1923. za 58,387.327, napram 48,716.418 v letu 1922., tako da se je aktivum v letu 1922. v iznosu 5,382.480, v letu 1923. več nego podvojil in dosegel 13,110.386.
Konk.urzi v Zedinjenih državah. Tekom leta 1923. je bilo v Zedinjenih državah 18.720 konkurzov, napram 23.67'6 v prejšnjem letu in 19.652 v letu 1921., 6.881 v letu 1920., 6.451 v letu 1919. Pa-sivi so znašali 503,532.000 dolarjev v letu 1923., 623,896.251 v letu 1922., 627 milijonov 401.883 v letu 1921., 295,121.805 v letu 1920. in 113,291.237 dolarjev v letu 1919.
Benarstvo.
Obtok bankovcev na češkoslovaškem.
Do konca (januarja 1924 se je obtok bankovcev na Češkoslovaškem dvignil na 8810 milijonov. Izza zadnjih 7 dni meseca januarja se je torej povečal za ■168.6 milijonov Kč.
Padec poljske marke. Pred poslopjem državne posojilnice v Varšavi je prišlo te dni do burnih prizorov. Več sto ljudi se je ves dan gnetlo okoli poslopja ter skušalo zamenjati svoje tuje valute. Špekulanti so izkoristili to priliko ter kupovali dolarje po 6 milijonov, ako ravno presega uradni kurz še vedno 9 milijonov. Za prihodnje dni se pričakuje še nadaljnje znižanje tujih tečajev.
Davki.
Imenovanje v cenilno komisijo asa okraj Slovenjgradec. Delegat ministra financ g. dr. K. Savnik nam je priobčil, da je imenoval v cenilno komisijo za cenilni okraj Slovenjgradec zn člana: Vinka Jamnika, posestnika, trgovca z lesom in posestnika umetnega mlina na Oti-škem vrhu in Antona Velenčaka, posestnika, gostilničarja in trgovca v Velenju, za namestnika članov pa Emeri-ka Mravljaka, posestnika in gostilničarja v Vuzenici in Josipa Berločnika, posestnika in gostilničarja v Šoštanju.
Potrdilo o plačanem davku pri nabavi deviz. Generalni iuspektorat ministrstva financ je opazil, da posamezni denarni zavodi pri prodaji deviz kljub jasnemu določilu čl. 11. pravilnika o prometu z devizami in valutami ne zahtevajo od svojih komitentov potrdila o plačanem davku. Iz tega razloga je inšpektorat opozoril Vi;e denarne zavode, da so dolžni pri prodaji deviz zahtevati od svojih komitentov potrdilo, da so plačali vse direktne davke z vsemi pribitki in davek na poslovni promet za prejšnje leto in za preteklo polletje.
Znižanje davkov v Ameriki. V Ameriki se na vladni predlog davki od dohodkov izpod 20.000 dolarjev izdatno znižajo.
Prcraet.
Nov vozni red na železnicah. V direkciji državnih železnic v Beogradu se je osnovala posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela nov vozni red, ki stopi v veljavo 1. junija t. I. S tem voznim redom se izpremeni dosedanji vozni red na jugoslovanskih progah.
Sprememba relacije pri plačan ju poštnine za pakete v inozemstvo. Ministrstvo pošt in brzojava je spremenilo relacijo franka v primeru z dinarjem pri plačanju taks za pakete, koji se pošiljajo iz naše kraljevine v inozemstvo. Za en zlati frank se bo plačalo pri predaji paketa 15 dinarjev.
Ogrske tarife za Trst in Reko. Ogrska vlada je znižala prevozno tarifo za blago, ki se prevaža proti Trstu in Keki, za 35%. S tem si hoče Ogrska predvsem ustvariti za svoje izdelke sladkorja in železne industrije pogoje za uspešno konkurenco na Balkanu.
Razno.
