PALINOLOŠKI PROFIL KOLIŠČA PRI KAMNIKU POD KRIMOM Alojz Šercelj D a bi se dobila približna slika vegetacijskih razm er okolja, v k aterem so živeli koliščarji, smo vzeli dvanajst vzorcev plasti za analizo cvetnega prahu. R ezultati so razvidni iz priloženega diagram a. T reb a pa je poudariti, da tu ne gre za strn jen profil, ki bi prikazoval vse podrobnosti razvoja vegetacije, am pak so razvidne le glavne značilnosti v sprem em bah rastlinske odeje. Kolišče, v obm očju k atereg a so bili vzeti poskusi, je stalo v zalivu, ki se zajed a proti jugu v pobočje K rim a. Zaliv je b il te d aj obdan od treh stran i z gozdom in ta položaj odseva tudi v diagram u: kaže nam reč izrazito gozdno vege­ tacijo, ostale rastline pa so močno potisnjene v ozadje, saj so zastopane z v re d ­ nostm i i ali m anj odstotkov. V erjetno je to rej, da je ted an ji gozd segal p ra v do brega jezera, pa tudi v ozadju (na Krimu) je rasel strn je n bukov-jelov gozd, ki je pustil k a j m alo drugih dreves do razvoja. C vetni prah jelše (Alnus), breze (Betula), vrb e (Salix) in leske (Corylus) je zastopan z izredno nizkim i vrednostm i: 1 do 2 odstotka in ga zato ni bilo mogoče vnesti v diagram . Seveda bi bilo p renagljeno sklepati že iz enega sam ega d ia­ gram a, da je bilo te d aj tako malo teh dreves. G otovo je tega k riv a lega o m en je­ nega k raja . S hladnih pobočij K rim a so se v erje tn o pom ikali zračni tokovi v sm eri proti sredini B arja, m anj v obratni sm eri, in zato ni slika taka, kot bi jo pričakovali. Opis diagram a: Na odprtem profilu je b ila dosežena globina 180 cm. S to globino smo dosegli v rh n ji del polžarice, v k a te ro so bili zabiti koli. T ik nad polžarico je bitum inozna glina s ku ltu rn im i ostanki, nato plast že precej hum i- ficirane šote, nad njo zopet svetlosiva glina, na n je j pa nova p last šote, ki pro ti pov ršju p reh a ja v njivsko sprstenino. Na dnu profila se kaže začetek vzpona bukovega in jelovega gozda, v k a ­ terem pa bukev močno p rev lad u je; sm reka in bor sta v nazadovanju, p ra v tak o se kažejo zadnji sledovi m ešanega hrastovega gozda, čigar zastopnika lipa (Tilia) in brest (Ulmus) se kažeta le sporadično, edino h ra st je ohranil še precej svoje razširjenosti. P rav tako se le sporadično p o ja v lja ta jesen (Fraxinus) in ja v o r (Acer) in sicer v celotnem profilu. K ulturna plast je v približni globini 150 cm. Y te j plasti pa so zaznavne že važne spremembe, ki so opazne šele tu, bile pa so povzročene prav gotovo že p rej. L inija jelke pade tu v celotnem profilu na m inim um , pač skoro v izključno k o rist bukve. P rav tako dosežeta jelša in gab er p recejšen razm ah, k a jti bukev ne zapira tako tesno gozdnega prostora kot je lk a. Iz tega bi mogli sklepati na sušne razm ere, ki n a j bi nastopile že p re j, toda se pokažejo šele v te j dobi. Jelka se je nam reč m orala um akniti, k e r zah tev a precej vlage in vlažno ozračje, bukev pa, ki m nogo b o lje p ren a ša sušo, se je na široko razbohotila. Na začasno popolno dom inacijo b u k v e m orem o m isliti zato, k e r je b ukev mnogo slabši pro d u cen t cvetnega p rah u k o t je lk a , cvete m a n j po­ gosto, na isti površini pa raste m a n j b u k v e k o t jelk e. Zato že m alenkosten razloček pom eni mnogo! Na znižanje vodne gladine, ozirom a b o lje: z m an jšan je globine kaže tu d i cvetni p rah tipičnih m očvirskih rastlin, kot so b la tn ik (N uphar), rm anec (M yrio- phyllum ), ki se p rik a z u je jo še na v išjih n iv o jih p rofila v p rec ejšn jem številu. Začetek zaraščan ja s šoto n ak a z u je jo p rv e te tra d e e rik a ce j, n a šoti sam i pa se razv ija b u jn a v eg etacija p rap ro ti, o čem er p riča zelo visok odstotek spor. Y glinasti plasti nad šoto se nam pokaže nov in končen vzpon je lk e, ki se raz ra ste v absolutno dom inantno drevo, k aterem u so se m orala več ali m anj um akniti vsa ostala drevesa, celo bukev. Vse to je očitno zn am en je novega v la ž­ nega podnebja, izredno ugodnega za jelko, da je m ogla popolnom a izrin iti vse tekm ece. N avzgor od 70 cm je zarad i k m etijsk e obdelave zem ljišča cvetni p ra h uničen, delno pa tako poškodovan, da ni več prim eren za analizo. C vetnega p ra h u žitaric ni bilo mogoče n a jti n ik je r, iz česar sm em o sklepati, da se