Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1?
Naročnina četrtletno 15 Din za pol leta 30 Din za vse leto 60 Din Posamezne številke 1.50 Din Zn inostranstvo celoletna naročnina 90 Din
Ljubljana, 20. novembra 1936.
*
I JA
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 1? Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Prevrat
Če malo bistro ogledujemo razpoloženje slovenskih množic, slovenskega ljudstva in posameznega slovenskega človeka, hitro spoznamo, da prevzema slovensko občestvo se veliko bolj kot množice marsikaterih drugih evropskih narodov splošna nezadovoljnost in splošna negotovost, la nezadovoljnost je tako velika, dn^ jemlje ljudem veselje do dela in do življenja. Goni jih v brezbrižnost za svojo usodo in za usodo narodnega občestva. Stare slovenske zanesljivosti je vedno manj. Obrtnik ne dela predvsem zato, da bi napravil izdelek, ki bi mu bil v čast, ampak da bi hitro in lahko zaslužil, trgovec ne gleda pred vsem na to, da bi zadovoljil potrebe odjemalcev, ampak da bi hitro in dobro prodal čim večje množine blaga. Delavec ne dela več zato, da bi se z delom spravil naprej do večje blaginje, ampak zato. da se sproti preživi. Razumnik opravlja svoje delo mehanično brez višjih ciljev, tja v en dan. Dane besede nimajo ljudje več za sveto; kdor jo prelomi, ni zato več brez časti. Pohlep po tvarnem uživanju je objel tudi med nami ljudi, da ne mislijo več na prihodnost. Lahkomiselnost je znamenje časa. Obup se loteva tistih, ki jim je nesreča vzela zaslužek in delo. listi, ki pa imajo kruh, so topi za nesrečo bližnjega in bi mirno glodali, če bi zraven njih umiral človek od lakote. Za javne stvari se veliko ljudi sploh več ne briga in so za nje deveta dežela. Topost se jih prijema. Ljudska duševnost je
prišla iz ravnotežja.
Slovenskemu občestvu to bolno stanje škoduje bolj kot kakemu večjemu narodu, ki ga v trenutkih, ko se ga prijema malodušnost, obdrže na površju staro izročilo in v preteklosti nakopičene gospodarske dobrine. Pri nas Slovencih pa, ki smo izgubili v zadnjih 18. letih tri petine svojega, že prej primeroma skromnega narodnega premoženja in ki nam hočejo izbrisati vse naše izročilo ter vzeti s tem vse duhovne podstave za razvitek, je izguba duševnega ravnotežja lahko usodna za našo prihodnost. Slovensko občestvo se more obdržati in razviti le, če ima in če bo imelo trdne nravstvene podlage, če bo vsak slovenski človek
f*o svoji notranji moči popoln in zato nepremag-jiv. Tako bo nepremagljivo in sposobno za vsak odpor in za vsa, tudi velika dejanja, slovensko občestvo, slovenski narod v celoti. Nravstveno močan narod, čeprav je po številu še tako majhen, lahko doseže in tudi bo dosegel več kot še tako številen narod, če je ta na znotraj gnil in slaboten.
V	zgodovini družbe in narodov so bili in bodo prelomi, ki poženo razvitek nazaj ali pa naprej. Prav tako kot so viharji in nevihte v naravi, so prelomi in prevrati v družbi in v narodnih skupinah, neizogibni in naturni. V človeški družbi se nabira nezadovol jnost s krivicami, ki jih delajo poklicani ali nepoklicani. Napetost raste počasi in na tihem dolgo časa. Niti revščina, niti socialne krivice same pa ne povzročujejo dejanskega odpora. Šele ko stvari dozore tako daleč, da nastane splošno prepričanje, da talko kot je, ne more iti dalje, ko se upre vsa ljudska pamet in se oglasi moralni čut vsega ljudstva, nastopi vihar. Prevrate povzroča zmeraj le nravstveno prepričanje množic. Le nravstveno’prepričanje daje množicam moč, da trpe žrtve, o katerin ni gotovo, če bodo imele uspeh.
Nravstvena revolucija,
t. j. odstranitev ljudi, ki so zakrivili razmere, ki bijejo ljudskim nravstvenim načelom v obraz, Prepreči nasilne prevrate. Ljudstvo mora dobiti spet prepričanje, da še veljajo nravstvena načela .er da je belo belo in črno črno, da pravica zmaga j11 da nizkotnost zadene kazen. Kadar množice ^revidiio, da je krivica maščevana, dobe spet ho)tl^e’ c'a je *e Pr.av*cp na svetu in da bo prijeti boljša kot je bila preteklost. Upanje je
r° optimizma. Ljudstvo dobi spet
duševno ravnotežje.
Med slovenskim narodom se je nabralo v zadnjih letih toliko gnilobe in nravstvenega strupa v javnosti, kakor prej nikoli. Tega dušečega ozračja niso ustvarili pravi slovenski ljudje, ampak ljudje, ki so jih spravile kvišku razmere. Vladali so ljudje brez nravstvenih in brez umstvenih vrlin. Vsa javnost je dostikrat vedela, da se skriva za frakom večkrat navaden falot, ki so mu pa morali biti ljudje pokorni. Vedeli so vsi za goljufije, ki so bile narejene s tujim denarjem, oškodovanci so pa imeli jezike in roke zvezane. Ljudje, ki v prejšnjih časih nikdar ne bi mogli imeti kakšne vloge, so bili dostikrat na vrhu. Stvari, ki bi bile včasih onemogočile prizadete za vselej, so pokrivali s plaščem pozabljivosti. Pošteni in zmožni ljudje so bili pritisnjeni v kot in so glodali suhe skorje. Šlo dostikrat ni za stvar, ampak samo za trmo in osebne koristi tistih, ki so vedrili in oblačili, ali pa tistih, ki so izrabljali razmere brez vsake vesti. To in tako ozračje je treba odpraviti.
Potegniti mora veter,
ki bo odnesel duh po gnilobi. Popolnoma napačno
i'e razgrinjati plašč pozabljenja čez stvari in osebe, :i so teptale nravstveni čut slovenskih množic in ubijale med nami vero v nravni in pravni red.
Delajo sicer že tu in tam preiskave in so že do gnane stvari, ki bi jih marsikdo ne bil verjel. Zdi se nam pa, da so to le malote in da glavnih stvari še ni nihče zagrabil.
Treba je pa zaradi nravstvenih zapovedi, ki so zapisane globoko v dušah poštenih ljudi,
poseči še veliko globlje
in tudi na takih krajih, kamor po navadi ni segala roka preiskovalcev. Res je, da je tako delo težavno, ker so krivci dostikrat že naprej uničili dokaze za svojo krivdo, je pa potrebno
zaradi zdravja slovenskega občestva
in zaradi prihodnosti slovenstva. Poklicati je treba javno vse poštene ljudi pri nas, da
pomagajo čistiti ozračje
ter da se ne skrivajo in ne pomagajo pokrivati gnoja, ampak da brez strahu sodelujejo.
Dognane stvari je pa treba
takoj javno pribiti,
da bodo za vse čase ostale v spominu.
Ne gre pri tem za maščevanje, ampak zato, da dobi slovenski človek spet vero v nravstveno načelo, ki mora biti za slovenskega človeka in za vso slovensko skupnost prva podstava njene biti.
