Pouk in zabava
Besedna naloga.
Priobčrl j. A. E.
Besede značijo:
1.) soglasnik; 2.) zver; 3.) začimbo; 4.) posodo;
5.) prodaialca dragocenostt; 6.) ime prsta; 7.) orožje; 8.) rastlino; 9.) soglasnik; 10.) posodo; 11.) del pluga; 12.) debelokožno žival; 13.) stavkov člen; 14.) otok v Sredozemskem morju; 15.) žito; 16.) ime in priimek slovenskega pes-
nika.
Besede po sredi od zgoraj dol povedo začetek znane rodoljubne pesmi.
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v pplhodnji številki.
Smft v ameriški paščavi.
V Ameriki je velikanska puščava Ne-vada. Skozt to puščavo nameravajo zgraditi železnico. Zakaj doslej se je le raalokomu posrečilo, da jc prepotoval lo brezkoncno pustinjo, kjcr se pesek globoko udira pod nogami. Ko so merili inženerji progo, so našli sredi Nevade trideset moških trupel,
ki so jih jastrebi in volkovi objedli do kosti. Nesrečniki so bili železniški delavci in so hoteli priti skozi puščavo do kalifornske železnice, da dobe dela. Puščava je sicer brez vode, le v sredini žubori takozvani .Studenec mrtvega moža," katerega voda pa je slana. Ako se potnik napije te vode, zblazni. In tako se je zgodilo tudi z ne-sreinimi delavci.
96   ne-
Šolstvo na Japonskem.
Tudi na Japonskem morajo otroci obiskovati Šole, le da na to dolžnost ne pazijo posebno strogo. Od 6. do 10. leta hodijo v Ijudske iole, potem pa morajo obiskovati še 4 leta višjo Ijudsko šolo. Tu iih poučujejo tudi v prirodoslovju, v angle-sčini, poljedelstvu in trgovini. Vse take šole vzdržujejo občine. Razen tega pa je na Japonskem tudt mtiogo zasebniti Šol. De-kliških Šol je jako malo. Srednje šole so gimnazije in tehnične šole. Od leta 1894. imajo japonci v glavnem mestu Tokiu vseučilišče, kjer poučuje 150 učiteljev 1400 učencev. V Tokiu je vrhutega tudi zavod za slepe in gluhoneme otroke, trgovska, obrtna, gozdarska in glasbena šoia ter ve-likanska knjižnica z 295000 knjigami.
Japonsko Časopisje,
Prvi japonski dnevnik — list, ki izhaja vsak dan — je izšel I. 1872. L. 1890. so imeli Japonci že 716 časopisov, ki so jih tiskali v 2,000.000 izvodih. Drugih tiskovin je izšlo na Japonskem v istem letu 7699. Od takrat do danes je japonska književnost še bolj napredovala. Od I. 1895. do I. 1899. je izšlo baje vsako leto povprečno 23.450 knjig in knjižic. Knjige so na Japonskem jako poceni, ker ne stanejo mnogo niti papir niti delavci.
Japonski cesap.
Japonski tnikado — po naše cesar — se imenuje Hutsu Hito. Prestol je zasedel, ko je bil star 14 let. Danes šteje 52 let. Rasti je večje kakor so navadni Japonci. Koža je mmena, oči črne in žive. Takoj se vidi, da je mongolskega plemena- Lase ima dolge, goste in zmršene, kar ni običajrto pri drugih Japoncih. Tudi brke in brado ima. Mikado govori edino svoj materni jezik, ker se drugega jezika ni mogel nau-čili, dasi se je bavil s francošfino in an-gleščino. Pri javnih slovesnostih in vselej, kadar se poicaže Ijudstvu, nosi nekako francosko vojaško obleko, doma med svojci
pa je vedno v narodni noši. Vse svoje domače živtjenje jc uredil strogo po na-rodnih običajih. V sobah nima postelje, temveč spi kakor vsak Japonec na trdi žimnici, Uidi koplje se v lesenem čebni kakor Japonci sploh. Cesar ijubi posebno ježo in streljanje z iokom. Japonska cesa-rica se inienuje Hamko.
