STT!D!J3KA BIBLIOTEKA LJUB L J/L*! A Jf, 182 Poštnina poralmi}tiia (C. G. con la posta) V Trsta, v sredo. 1. avgusta, 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik LIH Lfat kiutja rmtJd te zjutraj 9 mmm L 21—» pol leta L 38-—s celo L450 rti — (Wns* ijertlk« 30 # tir oko »ti t kotao* (58 omi): z» biče, zahvale, potim, vabila L Ogla« na pnri LUKSUS Pojem tega izraza, ki pomeni razkošje, bujnost, zapravi j ivost, obilnost, se je Že udomačil v nai zakotne jše vasi. Ne gre pa nam za izraz, kolikor za njegovo vsebino. Na prste bi lahko našteli bolj prometne vasi, ki so proste tega kužila, ali pa o-ne, ki Še vedno živijo preprosto vaško življenje. Ce drugi ne, so naše mladenke, ki se naglo oddaljujejo od pristnosti in skromnosti svojih mater in jim stavijo čezmerne zahteve. Zato pa je luksus predmet obsojanj in raz motri van j. Sicer je res, da zahteva ta težnja dvojno zlo: gmotno in moralno. Oboje sega živo v meso naroda in nas obtežuje, vendar pa lahko trdimo, da so moralne posledice večje od materialnih. Enemu moralnemu zlu sledi drugo moralno zlo. Če se na pr. naša mladenka zasanja v krat-koostriženo mestno gospodično, ne z ali re peni le po lepi obleki in dolgih nohtih itd., marveč njena bujna domišljija prodira tudi v življenje mestne dame, ki mora biti kaj lepo in sladko. V skrito škatljico parfuma ali mazila za nohte raste omalovaževanje kmetskega dela, sramuje se srpa in motike, ker je to ročno delo protivno njenim sanjam, manj vredno in poniževalno. In tako gre dalje. Ta pojav — luksus — je splošen in človeku se vsiljuje vprašanje težkih posledic, če se bo Siril, oziroma, če morejo biti svarila v tem pogledu uspešna. Gotovo je boj proti luksusu težji od onega proti jetiki. V tem se uverimo, če izsledimo njegov vzrok. ' kaj se ta .strast -feiri tudi med podeželskim ljudstvom, saj vendar ni podedovan greh? Ne, pač pa je Čisto naravna posledica medsebojnega, družabnega življenja, v katerem je večno živi naravni zakon o izenačenju; kar Človeštvo poseduje, se preliva in prehaja po občevanju na poedince in maso. Čim večje in bolj živo je občevanje, tem krepkejše prehajanje. V naravi pa je že tako, da se lažje oddajajo in sprejemajo slabosti, ker ne zahtevajo tolikih žrtev, samozatajevanja, truda itd., kakor vrline. Biti brezdelnež, bosjak, lažnivec itd. je pač lažje, kot pa trudapolno in vztrajno delati, biti resnicoljuben i. dr. Duševno manj razvit človek je v tem pogledu podoben otroku: vsevprek sprejema in si o-svaja, kar zajme s svojimi čuti, ne da bi to prekvasil in izluščil le resnično dobro. Narobe se vrši in prej si osvoji slabo kot pa dobro. Da se izrazim bolj jasno: Naš fant je komaj par mesecev v mestu in že se mu poznajo prve poteze meščana. In naša mladenka? Ali ni kakor šipek pre-nešen na rodovitna tla in pre-cepljen v žlahtno vrtnico! Taka je po zunanjosti. Predmet je sovrstnic, ko se po nekaj mesecih prvič povrne v svojo vas. Premerijo jo od nog do glav* in ni je na njej pike, ki bi ne bila iztaknjena. In kaj so posledice? Nova želja domačih deklet po okusni modi, prijetni dišavi, po najmodernejših čevljih in morda tudi po — «bubikopfu» in rdečih ustnicah. Slednjič pride hčerkina želja na dan, po krajšem ali daljšem omahovanju se mati uda. — Saj ima revna služkinja, zakaj bi ne smela i-meti njena! Težko in bolestno je to, a bolj kot obsojanja je vredno pomilovanja. Saj smo rekli, da je kot otrok: videla je in posnela. Obsodba pade torej na njeno okolico. Prve želje po zunanjem uživanju se porodijo v socialno najvišje stoječih plasteh, ki so istočasno tudi gmotno dobro stoječe. Počasi se to pojavlja med nižjimi krogi. Kje naj preneha? Težak odgovor. Kdo sme trditi, da je to njegova izključna pravica?! Če prihaja to kužilo od zgoraj navzdol, bi se moralo tudi zdravljenje gibati v isti smeri, drugače zaidemo v protislovje. Ki Iva so pota in zgrešena duše vnos t, ki ji nasedamo tudi mi. Varljivi vzori vsebujejo neživ-Ijenjsko snov in tako nehote in nevede prenašamo med ljudstvo EDINOST Uredništvo m upcanraiitvot Trat alica S. Franc*»co (TAasfei 20. Telefon 11.57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* Mariji In denar pa upr&vniitvu. Rokopisi te ne vračajo. Ne frank irana pisma «e ne sprejemajo. — Last« založba in tisk Tiskarne «Edino sta* PodurednUtvo v Gorici: ulica Giosufe Carducci it 7, L n. — TeleL JU. 32L Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. to, čemur se v osti sapi protivimo. Za uspešen boj proti luksusu bi morali preobraziti človeško duševnost, a najmanj, kar je nujno potrebno, je preobrazba duševnosti naše mestne in podeželske inteligence. To je bilo že večkrat poudarjeno. J. F. H Ml in tovariši so se povrnili Sprejemi na Brennerju, v Bol-canu in drugod - Frihcd v Kim RIM, 31. General Nobile in njegovi tovariši so prispeli da-v Italijo. Pripeljali so se danes zjutraj ob 3.38 na Bren-ner in takoj odpotovali dalje proti Bolcanu, Tridentu in Ve-roni. Že na Brennerju jih je sprejela množica ljudi tudi iz oddaljenejših krajev, oficielno pa je pozdravil vračajoče se Člane polarne ekspedicije boleanski prefekt, ki je prejel za to posebna navodila od načelnika vlade on. Mussolinija. Tudi na drugih postajah je bil sprejem nad vse prisrčen. Navzočni so vzklikali generalu in njegovim tovarišem ter jim poklanjali šopke cvetlic. Tako je bilo na vseh železniških postajah, skozi katere je vozil vlak. Nobile in tovariši so gi-njeni odzdravljali in se zahvaljevali. Vendar