Šele ko se bo spet razgrinjal nad slovensko zemljo čisti zrak brez duha po gnilobi, bodo vstale sedaj skrite moči iz ljudstva in bodo začele ustvarjati novo življenje. Današnji dan so zdrave moči slovenstva skrite. Ko bo čisto ozračje med nami, bo tudi naš preprosti človek dobil spet vero v delo in življenje. Dal mu jo bo
nravstveni prevrat,
ki bo prekucnil in odstranil zajedavce in mrčes iz slovenskega narodnega telesa. Tisti, ki bodo ta prevrat izvedli, morajo stati nravstveno visoko, poznati ne smejo sebičnosti in kakšnih postranskih namenov, ampak samo koristi splošnosti. Prepojeni naj bodo s slovenskim idealizmom.
Zadnji centralistični vzdihljaji
Naše propadanje in jugoslovenski centralizem.
Že dolgo je, kar je dvoje spoznal naš človek, prvič, da propada v Sloveniji in slovenstvu vse, zlasti njuna osnova, slovensiko gospodarstvo, drugič pa vzročno zvezo med tem propadanjem in jugoslovenskim nacionalnim centralizmom. In to spoznanje mu je dalo samo na izber: ali da hira in propada Slovenija naprej in on z njo, ali pa da vrže centralistični jarem raz sebe, pa naj mu ga prinašajo skritega v kakršnokoli obliko ali besedo.
Jugoslovenski nacionalisti vedo za to spoznanje in težko jim je, kajti vedo tudi, da jim bo odklenkalo prej ali slej prav zaradi njega. Kajti v državi, ki ima ljudstvo v njej besedo, neizogibno ne more biti mesta za tiste, 'ki 'bi mu hoteli to pravico kratiti. Za biti jim torej gre. Ker pa niso nikoli čutili za ljudstvo in njegove skrbi, jih tudi ni skrb za to, kaj bo z njim. Poglavitno jim
£’e skrb zase, pa magari za njimi potop. Zato bi oteli vzdržati centralizem pri življenju za vsako ceno.
To pa je težko. Vzročna povezanost med našo stisko in jugoslovensko centralistično politiko je preveč očitna. Saj bi-radi zavili, če bi šlo: federalisti, separatisti, slovenoborci, hrvatoborci — ti so krivi, če je tako. Ali križ je samo, da v teh osemnajstih letih vsi ti niso imeli nikoli odločilne besede, da pa so to besedo imeli zmeraj jugosloveni, od vidovdanske ustave, vsiljene večini slovenskega in hrvaškega naroda, pa do današnjega dne. Tako torej ne gre. Zato poskušajo z grožnjami, ki jim tu pa tam dodajajo malo neresničnih trditev, oblečenih v precej oguljeno statistično suknjo.
»Jutro« je sicer v tem pogledu postalo zadnje čase bolj previdno. Stvari se zelo čudno sučejo in njegovi »državniki« ne bi hoteli biti dokončno odrinjeni v nehvaležno in nedonosno politično ni-čevnost. Zato se jugosloveni, tisti namreč, ki doslej še nikjer v našem življenju nič ne pomenijo, a
bi radi kaj pomenili, iz precej jasnih vzrokov, zatekajo k »Pohodu«. »Pohod« je list, ki ne more dosti zgubiti. Zato upajo, da če že nacionalno vzdihovanje ne bo koristilo, tudi škodovati ne more.
»Pohod« torej si je dal napisati sestavek o »federaciji« in ga je kar takoj oskrbel z velikim vprašanjem. Ta vprašaj naj bi bila sodba in obsodba že kar v naslovu.
Za centralizem jim gre.
Že kako zastavlja nacionalno-centralistični tednik vprašanje, označuje neodkrito miselnost. Kajti od nekdaj so jugosloveni istili federacijo z razpadom države, da bi tako zaznamovali vsakega federalista vnaprej za veleizdajalca. To nepošteno igro poznamo že izza časov vidovdanske ustave. Nič ne de, če bi morali biti po tej čudni logiki vsi Švicarji, vsi Anglosasi, vsi Američani, južni in severni, zgolj in sami veleizdajalci, torej sami izdajalci svoje lastne domovine. Kajti taka je pač jugoslovenska logika, da zanjo splošno veljavna načela logične misli in zdrave pameti ne veljajo. Vendar si pa zato ne damo jemati vsi drugi pravice, da ne bi vsake stvari presojali po logičnih zakonih, kakor jih daje normalni človeški razum.
In tole je drugi posebno priljubljeni polrazlog
-	polgrožnja jugoslovenov na naslov Slovencev, ki se jim je navsezadnje moralo zazdeti, da morajo centralizem odpraviti, če hočejo sploh živeti: federacija bo uničila vaše gospodarstvo, in slovenski človek ne bo vedel ne kam ne kod, če mu zaprete meje, da se ne bi mogel izseljevati na jug. Taka je tudi poglavitna vsebina omenjenega »Pohodovega« sestavka.
Kakor federalistom podtikajo jugosloveni tudi federaciji same črne naklepe zoper slovensko gospodarstvo. Pred vsem ji podtika carinske meje. Sicer je tako previden, aa že bolj h koncu govori o mogočosti, da morebiti le ne pride do carinskih pregrad. Dejansko pa sloni vse umovanje na obstoju carinskih mej. Nič ne de, če nima nobena
Vsahovrsfno damsko in moško
svileno ler volneno
PERILO
bogata zaloga ŽCPItill rOMCV, nogavice, rokavice, modno blago, assristovshe polrefoščine
po nojnizjifii cenoli
pri tvrdki
losip Peteline, Ljubifana
za vodo (blizo Prešernovega spomenica)
federacija carinskih mej, ne Švica, ne Amerika, četudi so prav vse ameriške države federativne republike. In nič ne de, če se prav federativne države najbolj trudi jo, da bi celo v meddržavnem prometu kar najbolj znižale carinske ograje, ki jih je postavil povojni nacionalizem. Jugosloveni so vzvišeni nad dejstvi. Oni raje trdijo. Sicer pa
—	kaj naj bi storili, ko je vse. prav do zadnjega vse zoper nje: zdrava pamet, dejstva in ljudska volja.
Sicer bo pa najbolje, če si ogledamo pohodov-ske trditve od blizu.
Nezadovoljnost Slovencev in Hrvatov s centralizmom.
Vsakemu političnemu analfabetu jc jasno, in danes si niti j ugosloveni ne upajo več trditi, da je nezadovoljnost Hrvatov — in seveda prav tako tudi Slovencev — tisto, kar slabi našo državo navznoter in navzven. Ta nezadovoljnost je prodrla tako globoko v ljudske množice, da ne more biti slučajna za tistega, ki zna le malo politično misliti. Čeprav neradi, so morali nazadnje tudi jugoslo-veni to priznati. Nekaj časa so sicer slcpomiškali s socialnimi in gospodarskimi vprašanji, ki jih je bojda treba najprej »rešiti««, pa bodo Hrvatje zadovoljni. Upali so. da tako zavlečejo celo stvar. Zakaj niso vseli tistih socialnih in gospodarskih vprašanj že davno rešili, ko so imeli vendar dovolj časa vso oblast v rokah, tega niso povedali. Zanašali so se, da jim taka sitna vprašanja prihrani cenzura. Toda s samo cenzuro tudi ni mogoče »reševati« vprašanj. Tem manj, ker je bilo za vsakega prijemljivo očitno, da pač gospodarskih in socialnih vprašanj ni mogoče ločiti od političnih, kakor je to od nekdaj in povsod na svetu, in da prav zaradi te povezanosti ni bilo pri nas nobeno socialno in gospodarsko vprašanje rešeno. Še več se lahko reče: šele ko bo rešeno politično vprašanje, se more začeti z gospodarskim in socialnim delom. Na vse to smo že nekajkrat opozorili. In zadnje čase so vsaj nekateri j ugosloveni zgubili svoj socialni »čut«, ki se jim je za nekaj časa zasidral v njihovem jrigoslovenskem srcu. pa priznavajo, da obstaja vsaj hrvaško vprašanje tudi izven jugoslovenske »socialnosti«.