Revizija koncesij, izdanih izza dne 81. marca 1921. Po časopisnih poročilih namerava ministrstvo trgovine in industrije vse koncesije, izdane od dne 31. marca 1921. dalje revidirati, ker so v tej dobi tuji državljani ustanovili v naši državi veliko podjetij, za katera si niso I pridobili potrebne koncesije.
Nemške reparacije Jugoslaviji. V novembru 1. 1923 je Nemčija dobavila naši državi na račun reparacij za 4 milijone 604.320.07 zlatih mark blaga. S tem je dosegla vrednost nemških repa-racijskih dobav vsoto 250,694.703.99 zlatih mark.
Angleško priznanje sovjetov. Priznanje sovjetske Rusije je vzbudilo v angleških političuih krogih pravo senzacijo. Macdonaldova vlada je storila ta korak v popolni zavesti, da gre za interese angleškega naroda in da bo to prva lastavka, ki naj oznani zboljšanje sedanjih razmer ter konsolidacijo v mednarodni politiki. Niso pa vsi tega mnenja in Macdonald bo imel še mnogo posla, predno se bodo osobito višji krogi sprijaznili s to mislijo. Tekom prihodnjega tedna pričakujejo v Londonu rusko komisijo, ki bo otopila v stike z vlado in finančniki. Gre za dobav« večje količine industrijskih izdelkov, ki jo hoče sovjetska vlada izposlovati po možnosti takoj. Angleška dobi za to važne trgovsko-politične koncesije v Rusiji.
Ruska finančna politika. Dne 4. t. m.
se je vršila zaljučena seja drugega splošnega zborovanja sovjetov Zveze ruskih sovjetskih in socialističnih republik. Poročevalec komisarijata za finance Vladimirov je izjavil, da bo nova finančna reforma stopila v veljavo še tekom februarja ali prve dni marca. Z ozirom na trgovsko bilanco Zveze je Vladimirov opozoril ne samo na ravnovesje med izvozom in uvozom, ampak tudi na naraščanje državnih kapitalov. Državni proračun za leto 1922-23 je prišel do 1 milijarde in 400 milijonov rubljev v zlatu in za leto 1923-24 je predvidena milijarda in 750 milijonov rubljev v zlatu. Tekom razprave je Laring pov-daril potrebo zvišanja davka na dohodke. Boganov se je izrekel za popolnejše izenačenje v dajatvah med mestom in deželo. Nato je bila enoglasno sprejeta spomenica, kjer se odobravajo finančni ukrepi vlade; kongres je tudi pozval vlado, da naj izvrsti čiinprej delo za finančno preuredbo. Nato se je po poročilu Tsuruya govorilo o razvoju poljedelskega zadružništva v svrho olajšave kreditov kmetom ter se je sklenilo ustanoviti osrednjo poljedelsko banko z ustanovnim kapitalom 30 milijonov rubljev v zlatu.
Produkcija lanenega semena v Jugoslaviji Lanskega leta se je produciralo 2000 ton lanenega semena za laneno olje. Ta produkcija ne zadostuje za domačo potrebo. Za produkcijo lanenega olja so v celi državi štiri tovarne, izmed katerih je največja v Bečkereku. Njena kapaciteta znaša 10.000 ton letno.
Britanski industrijski sejmi. Britanski industrijski sejem se bo vršil od 28. aprila do 9. maja t. 1. v Londonu, od 12. do 23. maja t. 1. pa v Birminghamu. Prospekt je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled.
Slroški preživljanja v Avstriji. — Za preživljanje, za katero sc je porabljalo v prvi polovici l^ta 1914. v Avstriji le 82 K 33 vin. mesečno., se je rabilo januarja leta 1921. že 3859 K, januarja leta 1922 : 38.174 K, januarja leta 1923.: 769.193 K in januarja letošnjega leta: 1,071.890 K.
