Ilustrirani slovenec
Leto IV
Tedenska priloga Slovenca« (št. 265) z dne 18. XI. 1928
Štev. 47
Foto: M. Pfeifer.
Jesenski motiv: Breze v tivolskem gozdu
370
Fašistične paradte
Ob priliki letošnje obletnice zavzetja Rima po fašistih je zažgal Mussolini pn grobu neznanega vojaka zu okroglo 150 milijonov lir državnih zadolžnic, ki so , jih darovali v to svrho razni bogataši.
Franx Scßubert
eden najbolj priljubljenih nemških skladateljev, figar 100 letnico smrti bodo slavili Nemci 19. novembra.
Kronanfe faponskega cesarja
Dne 11. novembra se je vršilo v glavnem mestu Japonske, Tokiu, slovesno kronanje mikada, t. j. japonskega cesarja, ki so se ga udeležili vsi japonski dostojanstveniki in zastopniki tujih držav. Pri kronanju je prišel do izraza ves sijaj ce-remonijela japonskega cesarskega krohanja, na katerega so se skrbno pripravljali že več mesecev poprej. Leva slika kaže dragoceni prestol mikadov, na katerem sedi ta med kronanjem. Nad prestolom je videti podobo ptiča feniksa. ki naj bo simbol kvi.ška stremeče moči mikadove ter čistosti njegovih ciljev. Na desni pa vidimo prav tako z zlatom in brokatom bogato okrašen prestol cesarice, nad njim pa tudi ptiča, vendar to ni cesarski 1'eniks.
RaRetni avto
Najnovejša moda so — raketni avtomobili. V Nemčiji so zopet poskušali z novim modelom, ki ga je skonstruiral Eichsfeld. V Harzu na progi med postajama Blankenburg— Hallerstadt. Ko je startal avto prvič, je kljub slabotni konstrukciji vzdržal voz velikansko hitrost in tudi eksplozije raket so si sledile točno kot je bilo v naprej določeno. Pri drugem startu pa so se strio drobne prečke koles, najbrž radi silnega pritiska, ki ga je povzročil velikanski pospešek — in raketnega voza št. 2 je bilo konec. Bomo videli, kdaj bo na.stopil voz št. 3. Slika nam kaže voz v polnem diru.
371
Mtloi Savčič
poslanec SDS, ki je pred kratkim iskal stikov s sedanjo vladno večino.
Idila v Icralfevem lovišču v Krmi:
Dvorni lovci Rabič, Skumavec in Prešeren med svojimi varovanci.
Važen kulturni  jubilej ob severni meji
Mariborsko Muzejsko društvo, ustanovljeno 1. 1902. na pobudo ustanovitelja ptujskega muzeja, prof. Ferka, slavi letos svoj jubilej. Že naslednje leto je otvorilo v Mariboru lokalni muzej, kijse je združil leta 1914. s škof. muzejem (ust. 1. 1896.). Do prevrata je bilo nemško. Od 1. 1921. je slovensko in mu predseduje prof. dr. Kovačič. — Zgod. društvo so pa ust. 1. 190'5. H. Schreiner. Stegenšek, Kovačič, Murko, Glaser. Verstovšek i. dr. S svojim »Časopisom za zgodovino in narodopisje« si je pridobilo mnogo zaslug za naše znanstvo, zlasti pa za raziskavanje lokalne štajerske zgodovine. — Slika nam kaže oba odbora ob priliki skupne proslave 25 letnice obeh društev: in sicer sede spredaj: J. Glaser, dr. Tominšek, dr. F. Kovačič, A. Vales in dr. Heric: v srednji vrsti stoje od leve na desno: dr. Strmšek, I. Malga j. dr. M. Kovačič. dr.Travner, dr. Trsten jak. dr. Močnik: zadaj so: K. Prijatelj, dr. Dolar, N. Vrabl in Fr. Baš.
Slike k Slovenskemu biografsKemu Ieksikonu
Riemeilelé Josip
C 1892), skladuts^j.
Höffern Antonija
(1805—1871), sestra in pomočnica misijonarja Barage.
Jovan Janko
1878), narodni gospodar.