pa jim je bilo čitati na obrazih, da so v skrbeh jcrlede usode onih članov ekspedicije, o katerih ni bilo še mogoče najti sledu — glede A-lessandrinijeve skupine. V Vero-ni so bili na postaji, poleg številne množice, prefekt in mnogi zastopniki oblastev. Tu se je ločil od svojih tovarišev poveljnik Viglieri, ki' je icdpotoval proti Milanu, kamor je prispel ob 11.39, pozdravljen od prefekta, oLčinskgea načelnika on. Bel Ioni ja in množice, med katero so se nahajali mnogi zastopniki civilnih in vojaških o-blastev. Ob 12. uri in 5 minut je Viglieri odpotoval piot Genovi v Borghetto Santo Spirito, kjer ga pričakuje njegova mati. Nobile in ostali njegovi so-drugi pa so v vlaku nadaljevali potovanje proti Rimu. V Bolo« gni so jih sprejeli prefekt, pote-štat on. Arpinati. kvestor in velika skupina meščanov. RIM, 31. Nobile in tovariši so prisoeli semkaj ub 23.10, IMila !2đ3lomta,KrasIru' za iskanje \,Ales^ai*drmijeve skupine in Amuodsena MOSKVA, 31. Sovjetski odbor za pomoč ponesrečencem tečajne ekspedicije je brzojavil po-veljništvu ledolomca «Krasina». naj takoj krene proti Stavan-gerju, kjer naj se izvrše le najpotrebnejša popravila ladje. Čim bodo ta popravila dokončana, naj «Krasin» takoj krene zopet proti severu, da poišče A-lessandrinijevo skupino ter Amundsena. Picf. Behcunek prispel v Prago PRAtrA. 31. Navdušeno sprejet od velike množice sorojakov se je danes povrnil v Prago prof. Be-hounck ki se je bil udeležil Nobi-lejeve ekspedicije. Letalca Ferrarln Li Osi P/2fe sta popravila svoje letalo NATAL, 31. Ferrarinu in Del Prete-ju, katerima se je bila včeraj pripetila nezgoda, ko sta se pripravljala, da vzletita proti brazilijskemu glavnemu mestu, se je danes posrečilo, popraviti vsaj za silo letalo «Sa-voia 64». Letalo sta takoj preizkusila. Ob 10.30 sta se dvignila v višino in izvršila nad mestom poskusni polet, ki je popolnoma uspel. Zato bosta jutri odletela proti Riu de Ja-neiro. RIM, 31. Kakor poročajo a-genciji «Stefani» iz Ria de Ja-neiro, sta Ferrarin in Del Prete res popravila letalo in izvršila s sijajnim uspehom poskusni polet, vendar pa se ne bosta mogla odpraviti v svojem letalu proti Riu de Janeiro, ker morata za tako dolgo pot (letalo preveč obremeniti z bencinom, za vzlet tako obteženega letala pa ni v okolici Natala primernega polja. Novi volilni zakon odobren od parlament komisije RIM, /31. Parlamentarna komisija, kateri je bila poverjena naloga, da izreče svoje mnenje o načrtu za enotno zbirko novega volilnega zakona, je danes zaključila svoje delo. Razprava o posameznih členih, ki se je nadaljevala na včerajšnji popoldanski seji, je bila danes predpoldne zaključena. Komisija je z nekaterimi spremembami odobrila predloženi osnutek v celoti. Razlaščena fašistovska zrna RIM, 31. Tiskovni urad faši-stovske stranke sporoča: «Na rx)diagi pregleda, ki ga je izvršil tovariš Marghinotti, je Nj. eksc. tajnik stranke razpustil pokrajinsko fašistovsko zvezo v Ragusi ter imenoval za izrednega komisarja te pokrajine Franca Turchija.» Albanski poljedelski minister zapustil Italijo RIM, 31. Albanski poljedelski minister Musa .Tuka je odpotoval v Tirano. Preden je zapustil italijansko ozemlje je poslal on. Mussoliniju brzojavko, v kateri se zahvaliuje za sprejem in gostoljubnost. jjprsfanjrjMlossir Nova perteraika med francoskimi tisti - Incident v Poftemjn - Rim* ska »Tribuna* o pangermanizma PARIZ, 31. Komaj se j« nekoliko poleglo razburjenje, ki se ie bilo polotilo mnogih francoskih listov radi znanih manifestacij za združitev Avstrije z Nemčijo, ki so prišle z vso silo d<> izraza povodom Schubertove proslave na Dunaju, že razbur-ja francosko javno mnenje nov dogodek, ki je v zvezi z vprašanjem «Anschlussa». Socialistom voditelj Leon Blum je objavil v listu «Populair» članek, v katerem se vneto poteguje za priključitev Avstrije k Nemčiji — za ustvaritev «veli-ke nemške republike», kakor se ie bil izrazil ria Dunaju predsednik nemškega državnega zbora dr. Lobe. Članek socialističnega voditelja je dvignil v nasprotnem taboru mnogo prahu. Radikalni listi naglašajo, da je Leon Blum zagrešil izdajstvo proti državi, da ne zagovarja v svojem listu socialističnih naukov, marveč da brani nemške interese. Posebno radikalni listi so hudo ogorčeni in zahtevajo od Bluma, naj jasno izjavi, ali zagovarja «Anschluss» v svojem lastnem imenu ali pa v imenu in po navodilih socialistične stranke. Kakor sodijo v poučenih krogih. to to vprašanje, ki so ga postavili «Intransigeant», «Quo-tidien» in nekateri drugi listi, nakopajo na socialistično stranko še marsikatero preglavico. Znano je namreč, da so nekateri socialistični prvaki nasprotniki «Anschiussa» in tzato je pričakovati, da bodo odgovorili na vprašanje radikalnih listov. To bi pa utegnilo povzročiti resne spore v socialističnih vrstah. KIM, 31. Iz zasedenega Pore-nja prihaja vest o novem incidentu. V nekem trgu ie skupina nemških mladeničev žalila francosko zastavo. Dogodek j* dal povod za novo polemiko med francoskim in nemškim tiskom. Polemika" je tem bolj živahna, ker se vrši v znamenju še svežega vtisa, ki so ga napravile v Franciji dunajske manifestacije. V zvezi s to vestjo trdi rimska «Tribuna», da se Francozi varajo, ko mislijo, da zamore Mala antanta sama čuvati sedanji «status quo» v Srednji Evropi napram pangeramni-zmu, ki je prenesel svoj glavni sedež na Dunaj. Pangermani-zem — piše rimski list — ie spet zadobil isti obseg, kakor ga ga je imel pred