Nov doseljeniški zakon Združenih ameriških držav. — Izseljeniški komi-sarijat razglaša: Najnovejša osnova vseljeniškega zakona Združenih ameriških držav, ki stopi brskone dne 1. julija t. 1. v veljavo, razlikuje baje tri kategorije doseljenikov, in sicer: 1. Do-seljenike, ki ne spadajo na kvoto. To so najbližji sorodniki ameriških držav-lianov: moz, žena, oče, mati in neporočen mladoleten otrok. 2. Doseljenike, ki bodo obremenjali rodbinsko kvoto; semkaj spadajo mož, žena in neporočen mladoleten otrok izseljenika, ki je zakonito puščen v Združenih ameriških državah in tam nastanjen najmanj dve leti ter ima vsaj eno leto že prvi državljanski papir. 3. Doseljenike, ki bodo obremenjali občo kvoto; v to kategorijo se uvrste ostali doseljeniki. Za izračun se vzameta 2% števila onih izseljenikov izvestne države, ki so bili leta 1910 v Združenih ameriških državah, za drugo in tretjo kategorijo (rodbinsko in občo kvoto) pa 200 številk več. S teritorija naše kraljevine je bilo po ameriškem računu 1910. leta 42.550 doseljenikov;
zato bo znašala naša kvota 851 in 200. Rodbinsko kvota naše kraljevine bi znašala torej 1051, istotoliko pa tudi obča kvota, skupaj 2102 številki ali oseb, ki se bodo smele v fiskalnem letu 1924/1925 v breme omenjenih dveh kvot izseliti v Združene ameriške države. Po novem zakonu bo naša kvota za tretjino manjša od dosedanje kvote, ki je znašala 6426 številk. Izseljeniški komisarijat zasleduje ta novi zakon ter poda, čim stopi v veljavo, javnosti podrobna navodila.
Književnost.
Nova revija. Z novim letom je začela izhajati pod imenom »Bankar*tvo« nova revija, ki se označuje sama za ju-goslavensko privredno revijo. V svojem oklicu si je postavila za splošno vodilo; Interesi poedinca morajo biti podrejeni interesom skupnosti, a interesi domovine morajo biti nad vsem in vsakomur. »Bankarstvo« razpravlja o vseh aktualnih gospodarskih pojavih, posebno pa o problemu kapitalizma, bankarstva, denarja, državnih financ. Podjetje izjavlja, da je izven vsake politične organizacije. Doslej sta izšla že dva zvezi;a za januar in februar z jako zanimivo in aktualno vsebino. Uredniki so: Ljubomir St. Kosier (Zagreb), N. Stanarevič (Beograd), dr. G. Gregorin (Ljubljana), dr. K. Bego (Split), inž. K. Čutorkovič (Osijek) in dr. S. Deželic (Zagreb). Revija prinaša tudi slike. Naročnina znaša 150 Din in prejemajo naročniki posebne izdaje brezplačno. Revija izhaja mesečno. Glavna redakcija in administracija: >Bankarstvo«, Zagreb, Marov-ska ulica 30, L nadstr.
Ceo Beograd - Prestonica. Pod tem naslovom je izšel nov adresar mesta Beograda. Adresar se naroča pri: Uredniku adresarja obaveštajne knjige >Ceo Beograd - Prestouica< v Beogradu in knjiga stane 80 Din.
Tr^a norite.
Novosadska blagovna borza S. februarji. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška, 2%, 7 vag., 342.50; ječmen baški 65-66 kg, 2 vag., 290—300, 64-65 kilogramov, 1 vag., 290; koruza, bela, 1 vag., 307.50. okrogla 1 Yt vag., 255, stara, 1 vag., 260, dupl. kasa 5 vag., 262.50 do
267.50, sremska 1 vag., 240, sremska, dupl. kasa 5 vag., 255—265, banatska, Smcderovo, dupl. kasa, 5 vag., 262.50; fižol, beli baški, 1 vag., 685; moka ?>Oss«, 1 vag., 545, št. »2«, 1 vag., 450, »5<, 1 vag., 425, »6«, 1 vag., 325, »6K«. 1 vag., 305, otrobi, baški, srednji, 1 vag., 200; v jutinih vrečah 1 vag., 172.50.