372
373
Ljudska visoka šola na Danskem
Misoi o Ijudskili \ isokill soluh je sprožil danski škof in pesnik (irun(lt\ig. realiziral pa Kristijan Kold. po poklicu istotako duliovnik. 1'rva ljudska visoka šola se je ustanovila I. I844. Močnejši razmak je pa to gibanje zadobilo še-lo po nesrečni vojni /. .Nemčijo I. I84.6,. v kateri je Danska izgubila šilezvig. (ki je po ljudskem glasovanju leta 1920. zopet pripadel Danski). V enem samem letu — 186" — je bilo ustanovljenih 21 ljudskih visokih šol. .Sktipno ima sedaj l)an-ska 67 Ijtidskili visokih šol; nekatere od teh imajo posebne oddelke in sicer kmetijski 16, rokodelski 16. vrtnarska 2. trg. vajeniška 2. oddelkov za nač. telovadnih društev 6.
Večinouia so šole zasebna last z znatno državno podporo. Z malenkostnimi izjemami prirejajo vse petmesečne tečaje za fante (november—april) in tri mesečne tečaje za dekleta (maj—jiilij). Povprečno število gojencev je 80-100.
Učni načrt je bistveno za \ se šole enak, i/.vzemši špecijalno šole o/, špeci-jalne (xldelke. Kot primer se tukaj navaja učni načrt splošne ljudske visoke šole Ollerup. ki je med najstarejšimi in ima posebni obrtni oddelek in oddelek za načelnike oz. vaditelje telovadnih društev.
Predavanja skupna za vse gojence:
.'svetovna zgodovina 4, zgodovina skandinavskih držav 3. zemljepisje 3, vcro-nauk 2, skandinavski pesniki in njih dela 2. danska cerkev in šola v 19. stoletju 1. socialna zgodovina I uro na teden. Poleg tega se eno uro v tednu razpravlja o vprašanjih, ki jih k raznim predmetom stavijo učenci.
Posebni pouk:
a) splošna visoka šola: Danski jezik in pravopisje 8, računstvo in knjigovodstvo 5, risanje in zemljemerstvo 4, telovadba 5. kmetijstvo 1, prirodoznan-stvo 2, ztlravstvo I, diskusija o obdelani tvarini 1, deklamacije in recitacije 2, petje (v večernih urah) 2 uri na teden, v poletni dekliški šoli odpade risanje in zemljemerstvo in se poučujejo ročna dela.
b) Oddelek za n a č e 1 s t v o telovadnih društev : telovadba 6, anato-
mija 2, teorija telovadbe 2, vaje v poveljevanju 2, danski jezik in pravopis 5, računstvo in knjigovodstvo 4, šport in igre 2, risanje in zemljemerstvo 2 uri na teden.
c) obrtni oddelek: (samo za fante) risanje 16—18, računstvo 5, prirodoznanstvo 2, danski jezik in pravopis 4 knjigovodstvo 1, stavbinstvo 1 telovadba 5 ure na teden.
V spredaj označenem številu visokih šol so zapopa-dene sledeče specialne šole:
I razširjena, t, j. obstoji iz dveh zimskih tečajev {'¦> mesečni dekliški tečaj prireja kot vse ostale šole). 1 delavska, i šola za trg. pomočnike, 1 obrtniška, ~i dekliške in 2 telovadni šoli.
Ker to šole delujejo /c par desetletij in je privatni incijativt dana mo/nosi neomejenega udejstvovauja. ter na kmu polju \ resnici delujejo najboljši pedagogi, literati in organizatorji, tvorijo ljudske visoke šole idealno in realno bogastvo danskega naroda, ki ga sploh m mogoče preceniti.
Te šole izobražujejo gojence in nži\a-jo velik ugled med naiodoTU. Učiteljstvo stanuje in živi .skupno z učenci, s čimer se vzgaja tudi srčna |)l.it. .Ne fraze, nuir-več plemenito srce in ustvarja joče delo je Ijri Dancih merilo domoljubja.
Ogledati si tako šolo je pravi užitek; 'stavbe, skoraj palače, lokali, preprosto a izredno solidno in domače opremljeni, ustrezajoči vsem potrebam moderne šole in visokega števila gojencev; čitalnica, knjižnica, klavirska soba. družabna soba, kadilni salon in slično.
Šolnina z oskrbo znaša 70—80 danskih kron mesečno, nekako v višini prejemkov poljskega delavca v poletju. Številni po-edinci pa dobivajo tudi podporo.
Šola v Ollerupu je začela delovati 1920 kot prva ustanova za telovadbo na svetu. Glede ljudske telovadbe, na katero se na Danskem polaga največja važnost, ima vodilno vlogo, (»ojcnceni nudi poleg običajne visokošolske izobrazbe, predvsem priliko gojiti telovadbo in šport vseh vrst in tudi potrebno teoretično izobrazbo. Gojenci, ki hočejo pozneje postati načelniki ali vaditelji telovadnili društev po kmetih, polagajo posebni izpit.