vojno. «An-schluss» je samo epizoda tega pojava. «Ne izključujemo*, nadaljuje «Tribuna», «da zamore Mala antanta izvrševati napram pangermanizmu gotovo funkcijo, ta funkcija pa ne more biti vodilna, marveč samo izvršilna. Da se zajezi gotov evropski pojav, za to je treba evropskih vodifriih smernic. Koalici- je niso potrebne, pač pa je potrebna trdna združitev sorodnih m homogenih interesov. Radi pangermanizma je evropski mir v stalni nevarnosti in velike vlasti ne morejo prepustiti o-bramto tega miru samo manjšim državam, izmed katerih so se le nekatere borile, nobena pa ni zmagala.»» Tako piše rimska «Tribuna», ki zaključuje: «Re-šitev Evrope ne more biti drugje nego v vzajemnosti. Vzajemnosti med onimi, ki nočejo vojne, mora biti večja nego je vzajemnost med onimi, ki se je Ce izogibaj o.» MpfiSsmsisiirdifja jugoslovanske narodno skupščino BEOGRAD, 31. Nocoj so vladni krogi zatrjevali, da bo vlada v svoji deklaraciji ponovno izrazila željo po sestavi koncentracijske vlade ter obenem dala izraza svojemu obžalovanju, da ni ie o priliki poslednje vladne krize prišlo do sestave take vlade. V zvezi z jutrišnjim sestankom narodne skupščine so se vrstili danes sestanki voditeljev vladnih strank. Dopoldne se je ministrski predsednik dr. Korošec sestal z Vukićevićem, popoldne pa z Ljubo Davidovićem. Zvečer pa se je vršila v demokratskem klubu konferenca demokratskih ministrov, ki so se je udeležili tudi Davidović in v Beogradu navzoči demokratski poslanci. Davidović jih je obvestil o političnem položaju in o pripravah za zasedanje narodne skupščine. Tudi zemljoradniki in Nemci so imeli zvečer sejo. Zemljoradniki so sklenili, da bodo zaenkrat še ostali v narodni skupščini ter nadaljevali borbo proti vladi. Obnovili bodo vse predloge, ki jih je vložila svoječasno že KDK, v kolikor niso še v veljavi. Ce bi pa ostala njihova akcija proti vladni večini neuspešna, bodo tudi oni zapustili narodno skupščino in se priključili KDK. Načelnik nemškega poslanskega kluba dr. Kraft se je danes sestal z ministrskim predsednikom. Jutri dopoldne pred pričetkom zasedanja narodne skupščine bo imel nemški poslanski klub seio, na kateri bo. kot zatrjujejo nekateri beograjski politiki, sklenil, da bo tvoril v narodni skupščini nekako milo opozicijo. Dahašnja «Pravda» je objavila Članek, v katerem se bavi z vestjo, da se je bivši ministrski predsednik Nikola Uzunović pred dnevi sestal v Zagrebu z voditelji KDK in pričel ž njimi razgovore o sodelovanju med pristaši glavnega odbora radi-kalske stranke in KDK. Po tej nepotrjeni vesti, naj bi se izvedle na podlagi omenjenega sodelovanja nove volitve. «Prav-da» pravi, da se je spričo toga pojavila za demokrate opasnost, da bi v najusodnejšem trenutku izgubili svojo vlogo pri vodstvu države. Danes se prične zasedanje KDK v Zagrebu ZAGREB, 31. Jutri se bo pričelo v zagrebškem saboru zasedanje KDK, ki bo trajalo po vsej verjetnosti tri dni, če ne morda še dalje. Kot doznavamo, bo Pribićević na jutrišnji seji podal daljše poročilo o političnem položaju ter označil oomen sestanka KDK v Zagrebu. Poslanci bodo nato proučili vsa pereča vprašanja. Koncem zasedanja bodo sprejeti zadevni sklepi in resolucije. Jutrišnja seja bo javna. Radićevo 'zdravstveno stanje se je medtem spet nekoliko izboljšalo, a zdravniki kljub temu niso dovolili, da bi ga bil danes posetil Svetozar Pribićević. Grozovito žfteznTsKonssrefo Dvanajst mrtvih in pet in trideset ranjenih MONAKOVO, 31. Popoldne o-krog 16. ure se je dogodila na progi med Ulmom in Augsbur-gom pri Dinkelsherdenu strašna železniška nesreča. Tovorni vlak je zavozil z veliko silo v neki osebni vlak. Izpod ruševin je bilo doslej izkopanih dvanajst, trupel in 35 ranjencev. Število ranjenih pa mora biti še večje; rešilna akcija še ni končana. ChonMatnove Izlove o angleški zunanji politiki LONDON, 31. Poslanec Craw-furd je spričo vesti o skorajšnjem podpisu Kelloggove proti vojne pogodbe in spričo politike Zedinjenih držav napram kitajski vladi v Nankingu stavil zunanjemu ministru Cham-berlainu interpelacijo o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih. Minister je na to interpelac;jo odgovoril z daljšim govorom. V naslednjem podamo njegove izjave v kratkem izvlečku. Angleška politika napram kitajski je prav docela miroljubna in izgleda da bo dosežen v kratkem sporazum v nič mani prijateljskem duhu kot pripravljajoča se ameriško-kitajska po-godoa. Glede vprašanja razorožitve je Chamberlain govoril s francoskim zunanjim ministrom in bo v kratkem sporočil .zaključke teh razgovorov tudi drugim vladam. Glede Kelloggovega protivoj-nega pakta je minister pripomnil, da je morala Anglija tekom petih tednov odgovoriti na poslednjo Kelloggovo noto, dočim je imela Francija za to Šest mesecev časa. Po izjavah ministra je v parlamentu sledila daljša razprav va, tekom katere je bilo ugotovljeno, da je položaj egiptovske vlade utrjen. Lloyd George. načelnik liberalne stranke, je nasvetoval vladi, naj nemudoma prične z razorožitvijo angleške vojske in zahteva v Parizu, da se francoske Čete čimprej umaknejo iz Porenja. Pred novo konferenco za omejitev pomorskega oboroževanja LONDON, 31. Agencija «Reu-ther» poroča, da je francosko-angleški sporazum, ki ga je napovedal Chamberlain včeraj v spodnji zbornici, načelne narave, da se bo dal upoštevati pri pogajanjih o pomorskem razo-roževanju in da bo pospešil sklicanje nove konference za o-mejitev tega oboroževanja. O sporazumu