Tržne cene v Mariboru, dne 1. februarja 1924. Kilogram govejega mesa I.
25-27, II. 22-24, III. 19-20 Din; jezik, sveži Lg 24; vampov 7—10; pljuč 9; gobec 10; možgani 20; parkljev 6; vime 10; loja 20 Din. Teletina: kg teletine I.
26—30; II. 24—25; jeter 24; pljuč 15. — Svinjina: kg prašičjega mesa 80—40, sala 38 — 40, črevne masti 32, pljuč 18, jeter 20, ledvic 25—30, glave 20—25, noge 14, slanine 35—39, papricirane 43 do 44, prekajene 41, masti 40, prekajenega mesa 40—50, šunke 56—58, prekajenih nog 25, jezika 48, glave 32. Drobnica: kg koštrunovega mesa 17.50 do 20. Klobase: kg krakovskih klobas
52.50, brunšviških 27, pariških 32, posebnih 32, safalad 32, hrenovk 35—86, kranjskih 52, mesenega sira 32, pritisnjenih klobas 32. Konjsko meso: kilogram konjskega mesa I. 12—15, II. 8 do 10. Kože: komad konjske kože 150—200, kg goveje kože 17.50—22.50, telečje kože 30, svinske kože 11.50, kg gornjega usnja 120, podplatov 80—125. Perutnina: piščanec, majhen 31, večji 40, kokoš 50 do 62.50, raca 75, gos 100—112.50, puran 125—150, zajec domač, majhen 10, večji 45. Divjačina: zajec 60—80, kilogram srne 15—20. Ribe: kg krapov 35, belic 30, ščuk 30. Mleko, maslo, sir, jajca: liter mleka 3.50—4, smetane 15—18, kg surovega masla 50—60, polemental-skega sira 65, trapistnega 30, grojskega 45, parmazana 150, kos sirčeka 6—10, eno jajce 2—2.50. Pijača: liter novega vina 8—11, starega 12—15, pive 6.50, steki, pive 3.25, liter žganja 30. Kruh: kg belega kruha 7, črnega 6, žemlja 50 para. Sadje: kg jabolk II. 10, III. 6, posušenih sliv 7—8, hrušek II. 6—8, ena limona 0.50—1.50, kg oranž 1—3, rožičev 13, fig 16, dateljnov 30, mandeljer
orehov 8.50, luščenih orehov 30 Din. Špecerijsko blago: kg kave I. 65, II. 40—55, pražene I. 48—70, soli 3.50, popra celega 35, zmletega 40—45, kg paprike 80—100, testenin 13, sladkorja
28.50, v kristalu 21, v kockah 23, kvasa
32.50, škroba pšen. 20, riževega 30, riža 7—12, liter kisa navadnega 2, vinskega 3, olja namiznega 30, bučnega 37—40, špirita denat. 15—16, kos mila 18 Din. 2ito: kg pšenice 3.50, rži 3, ječmena 3, ovsa 3, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola navadnega 5—7, leče 14 Din. Mlev-ski izdelki: kg pšenične moke št. 0 6.50,
2 0, 4 5.75, 6 5, 7 4.25, kg prosene kaše
7.50, ješprena 6.25, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega 7, kg ajdove moke št. 1 7—8, kaše 7, ržene kave 10, cikorija 25. Krma:
1 q sladkega sena 100 — 150, ovsene slame 65—75 Din. Kurivo: 1 m3 trdih drv 200, mehkih 175, 1 q premoga, trboveljskega 42—45, velenjskega 27—30, kg oglja 1.50—2, koksa 1—2, liter petroleja 7, bencina 17, kg karbida 6.50, sveč 15 Din. Zelenjave: kg endivije 1—1.25, zelja poznega 0.75—2.75, kom. karfijole 6.25—12.50, šopek peteršilja 25 p, zelenja 25 p, kg čebule 2.50—3 Din, česna 10 Din, kom. pora 25 p, korenja vrtnega 25 p, šopek zelenjave za juho 25 p, kom. rudeče pese 50 p, repe 25—50 p, kg kolerabe podzemljice 50 p, krompirja, poznega 1—1.25 Din, hrena 5, kislega zelja 2.50—3.50, repe kisle 2 Din.