b a rja n sk i človek na tem m estu ni u k v a rja l s poljedelstvom . A li se ni m ogel ali ne hotel, je odprto v p rašan je! O m eniti je vredno, da se pričujoči diagram razlo ču je od istodobnih v Švici (W. Ludi, 1954) in drugod s p red g o rja Alp (Firbas, 1949) v n asled n jem : 1. A bsolutna dom inanea je lk e nad bu k v ijo , ki pa je m orda le posledica lo­ k acije tik pod K rim om ? To bo mogoče raz jasn iti šele s se rijo analiz n a severnem robu B arja. 2. Zelo nizke odstotne vrednosti cvetnega p ra h u ostalih dreves, predvsem jelše, breze, lipe in bresta. To sta dva problem a, ki ju bo treb a razčistiti, p ri čem er se bo pokazalo, ali je šla razv o jn a pot naše vegetacije m orda po d rugačnih tirih, k o t smo tega v ajen i v drugih deželah. N ev erjetn o ni, saj se p rav na našem ozem lju stik a jo in p re ­ p letajo trije različni florni areali. Iz navedenega je razvidno, da so p ri nas rasla n asled n ja drev esa: je lk a , bukev, bor, sm reka, jelša, gaber, črni gaber, h rast, brest, lipa, breza, ja v o r, jesen, vrba, leska. Topol sicer ni dokazan s cvetnim prahom , k e r je ta zelo slabo obstojen, pač pa po precej številnih kolih, ki so jih k o lišča rji p o ra b lja li za g rad n jo svojih kolišč. Slovstvo Firbas, F ranz: Spät- und nacheiszeitliche W aldgeschichte M itteleuropas n ö rd ­ lich d er Alpen. I. Bd., Jena, 1949. Ludi, W.: B eitrag zu r K enntnis d er V egetationsverhältnisse im schw eizerischen A lpenvorland w äh ren d d er B ronzezeit. D as P fahlbauproblem , S chaffhausen, 1954, str. 89—109. Alojz Š ercelj: Palinološki profil kolišča pri Kamniku pod Krimom Priloga i '- 'S 'v ; % , O P O polžarica organsko blato s kult. ostanki črn k asta šota svetlosiva glina šota povečini carex Abies — jelk a Picea — sm reka P inus — bor Fagus — bukev Carpinus — gaber A lnus — jelša O strya — črni gaber Q uercus — hrast E ricaceae — vresnice N uphar — blatnik M yriophyllum — rm anec RÉSUMÉ Uh profil palinologique dans le village lacustre près de Kamnik sous le Krim Le village la cu stre récem m ent découvert près d e K am nik sous le Krim est situ é dans u n e b aie taillée dans le flanc d u K rim . S ur le profil ouvert, on a pris, ju sq u ’à la pro fo n d eu r a ttein te et qui est de 180 cm, des épreuves p o u r l’ an aly se du pollen. D ans la pro fo n d eu r a été a tte in t le niveau supérieur d’arg ile d’escargots. S ur le profil so n t visibles les couches suivantes: 1. depuis 155 cm en bas — arg ile d’escargots; 2. de 155 à 145 cm — boue o rg an iq u e (gyttja) avec vestiges de cultures; 3. d e 145 à 122 cm — to u rb e de m ouses; 4. d e 122 à 98 cm — a rg ile sablonneuse gris clair; 5. depuis 98 cm en h a u t — to u rb e C arex b ru n e qui, vers le haut, passe dans la te rr e végétale. Le d iag ram e nous m o n tre d ’ ab o rd un e forêt de h êtres e t de sapins qui est encore dans la phase d’évolution et qui se substitue au sapin rouge, au pin et à la fo rêt de chênes m ix te (EMW). V ers la fin d e ce tte période, le sapin com m ence à céd er la place qui est vite p rise p a r le h être, sans d o u te à cause du m ilieu assez sec. C et espace de tem ps coïncide avec celui du v illag e lacustre. P a r la suite, le clim at s’est considérablem ent am élioré, pu isq u e la courbe du sapin com m ence à m onter assez rapidem ent pour a tte in d re une hau teu r ex tra o rd in aire. Le h ê tre est d e nouveau en tièrem en t supplanté. La dom ination aussi absolue d u sapin e t le nom bre aussi bas du re ste des a rb re s pose sans doute un problèm e qui d ev ra être éclairci p a r des recherches u ltérieu res: s’ ag it-il de conditions locales strictem ent lim itées, ou bien d’un phénom ène q u i s’éten d su r un te rrito ire plus vaste? La liste des a rb re s contient les espèces suivantes: sapin (Abies), h ê tre (Fagus), pin (Pinus), sapin rouge (Picea), au ln e (Alnus), charm e (C arpinus), charm e noir (O strya), chêne (Q uercus), orm e (Ulmus), tilleul (Tilia), bouleau (Betula), érable (Acer), frê n e (Fraxinus), saule (Salix), co udrier (C orylus); le p eu p lier (Populus) n’est pas dém ontré p a r le pollen, celui-ci étan t très peu résistant, mais p ar des pilotis assez nom breux qu e les constructeurs du village lacu stre o n t em ployés p o u r le u rs constructions.