Ob premot ri vanju ogromnega dela. ki ea te šole vrše. se človeku nehote stavi vprašanje kako naj si pomagamo mi, da pridemo čimprej do takih šol. Pogum in mirno kri! Imamo visoko šolo za našo mladino, vprašajmo se le, kako izpolnjujemo svoje dolžnosti napram njej. lo so na.še kulturne organizacije, na čelu jim Orlovstvo. ki so po sili svojih idej in harmoniji svojih metod, visoka šola za vse ljudske sloje, v katerih pripravljajo tla resničnim visokim šolani in so edine poklicane, da takrat, ko bomo zmožni rešiti teh šol finančno stran, prevzamejo te v svoje roke in po njih vrše svoje poslanstvo in oporoko velikega Kreka. ~ Limevajmo velike naloge, ki nam jih stavi velika doba! Ne iščimo tega, kar nas loči, ampak predvsem to, kar nas druži in postavimo se v službo te velike ideje vsi!
Kdaj bomo Slovenci dobili težko pričakovano prvo ..Krekovo ljudsko visoko šolo"?
CfudsRa visoRa šola v Ollerupu na nansUem
Stadion Ifudlslce viaolce šole v Ollerupu
s tipično dansko pokrajino v ozadju.
Na desni: Grundtvtg, danski pesnik iu idejni utemeljitelj dan- I
skih visokih šol. I
Cfudtslca visoRa šola v Ollerupu: Knfiinica in pogled v Ktavirslco sobo
nansKa visoKa šola: V telovadnici
Splošna IfudsRa visoka šota v Ollerupu na Danskem
V dansM IfudsM visoM šoli: "Predavalnica
.Na levi: Fred. Norgaurd, ravnatelj ljudske visoke šole .\ut-vorfskov pri Slagelseju in predsednik zveze ljudskih visokih in kmetijskih šol.
V dansKi Ifudslci visoki šoli: Plavalnica
V danski visoki šoli: Čitalnica
374
Grof XeppeUn
Na levi:
Zeppelin nad otokom Madetro.
Na desni:
Raztrgana površina Zeppelina, ki jo je utrpel zaradi viharjev na poti v Ameriko.
Spodaj na levi:
V Zeppelinovi družabni kabini med vožnjo preko Atlantika.
.Spodaj na desni:
Ogromni hangar v Lakehurstu, kjer je pristal Zeppelin: okrog njega je videti tisoče avtomobilov, ki so ga pričakovali.
Spodaj v sredini:
Triumfalna vožnja Zeppelinove posadke po ncwyorSkih ulicah; v prvem avtomobilu stoji dr. Eckener.
Nemška tehnika je slavila v zadnjih tednih zopet veliko zmagoslavje. Pred par meseci so bili namreč Nemci dogradili v Friedrichshafnu nov ogromen zrakoplov, ki so ga krstili po očetu nemškega zrako-plovstva na ime »Grof Zeppelin«. Njegova zgradba naj bi proslavila nemško tehniko po vsem kulturnem svetu, zato so mu posvetili vso svojo pozornost. In — to moramo priznati — namen se jim je dobro posrečil.
Po nekaterih poizkusnih vožnjah po Nemčiji je odplul sGrot Zeppelin« dne 11. oktobra ob 8 zjutraj iz Fricdriclishafna proti Ameriki. Na krovu se je naliajalo več odličnili osebnosti, vodil ga je pa zgra-ditel j, dr. Eckener, sam. Plul je preko Francije, severnozapadne Afrike, otoka Madeire, Azorov in čez Atlantski ocean proti Ameriki. Ko se je že približal ameriški obali, je zašel v močne viharje, ki so ga jako poškodovali. Raztrgali so mu precejšnji del stabilizacijske ploskve in ptjkvarili tudi krmilo, toda ogrohiiii zrakoplov je junaško kljuboval vsem ovirani.
Odpovedal ni niti za trenutek noben motor, temveč je plul dalje, le hitrost se mu je zmanjšala. Dne l6.okt. zjutraj je končno prispel na svoj cilj, to je v Lakehurst.
Zeppclinova posadka z dr. Eckenerjem na čelu je bila deležna triumfalnih manifestacij, kjerkoli se je pokazala. Ob tej priliki so se začela navajati že tudi imena raznih ameriških denarnih velemagnatov, ki da se zanimajo za polet in ki bi bili pripravljeni zložiti potrebno glavnico, da se omogoči redni zračni promet med Evropo in Ameriko. Verjetno je, da pridemo polagoma res tudi do tega, kar bo znatno skrajšalo razdaljo med Evropo in Ameriko.