so bile obveščene že vse največje pomorske vlasti. Verjetno je, da ga bo sprejela tudi pripravljalna komisija Družbe narodov ter na na ta način pospešila tudi sklicanje konference o splošni razorožitvi Po ostavki min. Tituiesco-Ia Izjave načelnika kmetska narodne stranke BUKAREŠT, 31. Uradni list je danes prinesel dekret, s katerim je bil dovoljen Titulescu-ju, ki je včeraj podal ostavko, enomesečen dopust. Med tem časom bo vodil zunanje ministrstvo, kot smo že poročali ministrski predsednik Bratianu. Novinarjem je podal načelnik romunske kmetsko - narodne stranke Maniu daljšo izjavo o političnem položaju, ki je nastal po ostavki zunanjega ministra Titulescuja. Dejal je med drugim: «Ostavkl Titulescuja se ne čudim, saj je bilo logično, da je odstopil. To je poslednji u-darec, ki more zadeti vlado, ki ji je zmanjkal prestiž. Liberalce je pozval na vlado kralj Ferdinand in za ministrskega predsednika je bil imenovan Vlvan Bratianu. Izrecno je bila takrat izražena želja, da bi z Bratianu-jem sodeloval tudi Titulescu. Radi smrti kralja Ferdinanda in Ivana Bratianu j a in spričo ostavke Titulescuja je prijšla sedanja liberalna vlada na rob propasti. Zmanjkal ji je ugied in ni ji preostalo drugega, kot da šteje poslednje dneve svojega življenja.* Buharin za borbo proti vojni MOSKVA, 31. Kongres «Kom-interna» je soglasno odobril poročilo Buharina o mednarod-nem položaju in o nadaljnjih nalogah organizacije. Zatem je imel Buharin spet daljši govor, v katerem je izjavil, da ni mogoče točno napovedati trenutka, ko bo izbruhnila vojna proti ZSSR s strani imperialistov. Dejal je tudi, da je treba z vso pozornostjo slediti nastajajoči borbi med Ameriko in Japonsko na daljnjem vzhodu. V vsakem slučaju pa se mora sedanji mir izrabiti in pripraviti se morajo delavske in kmetske mase na veliko borbo proti vojni opasnosti. Skrbi uosMntfonske vlade Kellogg ne bo prišel na pariško konferenco? LONDON, 31. Listu «Daily Telegraph)) poročajo iz New Yorka, Ida Izgleda glasom ve* sti, ki prihajajo iz \Vashingto-na, da se državni tajnik za zunanje zadeve Kellogg po vsej priliki ne bo udeležil pariške konference, ki se bo otvorila 27. avgusta in na kateri se bo podpisala protivojna pogodba. V washingtonskih krogih je namreč začelo prevladovati mnenje, da namerava francoska vlada, ko bo Kellogg njen gost, načeti vprašanje medza-vezniških dolgov in reparacij. Mnogi se boje, da bi Kellogg ne bil dovolj previden in da bi morda prevzel celo kakšne obveznosti ali dal vsaj kakšne obljube glede obeh zgoraj ome* njenih vprašanj. To pa bi bilo za ameriško vlado vse prej nego zaželjivo in to posebno sedaj, ko so volitve pred durmi-. BERLIN, 31. Tukajšnji francoski poslanik je včeraj izročil nemškemu zunanjemu ministru dr. Stresemannu uradno vabilo francoske vlade, naj se udeleži konference v Parizu, da bo podpisal Kelloggovo protivojno pogodbo. Vabilo bo gotovo sprejeto. Na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila 15. avgusta, bo vlada sklenila, ali naj spremljata dr. Stresemanna v Pariz tudi državni tajnik in glavni ravnatelj zunanjega ministrstva. Prihod dr. Stresemanna v Francijo se pričakuje z veliko napetostjo, ker bo to prvi krat po vojni, da bo nemški minister prišel oficielno v Pariz. AmerlSho-kitojskl odnošcjl Odgovor kitajske vlade na Kelloggovo noto WASHINGTON, 31. Kitajsko poslaništvo je priobčilo odgo* vor, ki ga je poslal v inicuu nankinške vlade zunanji minister Wang. Pretekli torek je ameriški zunanji minister Kellogg poslal kitajski vladi noto, v kateri je zahteval, naj se uredijo odnošaji med Kitajsko in Zedinjenimi državami na podlagi nove pogodbe. Kitajski odgovor je sestavljen v zelo prijateljskem duhu. Minister Wang se zahvaljuje Kel-loggu za dobro voljo Zedinjenih držav, ki so jo pokazale pri pri-četku pogajanj. Kitajska vlada je imenovala za svojega polno-močnega zastopnika pri teh pogajanjih dr. Cao-Ciu-Wuja. Izjfeljsn atesta! proti PilAini ? Peklenski stroj v vojnem ministrstvu BERLIN, 31. Glasom poročil iz Varšave je bila v nekem uradu vojnega ministrstva najdena te dni velika bomba, opremljena z uro, tako da bi morala eksplodirati ob določenem času. Vse kaže, da je bil peklenski stroj postavljen v vojno ministrstvo proti maršalu Pilsud-skemu. Oblasti so poskrbele, da vest o nameravanem atentatu ni prišla takoj v javnost, ker so so bale, da bi to zamoglo otežko-čiti preiskavo, ki je bila uvedena za izsleditev atentatorjev. Volilna kampanja v Grčiji ATENE, 31. Koncem tega tedna bo Venizelos odpotoval v Epir in bo imel v Janini večji volilni govor. Medtem se že izdelujejo volilne liste demokratov in monarhistov, ki so bile ponekod že objavljene. List «E-thuos» napoveduje, da se bosta Venizelos in turški zunanji minister Rušdi beg sestala v Ženevi. Venizelos je začasno prevzel vodstvo notranjega ministrstva, ker se bo bivanje ministra Za-visanosa na Krfu zavleklo še nekaj časa. Angleški letalec na potu v Kap« stadt pristal ▼ CatanijI CATANIA, 31. Angleški leta-, lec Murdoch, ki se je včeraj od-< pravil na pot proti Kapstadtu, je pristal včeraj v Marseilleu. Davi ob 6.30 je nadaljeval svojo pot in^b 17.35 je prispel v Cata-nijo. Svoj polet proti KapstadtU bo nadaljeval jutri zjutraj ob 4. uri. IL •EDINOST« V Trsta, dne 1. avgusta 1928. Rusija In Romunska ČUerinova nota zaradi prodaje ruskih vlačilcev in drugih reči v Galacu MOSKVA, 31. Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je romunskemu zunanjemu ministru poslal noto, v kateri odreka romunski vladi pravico, da na javni dražbi, ki se sedaj vrši v Galacu, proda razne reči, kate1 ^ so last ruske vojske, in 200 vlačilcev in druge reči, ki so pri; tdali rusko-donavski pro-meliii družbi, ki je imela svoj sedež v Rusiji, čičerin poudarja v tej svoji noti, da pripadajo vse te premičnine ZSSR in da si pridržuje pravico, zahtevati jih nazaj. Ob koncu je čičerin zatrdil, da bo sovjetska vlada ravnata na sličen način z romunskim premičnim bogastvom, ki se nahaja na ozemlju sovjetskih republik, če romunska vlada ne bo upoštevala te njegove zahteve. Medni položaj Španijo po izjavah Prima De Bivere ST. ANDER, 31. Včeraj je priredila občina Torre Lavega na čast načelniku vlade Primu De Riveri sprejem, o priliki katerega je imel general De Rive-ra daljši nagovor. Med drugim je opisal delo vlade za razvoj in napredek države tekom poslednjih petih let. Poudaril je, da si pridobiva Španija v inozemstvu z vsakim dnem vedno več ugleda in da ji druge države izkazujejo vedno večje spoštovanje. Da si pa ohrani ta u-gled in to spoštovanje, mora u-živati državna vlada med narodom tudi popolno zaupanje, ki ga je spričo svojega plodonos-nega delovanja tudi v polni meri vredna,. Lundbcrg o napadih na člane italijan&ke polarne ekspedicijo STOCKHOLM, 31. Zemljepisno in aeronavtično društvo sta priredili v mestni hiši veliko slavnost na čast članom švedskih ekspedicij, ki so se vrnili s Svalbardskih otokov. Ob tej priliki je kapetan Lundborg izjavil: «Nisem merodajen, da bi sodil, ali je general Nobile z znanstvenega stališča pravilno vodil svojo ekspedicijo, vem pa, da je general plemenit in pogumen mož. In na drugi strani ni vredno Šveda, da bi s toliko silovitostjo napadal druge člane polarne ekspedicije. Samo oni. ki se je 50 dni boril z ledovjen'i in lakoto, ima pravico, da presoja položaj. Treba je, da se ta sodba odloži do onega dne, ko si bodo možje, ki so se udeležili ekspedicije, spet fizično in duševno opomogli in ko se bodo lahko postavili nasproti svojim sodnikom.» Londonski « Times o položaja v Jugoslaviji LONIM>N, 31. Tukajšnji «Times» objavlja daljše poročilo svojega poročevalca iz Beograda o notranjem položaju v Jugoslaviji. — Govori o poslednjih dogodkih in piše, da so sedaj ni mogočo vedeti, kaj Hrvatje prav za prav hočejo. ločitev, federativno samoupravo ali pa samo upravno preu-redfco države ter izboljšanje sedanjega vladnega sistema. Do sedaj, nadaljuie «Timesov» poročevalec, se voditelji Kmečko-demokrat-ske koalicijo še niso izjavili in ni gotovo aH so si sami v tem na jasnem. Radič covori sicer o avtonomiji, vendar pa jo ta pojem preobsežen, da bi si bilo mogoče ustvariti gotovo mnenje. Če bi Radić zahteval za Hrvatsko poseben parlament in popolnoma ločeno upravo, potem je verjetno, da bi ga g. Pribičević zapustil. MADRID. 31. Vročina, ki je vladala danes v mestu, je posekala vse dosedanje rekorde. Več ko sto oseb je bilo prepeljanih v bolnišnico, ker je neznosna vročina spravila njihovo življenje v resno •nevarnost. DNEVNE VESTI O vodi kot pila Si Ah smemo piti, kolikor hočemo, ali pa mora -biti količina pijače, ki jo vsak dan zaužijemo, določena? To vprašanje se je že večkrat stavilo, tudi nanje se je večkrat odgovorilo; a navadno napačno. Neki italijanski higijenik razvija telo misli: Zdrav človek naj pije mnogo, vodo seveda. Ker izgublja človeško telo s transpiracijo, z dihanjem in z različnimi izločitvami neprestano vodo, jo mora nadomeščati. Bojazni, da se preveč pije, na splošno ni treba imeti; vsekakor ni lahko postaviti v tem o-ziru pravila, ki bi določalo količine vode, ki jo mora človek na dan zaužiti. Ta količina zavisi od telesnega ustroja posameznika, od njegove teže in od načina, kako živi, nadalje od meteoroloških či-niteljev kakor od temperature, zračnega pritiska zračne vlage in od drugih okolnosti. Mnogo razširjeno je mnenje, da Škoduje voda, ki smo jo popili med jedjo, prebavi, ker je razredčila želodčne sokove. To mnenje je napačno, nasprotno, pomanjkanje tekočine združuje prebavo in asimilacijo živil. Debele osebe, ki ne pijejo vode, postanejo kmalu lažje; naj bo to tudi cilj, ki so si ga bilo postavile škodujejo vkljub temu svojemu zdravju. Pomanjkanje vode povzroča hudo motenje v organizmu. Zadržuje se gorenje, ker je voda prepoirebna za oksidacijo, ki se vrši neprestano v človeškem telesu. Malenkosten dovoz vode ovira normalno izločevanje tvarin, ki vplivajo kakor stnip, napi avl jajo se nezaželj ene snovi, dražijo se obisti, izgubljajo se beljakovine. Temeljito izpiranje krvi in telesa spada k živl'jenskim potrebam organizma. Nekateri higijeniki cenijo, da znaša količina tekočine, ki jo odrastu vsak dan zaužiti morajo, najmanj dva litra, pri čemer so vštete tudi one količine tekočine, ki jih sprejema telo v jedeh. Neizmerno piti se ne svetuje nobenemu; tudi izgredi v tem oziru so v tej smeri vsekakor manj škodljivi, kakor če zaostaja količina zaužite tekočino za najmanjšo potrebno mero. Kdor pije črsto vodo, se prepriča takoj, da lažje prebavlja. V tem slučaju se pojavi že črez tri uro po jedi zopet tek. Seveda so tudi taki bolniki, ki ne prenašajo večjih količin vode in pri katerih vpliva voda neugodno na prebavo. Taki bolniki se pač morajo drugače zdraviti. Tudi izločajo obisti vodo, ki se je zaužila na te&če, laže, tudi če se je zaužila skupno z jedjo. To je vzrok, zakaj se morajo piti mineralne vode pred zajtrkom in ne po zajtrku. Na