Sava Radič-Mirt:
V
Črtomirjeva vrnitev
Načrt za filmsko tragedija v treh dejanjih. — Dalje.
(Vse pravice pridržane)
3. nastop.
Po odhodu gospode se približajo hlapci samostanu. na čelu jim grajski svinjar j Lile. Ko zagleda ria pragu Starca Svetogoja, se tako prestruši, da mu zdrsne z hrbta koš in se hlebi kruha zakotalijo po tleh. Jule skoči in se skrije v grmovju. Drugi hlapci oddajo svoje tovore menihu-oskrbniku ter utrujeni posedejo, brišoč si znojni obraz. Grajski konjar Gepo stopi za grm in privleče juleta za ušesa.
Gepo: Kakšen pa si, svinjarček s Podrebra? Če te takega zagleda tvoja svinjska druščina, zavije ,repove in ti zbezlja po smuškem cerovju. Ves okjan. počelu bunke, kakor bi ti rasli vražji rogovi, Kod si pa sinoči lazil? Ali spet s tistim prismojenim bahačem in brenkačem, vitezom Aka-cijem z Mehovega? Ali so vama kmečki fantje spet ustrojili trdo kožo? O ti nepoboljšljivo, pasje seme!
jule: l no, če sem pasje seme, imam pasje življenje in pasji nos, da voham za dekleti.
Dragan: O ti pregrešna duša! Zato pa vidiš samo duhove in strahove. No, zakaj si se potem ustrašil našega svetega očeta, Starca Svetogoja?
Jule: Saj to ni človek, to je duh z onega sveta. Oči mu pošastno strmijo kakor iz groba, glas mu votlo odmeva kakor izpod zemlje. Saj sem ga videl zadnjič ponoči, ko me je tlačila mora in sesal volkodlak.
Dragan: O li nevedna duša! Ali ne veš, da dela io le starost? Menihi namigavajo, da je star tristo let. Nikdo ne pozna niti rodu, niti doma skrivnostnega starca.
Gepo: Mora, volkodlak? O ti pogan!
Kakšne so »Pohodove« skrbi.
Nič ne de, »Pohod« se je šele zdaj znašel na tej že skoraj pozabljeni postojanki:
Kakor l>i ne imeli nujnejših vprašanj, ne samo gospodarskih in socialnih, marveč tudi kulturnih in nacionalnih in kakor da bi živeli vsi skupaj v najlepših razmerah, tako se človeku zdi. ko čita poročila o sporazumih, ki se že tako dolgo in s tolikimi mukami pripravljajo med 'posameznimi cleli združene opozicije ter med njo in dr. Mačkom.
Potem, ko je tako razodel »Pohod« svojo skrb Zci socialno blaginjo sploh, ga je. začelo še posebej skrbeti za Slovence:
Mi jugoslovenski nacjoualisti pridigujemo že leta in leta, da bi morali biti ravno mi Slovenci ne glede na svoje politično prepričanji' najbolj goreči unitaristi in da bi morali biti mi riSjodločnejši borci proti
delov naše države, ki bi nam pa to Slovenijo demontirala ne samo v kulturnem, marveč predvsem v gospodarskem oziru.
.. .poglejmo, kaj se nam vse obeta.
Po zelo previdnem štetju živi in si služi svoj krtih danes v krajih onstran Sotle in Kolpe najmanj 38.000 Slovencev. Med njimi je približno 10.000 inteligentov, uradnikov, zasebnih nameščencev, svobodnih poklicev, ostalih 28.000 Slovencev pa predstavljajo delavci, služkinje itd. Kaj se bo zgodilo s temi najmanj 38.000 Slovenci,
delov povsem logično zastopal stališče svoje lastne in sicer ekskluzivne samobitnosti. Kako bo ta samobitnost videti n. pr. na Hrvaškem, to vidimo že sedaj, ko lahko na žalost ugotovimo, da smo Slovenci popolnoma po nedolžnem nezaželeni in nerado gledani prišleki, ki se jih je treba znebiti čimprej. Ker bodo hoteli dobiti Hrvatje svoje lastne ljudi nazaj, jim bo treba napraviti mesto, to mesto jim bodo napravili Slovenci in Srbi, ki žive danes stalno med Hrvati. Isto velja za bodoči srbski del naše države, seveda tudi za slovenski del. Toda naj bo še tako tragično, resnično je, da bomo lahko dobili z odstranitvijo Hrvatov in Srbov iz našega ozemlja (o vojski ne govorimo) par sto mest v najboljšem primeru; teh par sto mest pa ne bo zadoščalo za tistih 38.000 Slovencev in njihovih družin, ki se bodo morali vrniti z gnjevom in obupom preko Sotle in Kolpe nazaj v blaženo Slovenijo.
»Pohod« ima torej skrbi. Za Slovenijo namreč in za slovenstvo. To je namreč tisti »Pohod«, ki se mu zdi nekaj popolnoma naravnega, če plačuje Slovenija več javnih dajatev zaradi tega, ker ima večjo kulturo, kljub svoji tvarni revščini, hi to je tisti »Pohod«. list »Narodne Odbrane«, ki je v svojem glavnem glasilu razglasila načelo, da je treba slovenstvo likvidirati »tiho in postopno«.
Če torej »Pohod« pripoveduje o> svojih skrbeh za Slovenijo in našega človeka, mora vsakdo nehote pomisliti: ta skrb ne more biti odkrita — kaj torej prav za prav hoče? Ali ni vse to le skrb, da bi se naš človek socialno in kulturno dvignil-in tako zaustavil »tiho in postopno likvidacijo; svojega narqda, ki si jo je Narodna Odbrana tako lepo zamislila? Skrb. da bi bilo konec tistega »stapljanja«, ki nas hoče uničiti?
—iagmmmmmatnutomuemuun twi h   m« —m— —uti■»im«uun«	»-»»*»»«»— m—■ ■■■M««
Dragan: Pa kak pogan! Grajski čuvaj ga je zasledil neko jutro, ko se je privlekel, ves namazan s krvjo, tam doli iz Rožanca, kjer se poganski Judje skrivaj zbirajo okoli malika Mitre.
jule: Kaj' se ve, kako bo po smrti in komu pade duša v roke,? Prebrisana buča se pripravi m misli na vse.
Gepo: Ali ste slišali, ljudje božji? Kako brezverske in poganske besede!
Jule: Ti črni, konjarski Ober, o poganu pa le molči. Koliko časa si že kristjan?
Gepo (ponosno): Tri cela leta.
Jule: No. lepa reč. Jaz pa tri leta in pol. Kdo je torej boljši kristjan? Ti razsodi, črednik, ti si moder, krščen si bii takoj po rojstvu.
Dragan (pomirljivo): Otročički, nikar se ne prepirajte in posluša jte, rajši, kako si jaz mislim nevidnega Boga. In sani Starec Svetogoj je polivali 1 mojo misel.	...	y
Jule: Saj to je, malika vidiš in tiplješ Meni pa v glavi kar zaškriplje in se zvrti, če si hočem misliti kaj nevidnega.