Dne 29. oktobra je odletcl nato >Grot Zeppelin« nazaj proti Evropi. Tudi to pot se je imel mestoma boriti z viharji, toda v splošnem so bile vremenske prilike že mnogo ugodnejše, zato je rabil za povra-tek komaj 71 ur. Dne I. novembra zjutraj je zopet pristal v Friedrichshafnu, kjer ga je sprejela velikanska množica navdu-šenc^g« občinstva.
375
Dr. Fr. Jerina
/ivinozdravnik v Laškem; za njegovo izredno požrtvovalnost in velike zasluge mu izroče danes občine laškega (»kraja zahvalno diplomo.
K političnemu umoru na Jesenicah
Dne 20. oktobra so našli ob cesti med Hrušico in Jesenicami umorjenega akademika Cirila Hristova, rcnloni iz Macedonije. Umor je politično naravo in je ostal doslej .še nepojasnjen. .Slika nam kaže umorjenega, ležečega ob cesti.
V današnji uganki je treba spraviti vsako piko. oziroma zvezdo v svoj kvadrat, in sicer vse z eno samo nepretrgano potezo. Zvezdice niso v pravili zaključenih kvadratih, ampak v kvadratnih zankah, n. nr.
^     — 1. nagrada: Krjavec. Slovenci; II. nagrada: Meško, Sliko.
Rešitev križaljke »časopis« se glasi: \ o d o i'u v n o : 5. kol; 7. las; 9. peč; II. lok; 15. kolač; 15. čepek; 17. naval; 19. vojak; 21. prt; 22. zlo; 24. smo; 25. tis; 27. lan: 28. sak; 50. sij; 51. lek; 55. Estera; 57. Oto; 59. ter; 41. Balkan; 45. Slovenec s prilogo Ilustrirani Slovenec, ia. m; 49. m: 50. pi: 51. Uran; 54. ro; 56. a; 57. lani; 59. sp; 61. 11; 62. Po; <)4. .\ : 65. i)elin; 67. meso; 68. od; 69. N; 70. in; 72. Ir; 75. ak; 74. 75. J; 76. on; 78. pa: 79. Po; 80. mar; 81. le: 82. r; 85. to: S4. g; 85. A: 8<). pagat: 88. st.; 90. im: 91. a; 92. K: 95. up; 95. Kut; 97. Lr; 99. leto. 102. a: 105. ki: 104. gora: 106. ura: 109. iz: 110. aliat; 112. Ra; 115. ko: 114. as; 115. i; 116. os: 118. od; 119. Ig; 120. Lonn: 121. ud: 122. Alma. 125. Li; 124. ta; 125. repa; 126. ar; 127. oi; 128. au; 151. Čas; Dom in Svet; Sveta življenje in vr\onjo: 147. .Agatoii; 148. bor: 149. Zoo: 150. Erazem; 151. red: 155. vsa: 154. Jad: 156. rep: 157. zlo; 159. Ida: 160. nav: 162. Ua; 165. cimet; 165. kader; 167. Edita; 169. norma; 171. sok-!72. ris; ako; 174. Joe. —  Navpično;   I. hol: 2. kap: 5. lev;
4. roj; 5. kot; 6. laz; 7. Leo; 8. Set; 9. Pan; 10. Čas; 11. loj; 12. kal. 15. kraljicii; 14. člen; 15. čniar; 16. krog; 17. nart; 18. Laba; 19. vino; 20. Kelemina; 25. osebnost: 24. srp; 26. sto: 27. les: 29. kan: 50. salinijak, 52. sv.; 54. te; 55. es; 56. al": 58. Oidip: 59. tu; 40. H: 42. Livnograd; 45. KS; 44. če; 46. Imanuel Kant; 47. Reha(r) Kadivoj; 51. um: 52. rek; 55. as; 54. rop; 55. Edo; 57. lim; 58. .\iu\: 59. silikat: 60. prcmisa; 62. Pat; 65. oko; 65. pop; 66. ena: 87. (irai; 88. stan: 89. Daruvur: 94. paglavec; 96. uho; 97. urnost; 98. Radivoj: 100. Eoi; 101. osa; 104. goban; 105. os: 107. rop; 108. Ada; 109. ivanjica; 111. taliga; 117. Traven; 129. ujeda-150. .Mia; 152. da; (55. mast; 154. na; 155. enak; 156. s. r.: 157. Eber: 158. top: 159. iz; 140. voz; 141. Iole: 142. ej: 145. era: 144. nz: 145. rman. 146. en; 152. dis; 155. vek: 155. dar; 156. Res; 158. oda: 159. Ito: 161. voj: 162. ime; 164. moč; 166. dim; 168. Iko; 170. Rok.