tešče prenesejo tudi bolniki večje količine vode, ki dobro iz perejo telesno tkanino; po pravilu, ki prepoveduje piti med jedjo, se morajo ravnati posebno one osebe, ki se jim je bil želodec razSiril. Splošno pa naj velja kot pravilo: pij rajši več kakor pa manj (vode seveda), daj prednost čisti vodi pred vsemi drugimi tekočinami, posebno alkoholičnimi, pij v vročih dneh, kolikor moreš mnogo da izenačiš izgubo tekočine, ki jo je povzročilo nadmerno potenje Stari stavek: ariston hidor t. j. voda je slednjič vendar še najboljša, obstaja v popolni veljavi. Rosi prefilsi o notfifii listin Uradni list kraljevine «Gazzette Ufficiale« je objavila kr. ukaz-Jtakon od 21. junija 1928, št. 1710, s katerimi se uvajajo nekatere važne spremembe k dosedanjim določbam o potnih listih za v inozemstvo. Cl. 1. določa, da je potna knjižica ena ;n enaka za vse državljane. naj so podajajo v druge države iz kateregakoli vzroka. Kakšna bosta potna Knjižica in papir, iz katerega bo nare »ena se določi z odlokom zunaujega ministrstva, katero ima tudi pravico ■kdočiti, da se k potnemu listu pr ključi vzorec za popis statKtiČ-n;h. podatkov. Pristojbina -za izdajo potnega lista znaša v kralievani 80 papirnatih lir in v inozemstvu 22 zlatih lir, naj bo število oseb, ki se v smislu zakona vpišejo v potni list, kakršnokoli. Za vsak potni list mora prizadeti plačati tudi njegovo ce- no. Ta svota so določa z odlokom zunanjega ministra, a ne sme znašati več nogo 15 papirnatih lir, bodisi da se potem list izda v kraljevini ali v inozeoiistvu. Določbe o brezplačnem izdajanju potnega lista ostanejo nespremenjene. Državljani, ki se vračajo iz inozemstva v domovino, naj bo tudi le začasno, ne plačajo za potni list nikakih pristojbin. Normalna veljavnost potnega lista je določena za dobo enega leta. Po želji prizadetih samih ali pa na uradno zahtevo se lahko skrči veljavnost na manjtšo dobo; a uradno lahko tudi samo za eno pot. Če se potni list izda za dobo, ki ne presega šestih mesecev, se mera pristojbin skrči na polovico navadnih. Kdor dobi potni list za več nego Šest mesecev, teda za manj nego eno leto, in ki plača torej polno pristojbino, ne dolguje nikake nove pristojbine v slučaj-u, da dobi ob poteku roka veljavnosti podaljšanje za dobo, ki ni daljša, nego je potrebno, da se doseže eno leto ve rja vnos ti, vštevši tudi prejšnji" rok veljavnosti. Te določbe se ne nanašajo na diplomatske potno liste in za potne liste ra državno službo, za. katero veljajo, marveč določbe čl. 8. kr. ukaza od 31. januarja 1901, št. 30. Vlada se pooblašča, da izda e-notno zbirko vseh določb o potnih listih. Nalezljive bolerai v npšem mesta Tekom tedna od 21. do 28. julija 1938 se je pojavilo v Trstu 17 slučajev nalezljivih bolezni, in sicer trijo slučaji davice, eden škrlatice, dvanajst legarjeve mrzlico in eden paratiiusa. Gibanje prebivalstva v preteklem mesecu Tekom preteklega meseca julija je bilo v našem mestu zabeleženih 320 rojstev. Osem novorojencev je bilo mrtvih. Umrlo jo 305 oseb. Izvršilo se jo IGO porok. Napram mesecu juniju so je število rojstev zmanjšalo za 11, število porok se ie povečalo za 21. število smrtnih slučajev pa se je povečalo za 42L Število mrtvorojenih se je zmanjšalo za 1. Rojstva, smrti ta poroke f Trsta dne 29, julija 1928 Rojeni: 18 (mrtvorojeni: 1); mrtvi: 3; poroke: 12. dno 30. julija 1928. Rojeni: 9; mrtvi: 12; poroke: nobena. Iz tržaškega življenja Smrtna nezgoda s kisikovim plamenom V ulici Coroneo štev. 37 se nahaja mehanična delavnica, katere lastnik je 29-Ietni Ivan Pacor in ki so bavi pred vsem s popravljanjem avtomobilov. Včeraj popol-dne okoli 14. ure je bil njen lastnik zaposlen pri popravljanju, nekega avtomobila, kateremu jo hotel spojiti nekaj kovinastih delov e pomočjo kisikovoga plamena. Iz neznanega vzroka pa se mu je pri tem opravku razpočila priprava, v kateri je bil zgoščen plin. Sileo zračni pritisk ga je vrgel ob steno in osta.Ii delavci ki so se nahajali na dvorišču delavnice in ki so prihiteli gospodarju na pomoč, so ga našli nezavestnega na tleh. Poklican je bil na pomoč zdravnik rešilno postaje, kateremu pa ni preostal al o drugega, kot da ugotovi Smrt ponesrečenca. Stroj ma je zmečkal prste 17-letni Alojzij Počkaj, stanujoč v Miljah v ulici Aerel 510, je za-poslen v tržaški ladjedelnici Sv. Marka. Včeraj zjutraj ob 9.30 je brusil Jr® stroju kos železa, pri tem pa je segel neprevidno « roko med kolesa stroja, ki mu je zmečkal prste tna levi roki. Zatekel se je v mestno bolnico, kjer so mu morali odrezati štiri prste. Sprejet je bil v IV. oddelek, ker je njegovo stanje precej nevarno. Z drevesa je padal Ivan Rocher, star 18 let, stanujoč na Vrdeli štev. 59. se je bil spravil PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: (153) Roman t fttirih delih Iz ruščine prevedel I. V. — Kako si dober, da to do-pu§ča5. Toda na nesrečo so tvoji tukajšnji rojaki drugega mnenja in mečejo preko praga samega gospodarja, — je odgovorila Milica s tresočim se glasom od jeze. Grof je zmignil z rameni in utihni!. Pregledovanje druge tvo.nice je dalo iste re-sultate; poleg tega je Milica zasledila celo vrsto *k>rab in krivic, tako na primer glede odmerjanja kazenskih glob. Milica je bila ogorčena do dna duše m dolgo se je posvetovala z Derevni-nom, na kak&en način bi odgnala Nemce, pri-Čen?!1 7. ravnateljema tvornic. Z Libermanom je hotela obračunati po Kitinem porodu, ko bo mogel Dmitri Pavlo vič prevzeti Vsesvjatsko in