Dragan: Na paši začnem kar od dolgega časa premišljevati. Zadnjič je nenadoma vstal vihar. Da ste videli, kako je tulil in vil po drevju. Veje so pokale, reskale in treskale po tleh. Kdo to dela? Nikogar ni bilo videti. Neka nevidna moč. Ali ni taki nevidni moči podoben tudi naš Bog? Samo da jc čist duh in jačji ko vsi viharji skupaj. No, Jule, sinko s Podrebra, ali zdaj tiplješ in razumeš? Kdo je Bog. ali malik ali čisti duh?
Gepo: Prav imaš, črednik. Tudi mene, poganskega dečka, je tako učila moja obrska mati. Bog je v začetku ustvaril same konje in jahače. In vsakemu mladeniču je dal divjo kobilo, da jo ukroti kot jahač-junak. Divja kobila je človeška duša in jahač razumni duh, ki jo jalia in kroti.
Dragan: Tudi tvoje besede, konjar, bi pohvalil Starec Svetogoj. Zdaj pa naj premišljuje, sinko Jule, tudi tvoj razumni duh o svoji grešni dušici.
Pohodovske trditve in slovenska dejstva.
Sicer pa, analizirajmo te pohodovske »skrbi«.
»Pohod : pravi, da živi onstran Sotle danes najmanj 38.000 Slovencev. Narobe pa zasedajo pri nas ljudje z juga »nekaj sto mest v najboljšem primeru«. In gorje nam, če bi se utegnila izvršiti zamena.
Recimo, da je res toliko Slovencev naseljenih med Srbi in Hrvati. Mimogrede: več jih je še danes v Nemčiji, mnogo, mnogo več v Združenih državah, v Braziliji, Argentini in še drugje po svetu.
joda res je pa tudi, da si med nami ne služi kruha samo »nekaj sto< Srbov in Hrvatov. Na tisoče je samo dalmatinskih krošnjarjev, ki odjedajo zaslužek našemu trgovcu, da potem mora marsikdo..na jugi in ki razen tega vsiljujejo ljudem zgolj ali vsaj po večini plažo. Saj že ni zadnja gorska vas več varna pred njimi. Potem cariniki, graničarji, častniki. Pa tudi rudarji, stavbeni delavci, trgovci, obrtniki, železniški uslužbenci, celo inženirji, zdravniki in drugi inteligenčni poklici. Sorazmerno jih je gotovo že danes več v Sloveniji, k.ak.01 Slovencev v južnih kr«!jih.
Sicer moramo pa na tem mestu omeniti še nekaj. Znano je, koliko producirajo zlasti srbske šole naraščaja, tako da. imajo Srbi ze brezposelne inteligence čez glavo. Če danes torej sploh še dobi Slovenec službo k je doli, je ne clobi, ker bi Srbom primanjkovalo šolanih ljudi, ampak samo zaradi svoje višje ali posebne usposobljenosti. Torej natančno iz istega razloga, iz katerega se nahaja v službi na jugu na tisoče tujcev — zamejnih državljanov, ne samo Čehov, ampak zlasti tudi Nemcev.
Če kaj, označuje to dejstvo jalovost »Pohodove« skrbi za naš naraščaj.
Jalovost pohodovskih skrbi.
Še bolj pa postane ta jalovost vidna, če si ogledamo nekatere številke našega narodnega in f i 11 a n čilega gos pod a rs t v a.
Nekajkrat smo že razložili, kako je z našim gospodarstvom pod centralistično zastavo. Pokazali in dokazali smo, da plačuje Slovenija leto za letom za ()30 milijonov dinarjev več javnih dajatev, kakor pa dobi nazaj. 1 oda to je p rti. v za prav samo ena, res naj večja in najvidnejša številka. Denar pa se odteka še po številnih drugih strugah na jug. Že kreditna politika državnih denarnih zavodov je pod centralistično upravo postala taka, da oplaja z našim denarjem gospodarstvo na jugu, pri nas doma. se pa. ne more razviti nobena pridobitna panoga, ki bi dala slovenskemu človeku dela in zaslužka. Znano je prav tako, da posoja, v Sloveniji Narodna banka samo na stoodstotno gotovost. Zato pri nas nikoli nima zgube, pač pa leto za letom okoli 40 milijonov dobička, ki ga seveda odvaja v Belgrad. Tamkajšnja podružnica Narodne banke pa ni talko natančna. Zato ima leto za letom velike zgube, ki se krijejo z dobičkom, narejenim pri nas.
Potem pa okrožni uradi. V Sloveniji se plačujejo prispevki redno. V Belgradu so bili lani za 98% v zastanku, torej skoraj stoodstotno. Centralistična ureditev delavskega zavarovanja pa zahteva, da prispevajo tako imenovani aktivni okrožni uradi za pasivne. Nič. ne de, če je ia
Jule: Da je divja svinja in naj jo junaško jaham in krotim?
Dragan: jLc počakaj, le potrpi sinko, vse po vrsti in o pravem času. Najprej svinjski pastir, potem ovčji in goveji pastir, nazadnje, če. pojde vse po sreči, še konjar kakor naš Gepo, čeprav je bil izprva samo nebogljen in poganski A var. (Stoži se mu.) Pa vzemimo kakorkoli, otročički, vendar je bilo v starih časih vse boljše in lepše. Mirno smo živeli Slovenci, povsod so nas z veseljem sprejemali in nam prepuščali zemljo, da smo krčili gozdove,^ žgali panje, gnojili s pepp-lom njive, sejali, želi, kosili senožeti in pasli živ in o.
IzjHnkiljnjega pogovora hlapcev se izve o hu-, easih prehodu iz slovenskega poganstva v krščanstvo, o oholosti, krvoločnosti in grabežljivosti I rankovske gospode, ki izkorišča vero. in prinaša namesto ljubezni in svobode krvave vojne, grajsko tlako, desetino in valptov korobač, namesto resnice le I rankovske vraže o duhovih in čarovnikih. Kako se je pred slo leti po zadnjem slovenskem uporu kneza Črtomirja rešila peščica njegovih tovarišev v gozdov je in zbežala k bratom na jugovzhod čez Semenič proti Kolpi in Savi, kako je šele s prihodom slovanskih apostolov Konstantina in Melodija oživela spet slovenska svo. hoda in veljava slovenskega jezika. Obupno so zaplakale slovenske hiše in vasi, otroci in starčki, žene in možje ob vesli Metodijeve obsodbe in ječe. Na nosilnici so prinesli iz Soluna bivšega nadškofovega učitelj a in vzgojitelja, Starca Svelo-goja, da je prevzel vodstvo slovanske cerkve. Pred zalezovanjem Frankov je moral knez Kocelj skriti njega in njegove menihe v kolu lielc Karnijc, v samostanu pod Semeničem.
Dragan: irankovski voleje se oblačijo v ovčjo kožo krščanstva samo zato. da lažje koljejo slovanske črede, krivica ne izgine z obličja zemlje, preden slovanski. Svetogojevi in Metodijevi me-
aktivnost ljubljanskega okrožnega urada mogoča samo tako, da se »varčuje« pri zdravilih in zdravljenju. Naš delavec naj pač plačuje zato, da je lahko podjetnik na jugu v zastanku.