Križaljko v št. 45 je pravilno rešilo 107 reševalcev, od katerih je bil za prvo nagrado izžreban Anton Hočevar, Grosuplje in za II. nagrado Josip Novak. št. Vid.
Sergej Minolov:
Car Berende/.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
IX. poglavje.
Hudo mu je postalo pri srcu. — Kaj hočem zdaj ? — si je zastavil vprašanje. Če naprej potujem, nastavim glavo pod nož. Če pa se povrnem, izgubim življenje in srečo. Pa kaj sreča! Mar ne poreče Matvej Palic: zaupal sem poslovodji, pa je bil figo-vec, sredi poti so ga zbegale prazne govorice, prestrašil se je. Nisi za posel, — poreče — kvečjemu bi te lahko poslal klepetuljam delati družbo! Odvzame mi svoje zaupanje ... pa prav bo storil, čisto prav !
Čim je pomislil Vedenej Savič, da bi moral do groba potem živeti zasmehovan in zaničevan, je ugasnil strah, ki se mu je bil zganil v srcu, kakor lučka od vetra. Lahko živi človek, če ni več zdrav. Če je bedast, tudi lahko živi na svetu. A živeti v zaničevanju, ne, boljše bi bilo kar skočiti v vodo. pa tam končati življenje! Stresel je glavo, kakor jo je stresal v nekdanjih časih, ko je bi še pogumen
in mlad kodrast fant. Privlekel je iz uedrija majhno tridelno, bakreno sveto podobo, jo postavil na oknc-in jel moliti. Prosil je Priprošnjico vseh ljudi, naj mu pošlje srečo v njegovem početju.
Veliko človeških duš je že molilo svoje dni pred to podobo. Bila je v hiši od prapradedov sem. Naslikani so bili na njej: sredi .sama nebeška Kraljica, na desni Kristus jrcd vrati, ki vodijo v večno življenje, na levo pa anez Krstnik kot angel s perutmi: tako so ga upodabljali in vlivali na tri(ielnih, za-klopnih podobah v dobi pred patriarhom Nikonom.*
Petelin se je prvič oglasil, ko se je dvignil klečeči Vedenej Savič na noge. Zadnjič se je prekrižal, poljubil podobo in jo spravil na njen prostor. Poten, je legel.
Molitev mu je razpršila v.se dvome. Niti las se ne skrivi človeku, če tega Bog noče. Če je mora!
* Patriarh Nikon (1652—1666) jo hotel vrniti »nepokvarjeno pravoslavjet po grškem prvotnem zgledu in je povzroči! usodni cerkveni razkol. Premalo se je oziral v boi bi s praznoverjem na domačo cerkvene šego. zlasti ker niso bili Rusi po padtu Carigrada (1455) posebno naklonjeni gr-kl veri, ki »je prepestra postala pod Mohamedonx.
376
Mera v modi.
Modu je eua izmed oblile, ki jih ustvarja kultura, da zadosti z njimi nazorom in potrebam vsakokratne dobe. Vsaka doba ima svojo modo. Moda je mednarodna, kakor je tudi kultura v svojih splošnih potezah mednarodna.
.Moda prodira med narode in posamezne sloje sprosveto. Prizadevanje, da se ohrani ali celo nanovo oživi narodna noša, jt- prazen trud. To ne velja samo za mesta, ampak tudi za prebivalstvo na kmetih.
Danes, ko vežejo železnica in avtomobil go-spodarsko-socialne razmere in kulturne potrebe mesto in vas kar najtesneje, se tudi kmetsko prebivalstvo, gotovo ne more več oblačiti tako. kakor pred 50 leti ali 100 leti. Naša kmetska dekleta, katerih skoraj vsaka bere po več listov, nastopa na društvenem odru, v orliških krožkih itd. — ne more več nositi staromodnih okornih kril, segajočih prav do peta in tesne nehi-gijenične kučemajke.-To je s kulturnim napredkom vsekakor nezdružljivo.
Nekaj drugega je pa seveda zahteva, da se kljub vsej naravni modernizaciji v.sak dejansko nosi po svojem sta-
nu, držeč se prave mero. Neokusno in smešno je, ako se kmetsko dekle, ki na ročnem vozičku vozi ndeko v mesto, obleče čisto tako. kakor razvajena gospodična, ki ne dela dosti drugega, kakor da svalka in kadi cigarete.
Vsaka pretiranost je smešna in opravičuje izrek, da je od resnega do smešnega samo en korak, /e naravni čut sramu nekako zadržuje kmetska dekleta, da \ območju domačega zvonika splošno vendar še ne nosijo klobukov. To pa jih ne ovira, da natikajo visokopetne la-kaste čeveljčke na flor-nogavice pod kratkimi krili in oblačijo globoko izrezano bluzo poleti, pozimi pa s krznom ob-šit cesto razmeroma dragocen plašč. Pri količkaj razvitejši občutljivosti za skladnost, bi moralo biti vsakemu kmetskemu dekletu jasno, kako smešna ja taka z ruto pokrita nie-stno-kmetska ,eleganca'. G. prof. Plečnik, naš prvi estetik, moderne, je ob neki priliki svetoval za kmetska dekleta nošo, ki bi se lahko pri-lagodevala vsakokratni modi, in sicer belo svileno ruto, belo bluzo in črno krilo. Vse pa v pravem razmerju in s posebnim ozirom na zdravje in praktičnost.
v Urjanliaj, ga tudi tja vodi božja Previdnost! Naj potuje človek naprej ali se vrne. usoda mu bo povsod sledila . .. Vsakega doleti, kar mu je namenjeno. To .se ne trdi zaman!
Čim je Vedenej Savie razumel, da mora naprej po svoji poti, so takoj odletele sitne muhe, vsi pomisleki in vse skrbi. Položil je glavo na blazino in takoj trdno zaspal.
X. poglavje.
Na vse zgodaj so se prebudili sli od ropota in govorjenja pred hišo: kmetje .so pripeljali konje.
Grigorij in Nilka sta kar napol oblečena, brez kaftanov, fakoj planila ven, da jih vidita, pa se pričela tresti. Zunaj je bil mraz. Vsa trava je bila pokrita s svinčeno, kakor jelenje solze debelo roso.
Tudi Vedenej Savič je pri.šel ven. Nič .se mu ni poznalo, kaj vse je premišljeval in doživel sredi temne noči. Bil je nasprotno nemara še mirnejši in resnejši! Ogledal si je konje in sedla. Konji so bili precej mršavi, a kje imajo na kmetih rejene konje spomladi, kadar trda prede za krmo? Sedla niso bila kaj prida, domača roba, a to ježo bodo že prestala.
Sli .so si poplaknili obraze pri lončenem čajniku, ki je visel na vrvici pred vrati. Potem so opravili zajtrk pa zujahali konje.
vsa vas jih je prišla spremiti. Vedenej Savič je pogledal pazno vsakemu kmetu v oči. Rad bi videl, ali ne kuje kdo od njih slabe naklepe? Ne, ničesar takega ni bilo videti. V^si so bili veseli, prisrčni. Nihče izmed vseh ni povešal oči ali .se na tiliem spogledoval z drugimi. Samo domači hlapec je mrko gledal. Ko je srečal Vedeneja Savica, ga je takoj vprašal l)rez besed, samo z očmi: ali res potuješ naprej?
A Vedenej Savič je šel mimo, ko da ga ne pozna in ko da ni ž njim nikoli govoril. Zato se je zdaj ilržal hlapec ko kislo vreme.
Poslovodju je zlezel v sedlo, naravnali so mu stremena po dolgosti njegove noge. Potem se je še sam vzravnal in se odkril kakor poprej v Minusin-skem.
— Zdravi ostanite, bratci!
— Z Bogom! .Srečno se \ rnite! — so mu vsi kakor eden odgovorili kmetje.
Prvi je priiahal z dvorišča ven vodnik Ivan. sledil mu je Veclenej .Savič, potem pa so se prikazali drug za drugim tudi vsi ostali. Vsak je imel puško na jermenu. Zadaj sta korakala dva tovorna konja. Vso karavano je zaključil drugi vodnik, ki .se je zval zopet Ivan. Ti pokristjanjeni domačini .so skoro vsi Ivani. .Sprednji vodnik je moral paziti na pravo pot. zadnji pa je čuval konje, da ne bi kateri zaostal ali zgubil tovor.
(Dalje prihodnjič.)
BaKroÉtale Jugoslovanske tlsRarnc v Lfuhltani