sgcj pregledati Libermanovo gospodarstvo. Družinski dogodek se je prej izvršil, kakor so pričakovali Kiti je srečno porodila sina in pripravljali so se na praznovanje krsta, kakor hitro vstai. nati s postelje. Medtem časom se j« Milica natančno seznanila s posestvom ter izbrala mesta za zidanje dobrodelnih zavodov,^ kakor ubožnice, tvorniške bolnice, šole, otroških vrtcev itd. V teku svojega o-bhoda po okolici ji je padla v oči velika razlika, med ruskimi vasmi s pol-razpadlimi- kočami in solidnimi in udobnimi hišami kolonistov. Te hiše so bile obdane z vrtovi in so bile podobne vilam. Ko je Milica, videla to blagostanje se ji je srce krčilo od sramu in žalosti in s polnimi rokami je pomagala revežem, darujoč jim stavbeni les, živino ter pomagala tudi z denarjem in delila obleke. XI. Bilo je ob jutranji zarji. Sveži predsolnčni veter je razgrinjal belo kopreno s polj, ki jih je zalivala jutranja rosa, in mlečna meglica je narahlo plula preko strnišč ter se ustavila tu pa tam ob obronkih gozda ali vrtov. Iz pristave se je prikazal dvovprežni koleselj in naglo zdirjal po cesti, ki je peljala v tvornico. včeraj popoldne v bližnjo «Vlilo Enenghcl*, da prefcivi par uric v dražbi svojih tovarišev. Med drcu gim je tudi splezal na murvo, ki se nahaja na vrtu omenjenega dvorca, da se nazoblje sočnega sadeža. Nesreča jo hotela, da se je spravil na neko vejo, ki je bila prešibka in ki se je pod njegovo težo zlomila. Nesrečnež jo padel nerodno na tla in si zlomil desno roko. Sestra, ki so jo tudi tamkaj nahajala, ga je spremila v mestno bolnico, kjer je bil sprejet v X. oddelek. Zdraviti se bo moral 5 do 6 tednov. Pes mu je bil dražfi od sina Pes očeta sedemnajstletnega slikarja Marija Franicha, stanujo-Čega v ulici Paolo Diacono štev. 6, je že moral svojemu gospodarju napraviti kako veliko uslugo, čo je ta pazil nanj bolj kot kot na punčico svojega očesa. In da je temu res bilo tako, nam dokazuje že dejstvo, da je včeraj svojega sina prav polteno natepel, ker je grozil, da bo psa naklestil, ako ga pes ne bo pustil na miru. Včeraj •zjutraj je prišel namreč mladi Marij po navadi domov h kosilu, komaj pa je sedel k mizi, ga je oče pričel zmerjati, ker je bil dečko baje zjutraj psa nadlegoval. — Fantu pa se je pridiga zdela krivična in je očetu odgovoril, da bo psa premikastil, ako ga bo ta ugriznil. Spričo tega ga je oče pričel tako pestiti po glavi, da se je dečko moral zateči v mestno bolnico. Zdravnik mu je ugotovil lažje poškodbe pri levem ušesu. Vesti Goriške cestne vesti Težka nasrefa našega najb&ijšega al placa, dr. Ju- gcvega tovariša Žarka Jelinčiča Kdor pozma od bliže — in veliko jih je med dijaki m tudi med ljudmi iz vseh koncev in krajev naše dežele, ki poznajo od bteže visoko-šolca Zorka J-iinčiča. iz Gorice — se ne bo čudil nesreči ki ga je zadela pred dnevi na visokem hribu Višu (Jof Fuarel m.). Zorko Jelenčič je bil in ic po smrti dr Klementa Ju^a naš najboljši planinec. Neštetokrat je delil junaško smrtno nevarnost s pokojnim Jugom in še tretjim članom tro peresne planinsko deteljice inž. Fran-com Štruklom iz Modrejc pri Sv. Luciji. Eden izmed teh treh, dr. Jug, že dolgo časa počiva v hladni zemlji, ker je postal žrtev ponosnega Triglava. In kmalu, kmalu bi bile zahtevale planine novo žrtev — Zorka Jelinčiča. Predzadnji pondeljek se je Zorko Jelinčič odpravil s kolesom iz Gorice proti Bovcu, kjer jo našel domenjeno družbo, s katero se je namenil v hribe. Ta družbi ca se je sestavljala iz gospodičen Ivanke in Mici Rejec iz Tolmina in iz vi-sokošolca Slavka Mašera iz Kobarida. Vsi turistovsko opremljeni, so vstopili v Bovcu v avtomobil ki jih je odpeljal proti Rajblju. Od tam so z Jelinčičem vred — vsi planinsko navdušeni — polni dov-tipov in veselih besed od51 i proti Vi&u. Tisti večer so prišli do nekdanje Zindenekove kočes sedaj Guitlo Corsi-jeva koča. ki leži na pobočju Viša.. Tam so prenočili. Zgodaj «jutraij — kot se pravim planincem spodobi — so jo mahnili proti vrhu, kamor so tudi res po nekaj urah dospeli. Ko so se razgledali raz hriba in se navžili vsega onega, po čemer so hrepeneli v dolini, so se jeli vračati, hoteč oditi Bez sedlo Moser Scharte proti Ukvam in ovčji vasi v Zajezersko dolino. (M metrov dolg ledenik, na katerem se je zgodila nesreča. Kakor so si planinci zamislili načrt, tako so ga tudi hoteli izvesti. Z nova poživi jeni so jo okrog desete ure mahnili proti dolini. Frižli so do sedla Moser Scharte. ki leži kakih 20G0 m nad morjem. Tam se je pričel vleči skoro navpično navzdol kakih 600 metrov dolg ledenik, ko katerem je bila pot zelo težka. S pripravami za sekanje stopinj v led — s cepini — sta se lotila tega napornega in nevarnega dela visokošolca Zorko Jelinčič in Sđavko Mašera. Nad njima pa sta Čakali pogumni gospodični Rejčevi. Ko sta prva dva napravila več stopinj v led in se jela vedno bolj navzdol pomikati, sta se ustavila tn spodaj čakata turistkinji, ki sta poskušali slediti jima po izdolbenih stopinjah. Vse bi morda šlo po sreči, da se nd tisti hip gospodični Ivanki Rejčevi spodrsnilo; padla so na tla tn se z veliko brzino popeljala po ledu navzdol. Nevarnost jo bila zelo velika. Tedaj pa je Zorko Jelančič — pozabivši nase in utrdivši «© na ledu, kolikor mu jo bilo v oni naglici mogoče — pograbil za mimo drvečo Ivanko, hoteč jo ustaviti. Toda sunek je bil močan. Jelinčič je zgubil ravnotežje., prevrgel se jo in odrvel z Ivanko vred po ledeniku navzdol. Kljub vsemu pa ni