Tršišče moke in žita. (Zagreb). Trgovina s pšenico je popolnoma mirna. Mlini večinoma počivajo in trgovina z moko tudi ni posebna. Povpraševanje je slabo. Izvoz je malenkosten. Začetkom tedna so izvozniki pokupili malenkostne množine, ki so šle na trg, sedaj pa so tudi leti že odnehali, tako da o kakem prometu s pšenico spoh ne more biti govora. Cene so ostale nespremenjene. Pšenica notira v Bački 3.45 Din, v Banatu 3.40 Din. Srbska pšenica pa za naše kraje ne pride v poštev. V Slavoniji in Hrvatski je cena 3.35—3.40 Din. Trgovina z ječmenom je izredno dobra ter je povpraševanje po dobrem blagu jako veliko. Vsled tega so tudi cene ra-pidno poskočile. Na trg pride zelo malo blaga. Cena je 3.15 Din, vsled česar pa se drže kupci precej rezervirano. Tudi cena ovsu je poskočila in sicer na 2.50 dinarja. Trgovina s koruzo je slaba, ker je domač konzum popustil in tudi iz inozemstva ni povpraševanja. Producenti so v pričakovanju, da bo povpraševanje po koruzi vedno večje, isto zlu-šili ter jo spravili v skladišča. Ker pa se ziušena koruza ne drži prav dolgo, bodo pač morali skrbeti, da zaloge razprodajo, četudi po nižjih cenah. Cena baški koruzi je danes 2.50 Din. — Trgovina z moko je nespremenjeno slaba. Stanje mlinske industrije naravnost desparat-no. Mlini pričakujejo v najkrajšem času zboljšanje njih položaja, ker je gotovo, da vlada vsled političnih pogajanj ni prepovedala uvoza laške moke v naše pasivne kraje. Sedaj, ko je ta zadeva rešena, se bodo tudi v tem pogledu storili gotovo drugi koraki. — Moka št. 0 notira v Zagrebu 8 — 6.10 Din. Cene krmil so nespremenjene. Moka za krmo notira 2.10 Din, loco Zagreb.
Kolonijalni trg. (Zagreb.) Povpraševanje je bilo v preteklem tednu naj-živahnejše v tem letu. Zaloge v provinci so pošle. Cene krmil so trdne. Cenejši sklepi 90 razprodani, vsled česar so se morale cene zvišati. Konec pretečenega tedna so poskočile cene na 21.50 Din, najbrže pa bo porast istih še napredoval. Na kavinem trgu vlada izredna čvrstoča. Kupci so se morali prepričati, da Brazilija pač noče popustiti, temveč cene skoro vsaki dan zvišuje. Olje je v ceni napredovalo za 2%%. Trgi riža so vsepovsod trdni, razen naših domačih, kjer je še precej zaloge.
Vinski trg. (Zagreb). Pogajanja Italije s Češkoslovaško so končana, pogodba sklenjena in podpisana. S to pogodbo je dobila Italija iste ugodnosti za uvoz vina v Cehoslovaška kakor Francija, namreč 50% znižanje carine, kar znaša 4.50 Kč pri litru. To ugodnost si je pridobila tudi Portugalska. Ena država za drugo se skuša udomačiti na čehoslova-ških vinskih tržiščih, medtem ko mi izgubljamo počasi še tisto kar smo imeli. Naša vlada ne posveča vinski industriji nikake pozornosti in kapital v velikih vinskih zalogah leži brezploden. Na mednarodnem vinskem trgu vlada mir-
na tendenca. Ogrski trg je dosegel z uvozno konvencijo z Avstrijo precejšnjo oživljenje. V Italiji je stagnacija od dne do dne večja, ker izvoz še ni urejen, domač konzum pa je preskrbljen. Španska in Portugalska čakata še vedno nakupov iz Francije, ki je imela letos slabo vinsko letino. Prepoved uvoza vina v Združene države se na vinskih tržiščih močno pozna. Promet na domačih tržiščih se omejuje na prodaje lokalnega značaja. V pretečenem tednu je bil promet z vini iz Vršaca nekoliko živahnejši. Cene temu vinu so bile trdne in so se menjale med 3—5 Din. Vina iz okolice Negotin - Smederovo so imela v zadnjem času manj prometa. V Dalmaciji vlada stagnacija, cene nespremenjene. V Hrvatski se kupuje po večini za Zagreb. Cene hrvatskih vin se sučejo od 3.50—5 Din. Promet s slovenskimi vini je bil v zadnjem času zelo slab. Boljša namizna vina so imela ceno od 5—7 dinarjev.