Razen vsega tega pa še razni fondi, bombažni, cestni in drugi. Lahko rečemo, da gre na ta manj vidni način še najmanj 130 milijonov dinarjev posebej iz Slovenije.
Ne dosti manj 'ko 800 milijonov plačuje Slovenija leto za letom več, kakor prejema. V tem znesku pa je že tudi obsežena rešitev vprašanja, kam z našim človekom. S tem denarjem bi bili lahko podVojili svojo železniško mrežo, popravili in (napravili noVili cest, postavili bolnice, vseučilišče. nešteto javnih poslopij, zboljšali promet in upravo, dvignili našo kulturno raven.
Petnajst milijard je bilo doslej skupaj takih dajatev. Nobenemu Slovencu bi se ne bilo treba seliti na jug, če bi nam ne bili nacionalni jugo-sloveni vzeli teh velikanskih zneskov in jih odnesli na jug, da bi tam po svoje gospodarili z njim.
jugoslovenska dobrotljivost in naše gospodarstvo.
In če vse to stvarno pretehtamo, nam postane še bolj jasna jalovost tegale zatrjevanja:
V	gospodarskem oziru ne bi bili nasledki prav nič manj porazni za nas. Mi vemo, da je industrija v naši banovini danes tako razvita, da krije lahko v 14 dneh vse potrebščine naše banovine in da dela torej čez leto večinoma za kraje onstran Sotle in Kolpe. Ali bo to tako tudi v primeru, če dobimo federacijo? Nihče ne bo tako naiven, da bi kaj takega veroval.
»Pohod« torej piše, ko da bi nam doli na jugu skažovali milost, če kupujejo naše izdelke. Piše. ko da bi mi prav tako ne kupovali samo njihovih poljskih pridelkov, ampak v čedalje večji meri tudi njihove industrijske izdelke. Ko da bi zlasti teh ne kupovali navzlic temu, da jih ima naš kmet na razpolago na pretek, kljub temu, da jih naš kmet prav zaradi tega ne more prodati. Kljub temu, da je naš kmet zaradi tega zabrodil v revščino. kakor je še ni poznal od časov kmečkih vstankov.
Ali. kratko in malo, »Pohod piše. kakor da je dobrota in usmiljenje, če doli kdo kupi kak naš izdelek, a predpostavlja, da je naša — menda nacionalna? — dolžnost, da kupujemo od srbskega kmeta njegove pridelke — in zadnje čase čedalje več tudi od srbskega industrialca — njegove izdelke. izdelke namreč in povrhu, ki prihajajo zato po tako nizki ceni k nam, ker ostajajo ti industrialci često delavcem zaslužek mesece in leta na dolgu.
In med temi delavci je tudi kolikor toliko Slovencev. ki naj imajo po »Pohodu« za posebno srečo, da ne morejo delati doma in za domačega človeka železnic, cest. bolnic, javnih in zasebnih stavb ob primerni mezdi, zato pa jim na jugu odtegujejo že tako dovolj borni zaslužek in ga jim ostajajo dolžni —
Zgodovina centralizma — zgodovina našega zapostavljanja.
Sploh pa. če bi hoteli naštevati, kaj nam je nacionalni centralizem prizadejal vsega škode, bi ostala najdebelejša knjiga le odlomek. In ta knjiga
nu«rrv«3uca.'>.*.»siw>M.	     --min-..—.........
nihi ne spreobrnejo poganskih Frankov k pravemu krščanstvu. Vsega so nas oropali Franki, svobode, zemlje in jezika. Zdaj nam hočejo oo-kvariti še domačo gospodo in ženske. Poglejte samo tega širokoustnega izprijenca, viteza Akacija iz mehovske podrtije'. Pači in oblači se v frankovske črepine in luskine, skita se po tujih gradov ih in nadleguje grajska- in kmečka dekleta. Brenka in prepeva jim o neki novi frankovski iznajdbi, o frankovski ljubezni.
Jule: Dragane, tu pa kar molči, tu ne govoriš iz lastne skušnje.
Dragan: Kako ne? Saj. sem bil tudi jaz mlad in oženjen z lepo Blagico. A sirota mi je umrla že pri prvem porodu z otročičkom vred. Zaklel sem se in še danes držim besedo. Potem nisem več pogledal nobene druge ženske. Vidiš, tb je slovenska ljubezen:
Jule: Tetete. tetete! Slovenska ljubezen? Kakor neotesana klada, gorjača je naš domači dedec. Ne reče bev, ne mev, pa ti napade žensko. A Žensko srce je nežno. Treba je zabrenkati na strune sladkih besed, pod pihati žerjavico, da .se Vname prava ljubezen. Vidiš, ni dovolj, da si dober mož, gospodar in junak, biti moraš tudi dober ljubimec.
Dragan: O ti frankovska nesnaga! Naše žene Ni ljubice za igračo, ne več skrbjie matere in go-?h»(iinje. kaj ne? Možje, poglejte po vaseh, dru-fNah. Kjer ženska je igrača, na ognjišču gnezdi kiKu. Frankovska ljubezen je bolezen, kako nas-lue naši menihi. Karel Martei je bil pankrt. Karel ^oliki je imel štiri žene in celo jato prileznic. rllln kraljevič Karlman se je speča! z Ljutsvindo. ." zdaj zatika njegov pankrt ArnuII'. vojvoda Ka-U!uhin'ski, ogenj frankovske bolezni dalje: zame-!\D1 je pošteno ženo Oto s priležnico llolenrado, p' i° že izpodriva neka Berta. Div ji ljudje so ti lanki| j,, pravijo, da začenja riba gniti pri glavi.
bi bila hkratu ena sama obtožba, ena sama listina zapostavljanja, izkoriščanja iu trpljenja.
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „S!ovenije“
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika „Slovenije“
In po
»Pohodu : je še milost za našega človeka, če dobi
Politične
Nedavno je izjavil Adolf Ribnikar, da sc ne ujema s tajnikom JNS in ravnateljem »Jutra« dr. Kramerjem. Naznanil je s tem, da namerava iti po svojih političnih potih. Ta pota pa seveda ne morejo biti tista, ki hodi JNS po njih. Pri tein naj se omenimo, da je Ribnikar solastnik »Jutra« in da je izjavil, da svojega lastništva ne misli odsvojiti. Očitno ga pa za zdaj tudi še ne more uveljaviti, kakor bi rad. Za zdaj išče .stike s skupino zagrebškega dela združene opozicije, da bi na ta način prišel v zvezo z dr. Mačkom. Pomislite samo, solastnik »Jutra« pa dr. Maček!
Tudi dr. Dinko Puc se ne gleda rad y svojem političnem pokoju. Bržkone je prepričan, da jugoslovanski narod njega na vsak način zelo rabi, na kakšnem vidnejšem položaju seveda. Prvi korak v to smer pri današnjih razmerah je seveda. da se odreče JNS. To je Puc storil že takrat, čeprav le bolj od strani, ko je kot ban »neutrudno« oelova! za Jevtičevo volilno zmago. Zadnje čase je pa postalo izstopanje iz JNS in obsojanje te milijonske stranke sploh hudo moderno. Puc se seveda obenem ozira, kam bi šel. Hrvatje bi ga ne vzeli. Ali združena opozicija v Belgradu, ta je vendar s Hrvati v zvezi. Tam bi morebiti kaj bilo.