zgubil prisotnosti duha. V rokah je tiščal še vedno čepin in ga med tem, ko ga je neslo po dolini, zapičil s krepkim zamahom v led, da bi ustavil sebe in svojo tovariši co, ki se ga je močno držala. Toda — zopet je imel smolo. Ročaj cepina ki jo bil moker od snega, so mu je v tem tako kritičnem trenutku izmuzuil iz rok in ostal zapičen v ledu. Sreča v nesreči To se je zgodilo v nekaj sekundah. In isto tako sta v nekaj sekundah priletela ponesrečenca na stranski rob ledenika, ki je prene-haval ob Široki skali. Z veliko hitrostjo sta odletela v kakih pet metrov globoko ledeniško razpoko, katere ena stran je tvorila steni skale. Dočim si gdč. Ivanka Rejec pri padcu ni napravila nič hujšega kot to, da jo izkupil tem bolj visokošolec Zorko Jelinčič. Ko je priletel ob steno, se jo udaril v hrbet in si — kot so pozneje dognali zdravniki — zlomil hrbtenico med četrtim in potim vretencem, vendar pa si ni ranil hrbteniškega mozga. Vrhu tega si jo zlomil še tri rebra. Kako velika pa jo bila v tistem trenutku njegova potrpežljivost, izpričujo dejstvo da so je kljub bolečinam z velikim naporom dvignil in zavriskal. da bi svoja tovariša, ki sta vsa v strahu opazovala prizor od zgoraj, opozoril na to, da sta on in njegova to-varišica še živa. Nato pa se je zgrudil in obležal na dnu razpoke; ni se mogel več premakniti. Viso-košoloc Mašera in gdč. Mici Rej-čeva sta nato z veliko opreznostjo tn z velikim naporom prilezla do ponesrečencev. Mnenje vseh je bilo. da — ako bi ponesrečenca ne bila priletela v ledenikovo razpoko, bi bila gotovo nadaljevala hitro pot v dolino — v naročje nei-zr-ogibni smrti. V dolino po rsŽaino ekspedicijo, za katero preskrbi dr. Julij Kugy Ko so tovariši videli, da se Zorko Jelinčič ne more pregibati, so ga brž položili na tak kraj, da je lahko počival. Podložili so mu vso obleko ki so jo imeli na razpolago, ga dobro odeli in gosi>odiČni Rejčevi sta z veliko požrtvovalnostjo skrbeli zanj. Medtem pa se je visokošolec Slavko Mašera sam odpravil v dolino po rešilno ekspedicijo. Po dolgem času je dospel Mašera iz Ukve. 'Kakor hitro je zvedel, da se nahaja v Ukvah na letovišču sam slavni alpinec dr. lij Kugy, se je takoj odpravil do nrjega m mu opisal nesrečo ter ga prosil za nasvete, kako bi se izvedla rešilna akcija. Dr. Kugy jo nato -z veliko in hvalevredno vnemo poskrbel za rešilno ekspedicijo, katero so se udeležili poleg treh vodnikov tudi vojaki fcBrigata Re». ki so imeli ravno tam vojaške vaje. Odpravili so se v hrib in že zvečer okrog enajste ure dospeli do pod ledenika. Pod tem so oddali potom vriskanja ponesrečencem znamenje, da so v bližini. Naprej niso mogli radi noči in pa radi tega. ker je pričela nevihta. Grmelo je in treskalo in lil je dež. Med tem časom sta gospodični Rejčevi vzdolbli v led votlino in spravili tja ponesrečenega Vlelin-žriča, da bi ga obvarovali pred dežjem. Z ran i en četa v dolino Okrog petih zjutraj — potem ko so ponesrečenci ležali na ledu IG ur —-v sredo, so nekateri izmed članov rešilne ekspedicijo dospeli do ponesrečenega Zorkota. ga zvezali v plahto in ga drseli navzdol. Nato so ga vlekli pod pazduho po strmi poti proti dolini in ga odnesli do Ovčje vasi kjer jo ponesrečenec prenočil v hotelu «Zajezera», nakar so ga v četrtek odpeljali z vlakom preko Vidma v Gorico in od tam v občinsko bolnišnico, kjer se šo sedaj zdravi. Stanje Zorkota Jelenčiča jo se- daj popolnoma povoljno. Zdravniki so izjavili, da je izven nevarno sti. Tudi on sam se kažo aeto ko* rajžnega. Ta poteza jo v njegovem zračaju. Upamo, da bo v kratkem ozdravel i£ mu to želimo! Državni podtajnik oh. Bal bo t, Gorici Državni podtajnik on. Ral bo je prispel danes semkaj v letala. Spremljal ga je gen. Oppizi iz Par dove. Izključitev Tajništvo fašistovske stranke je odobrilo izključitev iz fašistovske stranko Humberta Stroppola, ki je bil vpfcsan v idrijskem fašju. Nov član goriške občinske komisije Radi premestitve cav. Gnidona Gamurrija v Vad^m je bil imenovan Tomaž Salinari, kot predstavnik delavcev za člana one goriške občinske ikomisije, ki ama nalog sestavljati se«nam obveznih prispevkov, ki jih motrajo plačevati kmečki delavci. Dva nova člana kobariške občinske komisije za disciplinacljo trgovine Radi pridružitve občin Kreda, Drežence, Iderskega; Libušnjo, Livka in Trnovega h Kobaridu sta bila imenovana za člana občinske komisije za disciplinacijo trgovine g. Franc Nuzzi in Franc Volarič. S kolesa je padel V Goriški bolnišnici se zdravi Goričan Ivan Vidic, stanujoč v Urlici Cappellaris. Ker je padel s kolesa, si je zlt«nil desno roko. Zdraviti so bo moral mesec dni. Iz predala sta izginila Šolska služabnica v ulici Berto-lini Marija Podgornik je naznanila orožnikom, da ji jo neki neznanec izmaknil iz predala pri mizi v kuhinji dva bankovca po petdeset lir. B^ljSo prej ko pozneje Maraževi iz Štoverjana št. 106 so pripeljali v občinsko bolnišnico desetletno hčerko Marijo. Z«dravniki so ugotovili, da si je zlomila desno ramo. Pred nekaj dnevi je namreč deklica, ki jo doma pomagala spravljati seno na senik padla iz preoejšn o visOčine na. tla in si pri tem zlomila ramo. Dasi jo deklica tožila, da jo v rami boli, vendar se sprva ni zdelo, da so je zelo poškodovala. Šelo pozneje, ko ji ni hotelo biti boljše, so bili domači prisiljeni odpeljati jo v občinsko bolnišnico v Gorico, kjer se bo morala zdraviti mesec dni. BORZNO POROČILO Trst, dno 31. julija 1928. Amsterdam 7tHi-772; Belgija 2«>i-268; Francija 7