Cene južnemu sadju na tržaškem trgu. Cene južnemu sadju naraščajo na
tržaškem trgu dalje. Nemčija kupuje še vedno na debelo in dovoz postaja premajhen. Letina smokev in lešnikov ni bila tako povoljna, kakor se je pričakovalo. V enem mesecu je cena smokvam v vencih poskočila od 150 do 170 lir na 240 do 260 lir, sultanina od začetka decembra od 320 na 400 in 600. Tudi drugo južno sadje raste v cenah, razen ci-perskih rozin. Zaloga italijanskih man-delnov je baje že razprodana do tri četrtine.
Zvišanje een za kavo. Na Njujorškem terminskem trgu se je cena v zadnjih dneh zvišala za 1 dolar. Izza 1. januarja se je cena za Rio-kavo na tržaškem trgu zvišala od 53 na 62 šilingov, za Santos -kavo pa od 70 na 80 šilingov. Na ceno vplivajo poleg maksimiranja uvoza tudi jako nizke zaloge, ki znašajo za Rio - kavo 240.000 in za Santos - kavo 760.000 vreč. Izgledi za ugodno letino Santos -kave v 1. 1924 so jako majhni. Prihodnja letina se ceni k večjemu na 7 do 7 % milijonov vreč. Tudi za Rio - kavo se ne pričakuje posebno ugodne letine.
Z milom Zlatorog
postrežete Vaše odjemalce pošteno, ker se uporabljajo za izdelavo samo izbrane surovine.
Zato pazite na Vaše zaloge in naročite pravočasno. :: ::
ZLATOROG
Dobava, prodaja.
Dobava platna, blaga »American, sukanca in gumbov. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 25. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave. 30.000 m belega platna za obleke, 3.500 m blaga »American« za podlogo, 2.000 ducatov malih gumbov iz medi s sidrom, 8.000 ducatov malih gumbov iz aluminija in večje količine belega sukanca št. 40.
Dobava cigaretnega papirja. Pri Upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 25. februarja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 105.000 komadov bobin cigaretnega papirja.
Dobava mesa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo mesa za garnizijo Ljubljana.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Posušene
jurčke
(jedilne gobe) kupim po dnevni ceni vsako množino. Ponudbe z vzorci in navedbo množine na tvrdko