Politika že kar piše, da bi ga v vrstah bivše samostojno-demokratske stranke najbrž radi sprejeli. Če je to res, ne vemo, starega doslednega poštenjaka Davidoviča bi vsaj svarili pred ljudmi, ki so se gnali za Jevtiča. Morebiti se tudi Pucu samemu nekaj takega dozdeva. Zato je v obsodbi JNS in v poudarjanju »načelnih« razlik za zdaj še bolj rezerviran. To je tem bolj previdno od njega, ker ga vsaj slovenski del združene opozicije precej odločno odklanja. Dr. Kukovec, njen predsednik, se je izrazil v tem pogledu dopisniku »Politike«, da gleda na Pucove poskuse, priti v samostojno demokratsko stranko, z veliko rezervo. Dr. Puc da sploh nima za seboj drugega, kakor banski naslov, ki mu ga je dal Jevtič. Sodelovati z njim bi on ne mogel, kajti dokler je stal Puc
Jule: Ne razburjaj se. Dragane! Samo zelena zavist starca sika iz tebe. Salu si veseljačil v mladosti, zdaj pa nam mladini ne privoščiš istega veselja, Zakaj se nisi spomnil že mlad svojega pravega poklica, stari grešnik? To ni pošteno, črednik, delati se na stare dni meniha.'
Dragan (se razvname): Kdo ni pošten, izvržek frankovske bolezni, frankovski pankrt?
Jule (razkačen): Kdo je pankrt? (Zaleti se s pestjo, v Dragana in ga podere na tla. Drugi hlapci priskočijo iu razvije se pretep. Na vpitje prihitijo gostje in menihi iz samostana.)
Vinko: Hoj. bratci, kako ste nepočakni! Že na predpražnik plešete in brez muzike? Čakajte, da vam zabrenkam in zapojem! (Zabrenka na tamburico.)
Gepo: Oprostite, gospodarji, grajski svinjar je sramotil postenje slovenskih žena in deklet. Pa smo mu nekoliko zmehčali trde. frankovske kosti. (Illapci pobero v zadregi koše in posodo ter se odpravijo proti Semeniču.)
Vladimir: Nadpastir Metodi j leži bolan od frankovske ječe v Blatogradu. Prosim te. prečastiti oče, Starec Svetogoj. da opraviš jutri s svojimi menihi namesto njega inf Semeniču slovesno in zahvalno opravilo. V navdušenju le pričakuje hvaležni in pobožni narod.
Kocelj: Tudi jaz imam zaupno prošnjo. (Stopi s Starcem Svetogojem na stran.) Stara mati na blatogradu mi že godrnja zastran gospodinje. Pomladi me spremiš na Gorenjsko, na Bled in me poročiš z mojo nevesto Bogomilo, hčerko grofa Gosvina.
Svetogoj (se zdrzne); Z Bogomilo? Kako je to mogoče ?
Kocelj: Ne boj se bremena let in šibkosti telesa. Moji vojaki te zopet poneso v mehki nosilnici do blejskega gradu. Toorej na svidenje jutri, na Semeniču!
(Dalje prihodnjič)
dela v industriji, ki so jo nacionalisti naredili z našim denarjem!
Res, še nekaj let takih nacionalnih skrbi za nas in našo industrijo, pa bo naše gospodarsko življenje »likvidirano tiho in postopno«!
Bliža se čas in dan, ko bo konec centralizma, ko bo s tem tudi napočil boljši čas za našega človeka. Hitro ali počasi, tega ne vemo, a nevzdržema prihaja. Tedaj bo tudi začetek 'konca trpljenja slovenskega človeka.,-Začetek 'konca — kajti po tolikem krvavenju ne more priti ozdravljenje čez noč. Ali poglavitno bo, da začenja pot navzgor.
Ta težko zaželeni trenutek bi hoteli zavreti nacionalisti. Ljudske sodbe se boje. Zato nočejo, da bi imelo slovensko ljudstvo v svojih stvareh zadnjo besedo. Zato bi ga hoteli premamiti, prestrašiti, da bi dalo io zadnjo besedo — drugim.
Pa ne pojde. Hrvaško vprašanje je pri nas že tako rekoč uradno priznano. S tem pa jelogično neizogibno priznano tudi slovensko.
To pa pomeni obenem obsodbo centralističnega jugoslovenstva.	,.	,	,	,	.
mikavnosti
•	.,	,	.	.	;	i ;	y	i-.J .
na čelu dravske banovine, je njihove pripadnike ostro preganjal. Še celo njega samega ko takrat nekoč aretirali. Dr. Kukovec zato pričakuje, da bodo tudi slovensko združeno opozicijo prej vprašali. preden bi ga sprejeli kjerkoli v njene vrste.
Kakor se Audi, je za dr. Puca res najbolje, če gre kar nazaj v JNS. Tam ga bodo gotovo radi sprejeli. Pa še Ar dobri družbi bo: sami >biv.ši«: ministri, bani, predsedniki, podpredsedniki, direktorji in kar je še te \rrste naslovov in ljudi.
»Jutro« na Arse te stvari ne ve povedati drugega, ko da »nihče od gospodov, katerih imena se navajajo, v zadnjem času \r JNS ni deloval ter ni zavzemal in ne zavzema v strankarski organizaciji nobene funkcije«.
Ta trditev spada med tiste redke, ki jih »Jutru« v celoti in še prav radi verjamemo. Kajti psihologično naravno je. da je tisti rad tiho. ki misli iz kake organizacije pobegniti, in sicer precej časa prej že zategadelj, da je menjava politične obleke nekoliko manj zaznavna, vsaj za površno oko. \ resničnost te jutranje izjave pa verjamemo mi zlasti tudi zaradi tega, ker popolnoma potrjuje, kar smo pisali od tistih dni. ko smo smeli to pisati, namreč izza easa Jovtičevega v ladov anja. kar smo pa vedeli seAreda že mnogo prej: da je namreč Jugoslovenska nacionalna stranka trhla že po svojem postanku in da jo bodo Arsi njeni »milijoni« zapustili tisti hip, ko ji bo odtegnjena zaščitna roka policije. In res, že pri Jevtiču se je videlo, kako jo hite zapuščati »neomajni« pripadniki, in kako se skušajo distancirati od nje. Še za petomajske nacionalne volitve je napovedal dr. Marušič, tipičen pripadnik ju-goslovenske nacionalne stranke iz dobe njene diktirane slave in moči, da najbrž po volitvah ta stranka ne bo obstajala več. Podobno so govorili Puc in drugi.
Prav tako je res. če zatrjuje »Jutro«, ko govori o svoji »neomajni« zvestobi svojemu programu in politiki, da ta predstavlja hkratu program in politiko velike večine slovenske nacionalne javnosti. Sicer pa tisto »nacionalno javnost«, kolikor je je še, mi narodni Slovenci »Jutru« prav od srca pri-voščimo. Samo to še želimo, da bi se res. vedno zbirala okoli »Jutra«, tako da bo ta nacionalna javnost slovenskemu narodu res vidna. In tla se ne spremeni v teh vetrnih časih v nacionalno tajnost. Drago .»Jutro«,« saj veš. kako je včasih z nacionalno neomajnostjo in kako se rada omaje.