Sedem korejskih čudežev.
Vsak Korejec se ponaša stejni nčudeži" v deželi: 1. Pri Kin Čantavu je mineralni vrelec, ki ozdravi vsako bolezen. 2. Na vsakem koncu polotoka je po en studenec, ki imata to lastnost, da eden usahne, ko se drugi napolni. V enem je voda nenavadno grenka, v drugcm pa sladka. 3. Cudež je podzemska jama, iz katere piha ledeno-mrzel veter, in sicertako močno.da podere na tla najmočnejšega moža, ako se hoče pri-bližati votlini- 4. Smrečji gozd, ki ga nj mo-goče iztrebiti. Ako se drevo podere, zraste takoj (irugo. 5. Še večji Ču^ež je kamen, ki visi prosto v zraku 6. Sesti čudei? je kanien, ki leži od pamtiveka na pobočju neke gore ter razSirja močno vročino. 7. Sedmi čudež je kip boga Buddhe, ki se pott. Kip je v krasnem templju, a na trj-deset metrov v okolici ne raste ne drevje ne trava. Vsako drevo in vsaka cvetka usahne v njegovi bližini, celo divje zverine se ogrbljejo tega kraja.
V Slbirijo!
V Rusiji ne poznajo smrtne kazni, zato pa morajo obsojenci v Sibirijo, kjer oprav-ljajo kot kaznjenci težka dela v sibirskih rudnikih. Žalostna je pot takih nesrečnikov iz domovine. Stražniki jth spremljajo z go-limi sabljami na kolodvor. Pred njinii gredo prognancev žene in otroci, ki odpotujejo dostikrat prostovoljno z njinii v Sibirijo. Nekateri izmed obsojenccv hodijo bosi, drugi uklenjeni y verige. Na kotodvoru jih Že iakajo vozovi, ki jih odpeljejo na dolgo, Žalostno pot. Iz Sibirije jim navadno ni po-vratka v domovino. Trpljenja jili reši samo smrt.
Rešitev računske naloge v tretji številki.
Knjižica je stala 48 h.   Imeli so pa denarja:   France 30 h, Tone 40 h in Janez 26 h, skupaj 96 h.
Prav so jo reSili: Srečko Ferjsnčii, realcc v Ljubljaai; Zalika Strmiek, ačenka na Med*edovtm Mlu; A"ica MbsIo v Ricmnnjih pri Trstu; Stefanija Lebao , utetik.i .Šolikcija doma« v Gorici; Janko Glaser , učdhcc v Rii&ah (Štaj.l; Pavel Strtniek, dijak v Celju; Dnrca Hajmihar, uicnka v Kranju; Anica Kosec, Mimi Grilbner, Micka Novak, Micka Oibolt, Prancka Zailnik, ufenke v PUnini; Mlmca Jeglii, Zorka Jeglii, Ana Haslinger, učenke, Sw-pisbv Lllcur, uienec na Rak«ku; Karcl Gorečan, Anton Gorečan, Vladi Bruovnik, Janez Kresnik; Karei ZoiU, Jotci OfentavSck, Pavel Kuiman, Marija Koa, Julija Pajman, RoJa Leinik, Ncin Kutman, Marija Ribul, Pepca Poklick, učcnci in uienke V- razteda v Vojmku; Bogdan Kurbu«, učcntc 11. r«reda v Slivnici pri Celju; Otokar Burdych, učenec 111. rarreda v šicoij> Loki; Ana Novak, učenka v Kamniku; Zoran Jo.tt, dijak I. giran. raz, v Celju; Marija Ilirdja, učenka V. tazr. pri §v. Kriiu na Murskem potju; Ivanka KauJek in Angcla Papei, učenki v S(. Dju; Sla-vica Otiulj, uienkB v Novfm mestu; Franci Suher, učeaka VI. b ntzr. pri Sv. Jakotu v Ljubljtuii; Edvin Snher, utenec tV.  rair-  na c. kr.  vadoici v  Ljubljani.