S. ADLER, G. m. b. H., Eisenstein. C. S. R.
DRŽAVNA BORZA DELA. - Pri vseh »Državnih borzah dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju je iskalo v preteklem tednu od 27. januarja do 1. februarja 1924 dela 139 moških in 77 ženskih delavnih rnoči.^ Delodajalci so pa iskali 95 moških in 51 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 48. Promet od 1. januarja do 1. februarja 1924 izkazuje 2579 strank in sicer 1033 delodajalcev in 1546 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 529. — Dela iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani:
12 rudarjev, 4 vrtnarji, 9 stavbenih ključavničarjev, 5 ključavničarjev, 4 kleparji, 1 žc-iezostrugar, 1 želežolivar, 1 pasar, 1 zlatar,
13 strojnih ključavničarjev, 5 mehanikov, 2 clektromonterja, 1 urar, 18 mizarjev, 2 ko-
larja, 2 sodarja, 1 žagar, 5 tapetnikov, 9 krojačev, 7 čevljarjev, 1 čevljarski prirezo-valec, 1 mlinar, 15 pekov, 5 mesarjev, 1 natakar, 1 stavbeni delovodja, 13 zidarjev,
5 pleskarjev, 5 tesarjev, 1 vodovodni inštalater, 5 strojnikov, kurjačev, 20 tovarniških delavcev, 4 trgovski sotrudniki, 2 oskrbnika, 1 delovodja špirituoznih izdelkov, 1 uradnik lesne stroke, 1 strojni tehnik, 15 pisarniških moči, 11 slug, čuvajev, 12 vajencev, 1 vzgojiteljica, 4 kontoristinje, 3 trgovske sotrudnice, 1 restavracijska blagajničarka, 1 hotelska sobarica, 4 natakarice,
1 šteparica, 2 modistinji, 2 šivilji, 10 delavk,
1 hišnica itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: 2 gospodinji za na deželo, 37 hlapcev, dekel, 22 viničarjev, 4 ekonomi, 6 rudarjev, 3 vrtnarji, 1 steklar, 1 nožar, 10 podkovskih in orodnih kovačev, 1 kotlar, 14 stavbenih in strojnih ključavničarjev, 1 želežolivar, 4 železostrugarji, 2 kleparja,
4 mehaniki, 9 mizarjev, 6 kolarjev, 4 sodarji,
6 žagarjev, 5 sedlarjev, 1 tapetnik, 27 krojačev, šivilij, 18 čevljarjev, 8 peric, 2 modistinji, 2 mlinarja, 16 pekov, 6 mesarjev, 14 natakarjev, natakaric, 7 služkinj, kuharic,
1 laborant, 10 zidarjev, 5 slikarjev, 9 tesarjev, 5 strojnikov, 138 tovarniških in pomožnih delavcev, delavk, 7 slug, 4 knjigovodje, 15 trgovskih pomočnikov, pomočnic,
1 strojevodja, 18 pisarniških moči, 12 vzgojiteljic itd. - Pri Državni borzi dela v Ptuju:
1 ekonom, 4 gospodarski pristavi, 16 poljedelskih delavcev, viničarjev, hlapcev, 1 rudarski paznik, 1 kamnosek, 1 vrtnar, 3 kovači, 6 ključavničarjev, 1 elektromonter, 1 zobotehnik, 2 mizarja, 2 kolarja, 1_ sodar,
1 usnjar, 4 sedlarji, 2 krojača, 3 čevljarji,
1 klobučar, 1 pek, 7 mlinarjev, 2 zidarja,
1 slikar, 3 strojniki, 2 kurjača, 1 sluga, 1 nočni čuvaj, 2 trgovska pomočnika, 1 skle-diščar, 6 dninarjev, 1 hišni hlapec, 1 pisarniška moč, 1 kmečka dekla, 2 prodajalki,
1 sobarica, 10 služkinj, 25 vajencev, vajenk. — V delo se sprejmejo: Pri državni borzi dela v Ljubljani: 1 viničar, 4 minerji, 1 žele-zostrugar, 1 kovotiskar, 3 pletarji, 3 lesni strugarji, 1 modelni mizar, 1 tapetnik, 1 krojač, 1 sodavičar, 1 slikar, 5 Bajigermojstro^v, 6 strojevodij, 29 vajencev, 6 služkinj, 2 kmečki dekli, 1 postrežnica itd. — Pri državni borzi dela v Mariboru: 68 hlapcev, dekel, 12 viničarjev, 1 Švicar, 3 vrtnarji, 1 obrato-vodja kovaške obrti, 1 nožar, 14 orodnih kovačev, 2 podkovska kovača, 1 železo-livar, 15 kleparjev, 2 ključavničarja, 1 elektromonter, 2 usnjarja, 8 mizarjev, 1 sodar, 1 cirkularist, 3 žagarji, 3 galeristi, 3. pletaru, 1 tkalec, 2 čevljarja, 1 mlinar, 2 inštalatcria, 32 vajencev, 1 gospodinja k orožnikom, 1 dojilja, 30 šivilij za perilo, 1 šteparica vrhnjih delov čevljev, 1 blagajničarka za gostilno, 1 plačilna natakarica, 3 sobarice, 1 vzgojiteljica, 2 varuški, 21 k*1'13™^. 28 služkinj, 2 postrežnici. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: 24 poljedelskih delavcev, viničarjev, hlapcev, 1 vrtnar, 1 ključavničar, 1 kolar, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 hišni hlapec, 8 kmečkih dekel, 3 kuharice, 1 sobarica, 4
j služkinje itd.
K
$
S
s
o>
a
(A
>
0
6)
fa
H
5
4)
*«
?
»A
(8
PN
D)
0
s
(D
3
a
(A
►
0
o
h
H
$
4)
*«
?
T?
IN
m
§
e
IN
4)
?
>0
0
§
Z
K
k
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Tilni in solidna postrežba!
Zahtevajte ceniki
Traže se interesenti za licence sledečih jugoslavenskih patenata:
Br. 571 od 15. marta 1909 na: »Postupuk i uredjonjo za vučenje i taljenje stakla.«
Br. 457 od 1. avgusta 1909 na: »Uredjenje za proizvodnju šupljih steklenih tjelesa na izdizanjem iz rastuljenje maso pod islovrt-menim, upukanjem vazduha «
Br. 463 od 15. oktobra 1909 na: »Peč za grijanje posuda za vuče-nje stakla« .
Br. 544 od 1. februarja 1910 na: »Sprani za izdizanjo sa zaštitnim zaslonom za spojno mjesto hvataču sa staklenim cilindrom.«
Br. 464 od 1. decembra 1911 na: »Peč za rastaljcnje ostataka stakla od nagibljivih lonaca za staklo«.
Br. 458 od 15. juna 1912 na: »Napravu za vnčenje staklonih ci-lindera iz raztopljeno mase.«
Br. 507 od 15. aprila 1913 na: »Uredjeuje za pravljenje šupljib staklenih tijela, naročilo staklenih valjaka pomoču izdizanja iz rastalje-no mase «
Br. 455 od 29. avgusta 1916 na: »Postupak i uredjeuje za oduzima nje staklene mase iz peči za taljenje stakla.«
Br. 585 od 29. avgusta 1916 na: »Sabirni prsten za otvore nduzima-nja na pečima za taljenje stakla.«
Br. 460 od 15. septembra 1910 na: »Postupak za proizvodnju staklenih tijela pomoču izdizanja iz rastop-ljene mase «
Br. 461 od 1. juna 1911 na: »Podupirajnče uredjenje za atftk-lcne cilindre za vreme kidanja.«
Br. 462 od 1. Jula 1913 na: »Napravu za odlaganje staklenih .eilindern i slično.«
Br. 409 od 15. avgusta 1913 na: »Postupak za proizvodnju staklenih tijela pomoču izdizanja iz rastop-Ijene maso.«
Br. 459 od 1. decembra 1918 na: »Uredjenje za otkidanje kapa od staklenih valjaka.«
Cijenjene ponude na: pat. ing. Milan Šuklje, Ljubljana.
Rutarjeva uliea br. 9.
Semena
vse vrste za vrt, travnik In polje
JOSIP UR3ANEČ
Ljubljana, Miklošičeva cesta 8
Zetenjadna In cvetlična semena v vrečicah tudi v komisijsko prodajo. Zahtevajte ceniki
Priporočamo:
1 Jos. Peteline
U	LJUBLJANA,	£
lj Sv. Petra nasip 7.
■ Najboljši šivalni stroji v vseli ■
■ opremah Gritzner, Adler za S
rodbinsko in obrtno rabo, ■ istotam igle, olje ter vse po- S samezne dele za vse sisteme. En grosl
?o- *
li
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, irgovsko-indusirijske d. d.