Opazovalec
Za slovansko zemljo gre
Kakor nikjer, fašizem tudi v mednarodnem svetu ne nastopa pod svojim pravim imenom. Ka j še, da bi razkril prave namene, ki jih zasleduje pri posameznih svojih akcijah. Vedno stavi v ospredje kako drugo vprašanje. Kljukasti nacij! zem n. pr. si je navidezno zelo praktično prikrojil: svojo taktiko. Kjer rfe gre z »gospodarskimi in-; teresi«. nastopa, v vlogi moralnega policaja. V lem pogledu so zanimiva odkritja »Slovenca« o pri-' liki zadnjih občinskih volitev (na Kočevskem,' »Slovenija« je,že prej večkrat opozorila na prave namene kljukastega fašizma na slovanskem jugu. Balkan je v načrtu nacizma steber k mostu o<{ Bella do Adrije na eni in Bagdada na drugi strani. Se bolj jasni in odkriti so načrti tretjega cesarstva z ozirom na bližnji slovanski Vzhod.‘Zato je nacistična propaganda zoper Češkoslovaško naravnost besna. Odeva se seveda Ar protiboljševiški plašč, v resnici gre pa za imperialistične namene. Knjiga »Mein Kumpf« ne dovoljuje o tem nobenega dvoma. Najbolj je nacizmu na poti vojaška zveza CbR z Rusijo. Predsednik republike, Edvard Beneš, je o priliki vojaških vaj v Gablencu sam odločno zavrnil nekatere trditve, ki jih navaja nacizem v svoji propagandi. Zastonj. Neresnice so
najvidnejši možje rajha na zboru v Niirnbergu ponovili in jih še večino ponavljajo.
Kakor nacistom ni všeč češkoslovaško-ruska zveza, tako jim je na poti tudi enaka zveza Francije z Rusijo. Bog ne daj, da iz kakih kulturnih razlogov! Ampak ker te zveze križajo mnoge račune, izražene v knjigi »Mein Kampf«. So pa še drugi načrti, nastali šele po rojstvu te knjige. Iz istih razlogov, kakor zoper ČSR, so začeli nacisti bobneči ogenj tudi zoper Francijo. Zašumel je ne samo časopisni gozd, grmeti je začelo tudi na shodih; da je tudi radio v službi te propagande, se razume ob sebi. Svarila so pretkano naslovljena v prvi vrsti na francoske vojaške kroge, ki jih nacisti imajo za nasprotne ljudski fronti. Opozarjajo jih na razne nevarnosti, češ: Če je Češkoslovaška zatisnila obe očesi, spametujte se vsaj vi. Dogodki v Španiji to najbolj potrjujejo. Ne bomo daleč od resnice, če izrečemo sumnjo, da se tudi
fjibanje grofa De la Roquea ne vzdržuje zgolj iz astnin sredstev. Tudi v Franciji delujejo tajne sile od zunaj, ki naj ustvarijo pogoje za dogodke, kakor se odigravajo v Španiji. 2a vsako ceno oslabiti položaj vlade na znotraj in na zunaj. V tej smeri se je delalo, ko še ni bil na čelu vlade Blum, in se bo nadaljevalo, pa naj ga nasledi kdorkoli. Oporišče za to delovanje so ekstremne desničarske skupine, tudi tiste, »ki imajo srce na levi, a žep na desni strani«. Močna Francija s svojimi zavezniki je največja ovira izvedbi imperialističnih namenov tretjega cesarstva na slovanskem Vzhodu.
Za slovensko zemljo gre. Kljukasti nacizem jaha protiboljševiškega konjiča le, ^ker to laska mnogim skupinam, ki so si drugače nasprotne. Toda ni verjetno, da bo uspel s to svojo igro. Že zato ne, ker nacizem niti v svoji domovini ni tako homogen, kakor bi se rad pokazal svetu. Po nacističnem časopisju sodeč je tretje cesarstvo idejno kakor en mož. Ali kdor sodi po tem, je v hudi zmoti. Mišljenje milijonskih množic se ne da uravnavati z ukazi. Množice nemškega ljudstva so še vedno iste, kakor so bile pred februarjem 1933. Pritisk je odpornost še stopnjeval. Takratne in poznejše »valitve« ne dokazujejo ničesar. Če bi bilo časopisje merilo za pravo ljudsko mišljenje, potem napravimo križ čez Slovence in Hrvate v zasedenem ozemlju. Da, nemško ljudstvo je kljukarstvu v velikanski večini sovražno — njegov molk je le tišina pred viharjem. Nemški tisk je že davno prenehal biti izraz ljudskega razpoloženja. Ali ni značilno, da se pri nas lažje dobi nemški nacistični list, kakor slovenska revija in celo časopis! Bijemo se na svoja narodna prsa, pri tem pa sami kujemo orožje zoper to, kar je naše in slovansko!	—r-
V Sloveniji naj bodo le okrajna sodišča!
Prejšnji, propadli režimi so uvedli v Sloveniji neslovensko ime za okrajna sodišča ter jih pričeli imenovati »sreska« sodišča, hoteč s tem izpodrivati slovenski jezik tudi v sodnijskem uradovanju. Pripetil se je celo primer, ki smo ga svoi čas omenili v »Sloveniji«, (la je neko sodišče odvetniku, zavednemu Slovencu, odklonilo vlogo, ker jo Je naslovil na okrajno, ne pa na »sresko« sodišče. Noben preprost slovenski človek še danes ne ve, kaj pomeni »sresko« sodišče, še danes pozna slovensko ljudstvo in bo vedno poznalo, dokler bo živel slovenski narod, le okrajna sodišča. »Sreska« sodišča spominjajo na »zrezke«, pa naj bodo to »naravni« ali pa »dunajski« zrezki, ki jih pa naš človek, ki dostikrat pač kruha nima, skoraj več ne pozna. Ker je slovenski jezik v Sloveniji edini uradni jezik po ustavi, so z neslovenskim imenovanjem okrajnih sodišč prikrajšane državljanske pravice slovenskih ljudi. Sodnijski predstojniki slovenskih okrajnih sodišč se morajo ravnati po ustavi in so zato tudi dolžni, da napravijo, kjer jih še nimajo, slovenske sodnijske pečate, na katerih bo stalo okrajno, ne pa »sresko« sodišče. Res je, da imajo nekatera slovenska okrajna sodišča še' stare slovenske pečate z imenovanjem »okrajno« sodišče ter da so si nekatera okrajna sodišča preskrbela tudi nove pečate s slovenskim imeno-
Najboljši šivalni itrojl in kolera
>ADLER<
po izredno nizkih
cenah pri tvrdki
Jotip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Večletno jamstvo! Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
vanjem. Treba pa je, da si tudi tista okrajna sodišča, ki imajo na pečatih še »sreska« sodišča, preskrbe nove, na katerih bo »okrajno« ne pa »sresko« sodišče. Mislimo, da bi bilo prav, če bi občine v takih krajih, kjer so še »sreska« sodišča, napravile vloge na sodnijske predstojnike ter jih opozorile, da naj prekrstijo »sreska« sodišča v slovenska okrajna sodišča, ker to zahteva vse slovensko ljudstvo, ki plačuje davke in vzdržuje tudi sodišča, je pa tudi dolžnost slovenskih odvetnikov in notarjev, da pri tistih sodniiskih predstojnikih, kjer še ni slovenskih sodnijskih pečatov, posredujejo ter jih odločno opozore, da morajo biti po ustavi v Sloveniji samo okrajna ne pa »sreska« sodišča.
Zanimiva polemika med „Slovenskim Narodom" in »Gorenjcem"
»Gorenjec« je v podlistkih primerjal »nacionaliste«, ki taje obstoj slovenskega naroda, z nem-čurji in lahoni. Ko se je »Slov. Narod« zaradi tega nanj nekaj obregnil, mu je »Gorenjec« odgovoril, da lahko kar postreže z imeni, če si tega želi, da njegova primera med jugoslovenskimi nacionalisti z nemčurji precej drži, ter pravi:
»Pri zadnjih občinskih volitvah je neki bivši nemčur na Gorenjskem ostentativno zaklical na volišču: »Volim nacionalno.« V ndkem gorenjskem mestu živi velik prijatelj »Naroda«; mož je bil avstrijski oficir, pri vojakih ni hotel znati slovenskega jezika, slovensko fante je zmerjal z »Windische Hunde«, danes pa je velik nacionalist!
V	Ljubljani poznamo velikega nacionalista — ju-goslovenskega namreč, ki je med vojno denunciral slovenske oficirje, ker so ti peli pesem »Buči, buči morje Adrijansko«. Zaradi te ovadbe so prišli slovenski oficirji pred vojno sodišče in jih je rešil šele polom iz zapora. Tisti ovaduh je danes velik jugoslovenski nacionalist. V nekem gorenjskem mestu so med vojno pridrveli v gostilno tedanji nemčurji in so hoteli pretepsti slovenske fante, ki so peli slovenske pesmi. Dotični tedanji nemčurji so postali veliki »nacionalisti«. Če želi »Narod«, mu lahko postrežemo še z več takimi zgodbicami, pa tudi z imeni. Če šteje »Narod« te konstatacije za burniranost, mu tega zaradi njegove starosti pač ne zamerimo.«
Da bi bil »Slov. Narod« glede na ta odgovor izrazil željo po imenih, nam ni znano.
Prilika o bogatinu in ubogem Lazarju
Bil je bogatin, ki se je oblačil v škrlat in tančico ter se oan za dnem sijajno gostil. In bil je neki berač, po imenu Lazar, ki je ležal pri njegovih vratih, poln uljes, in se je želel nasititi z drobtinami, ki so padale z bogatinove mize. Pa tudi psi so prihajali in mu lizali uljesa. Umrl pa je berač, in angeli 'so ga nesli v Abrahamovo naročje. In umrl je tudi bogatin in je bil pokopan. In ko je v peklu trpel muke, je povzdignil svoje oči in zagledal od daleč Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. In zaklical je: »Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik, zakaj silno trpim v tem plamenu.« Abraham mu je rekel: »Sin, spomni se, da si prejel dobro v svojem življenju in Lazar prav tako hudo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. In vrh tega je me'd	j1!
vami za vedno narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli odtod priti k vam, ne morejo; pa tudi odondod ne morejo sem.«
Tako večno lepa svetopisemska prilika!^ Tudi v politiki imamo pogosto pred seboj bogatine in Lazarje. V politiki pa imamo tudi tretjo osebo, ki je v svetopisemski priliki ni. To so posredovalci, ki hočejo že na tem svetu napraviti most preko velikega prepada in kompromis med bogatinom in Lazarjem in postanejo posredovalci za drobtine. Temu poslu se pravi politika drobti-narstva.
Urednik in izdajatelj: Tone Klemenčič v Ljubljani
Mali zapiski
Prepovedan list.
Minister za notranje zadeve je prepovedal z odločbo št. 58.521 z dne 9. novembra 1.1. nadal jnje izhajanje lista »Radničke Novine«, ki izhajajo v Zagrebu.
Jasna beseda.
»Hrvatski dnevnik« piše:
Kadarkoli se govori o hrvaškem vprašanju in odnošajih posameznih strank do tega vprašanja, nikoli se ne sme pozabiti, da predstavljajo Hrvatje veliko silo, s katero morajo računati vsi resni faktorji. Kadar se torej govori o tem vpra-fanju, se ne sme niti za trenutek misliti na nekakšne koncesije, kajti koncesije se morejo dajati samo tistemu, ki nima pravice, medtem ko se tistemu, ki ima določene pravice, ne morejo dajati nobene koncesije. Hrvatje torej ne zahtevajo nobenih koncesij glede na državno ureditev niti glede državljanskih svoboščin, ker 'to ne more biti predmet nobenih koncesij
Napredovanje naprednosti.
»Pretekle (zakaj ne raje: prošle. Ured.) občinske volitve so pokazale, kako neporušna je pozicija naprednega in nacionalnega elementa v naši banovini...«
Tako je začelo »Jutro« svojo številko dne 17. t. m. Vse opozicijske liste in glasove je preprosto terjalo zase. Dr. Mačka zadnje čase že razglašajo tako rekoč za jugoslovena. Zakaj ne bi še njegovih zmag pri občinskih volitvah na Hrvaškem razglasili za zmago jugoslovenske nacionalne misli. Že da bo abota zaokrožena.
Od ministra Djura Jankoviča smo že večkrat prinesli kako res zanimivo izjavo. Tudi tale
»Če bi človek primerjal delo dr. Stojadinoviča v politiki, tedaj bi ga lahko vzporejal z enim največjih duhov v medicini, s Pasteurjem, ki je izzval vihar protestov vseh zastarelih medicinskih akademikov, ko se je v preteklem stoletju pojavil s svojim načinom zdravljenja, kajti prav tako je tudi pojav dr. Milana Stojadinoviča izzval proteste vseh zastarelih predstavnikov in akademikov naše politike.«
Sumljive skrbi.
Preiskave, ki se vrše na odredbo župana dr. Jure Adlešiča v posameznih področjih mestne občine ljubljanske, delajo nekaterim hude skrbi. Ne morejo dočakati zaključka, pa nestrpno nergajo, kjerkoli se jim nudi prilika, je čudna ta skrb in sumljiva obenem. Kaj, če bi se nekoliko posvetilo tudi drugam, kjer sicer neha oblast županova, začenja pa drugih, višjih oblasti?
Dve aferi — dve nagradi.
V »Jutru« beremo:	....
V Dubrovniku imajo dve aferi, ki vso tamkaj-šnjo javnost razburjata ali vsaj zelo zanimata. Nedavno so neznani vandali poškodovali relief kralja Petra Osvoboditelja nad slovitimi dubrovniškimi mestnimi vrati. Relief je umetnina velikega Meštroviča in je postal že bistveni znak Dubrovnika, kakor kip mestnega patrona sv. Vlaha. Ta vandalski čin je dubrovniško glasilo Katoliške akcije »Narodna svijest« opisalo na prav čuden način in namigovalo, kakor da bi mogli biti zločinci jugoslovenski nacionalisti. Predstavniki vseh dubrovniških nacionalnih društev so se zaradi tega zbrali, sprejeli protest proti takemu sumničenju in razpisali nagrado 10.000 dinarjev za tistega, ki najde sled za zlikovcem.
Druga afera je v zvezi z nedavnim »Hrvatskim plesom«. Takrat so se namreč med občinstvom pojavili letaki hudo protidržavne vsebine. Razpečevalcev letakov niso mogli najti, še manj seveda njih izdajatelja. Dubrovniški župan je zaradi tega razpisal 5.000 Din nagrade tistemu, ki izsledi tiskarno, v kateri so se letaki tiskali, ali pa razširjevalce, ki so jih spravili med obiskovalce plesa.
V Jugoslovanski knjigarni si naročite sledeče knjižne zbirke:
Leposlovno knjižnico Ljudsko knjižnico Zbirko domačih pisateljev Zbirko mladinskih spisov
za malenkostne mesečne obroke. Zahtevajte naš Vestnik, ki ga pošljemo brezplačno z natančnimi podatki.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI