I te v. 196
Trst, v ponedeljek 15. Julija 1912
Teč«! xxxvimv
IZHAJA VSAK DAN
Ml •» Mdsljsh In praznikih ob 5., ab ponnr1el|klh it 9. ijutraj. Po.iumMue Ulet. se prodainjo po 3 nvS. (G stot i v mnogih »•ibfckarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Sfc. Petra i'iwtojni, Seiani, Nabrožini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov' Mol, Hornbor^u Itd. Znatirele Mei, po f» nvč (10 stot.) 00LA81 8E RAČUNAJO NA MtLIMElKE v ši-okosti 1 irolone. CKNK: Trgovinski in obrtni oglasi po n at. mm. i »mitnice, rahvale, poslanice, rpln-i denarnih w odov po' »O *t miM Z k ogla-.« v ttUu lihU do 5 vr.st L'u fv, vsaka mdal'nn vrsta k •? JM!	p* * *t..r k-i^U, nflj.
pa HMut Ogl.i-.» ..pn«,lu^rntn uvU.-te« nprav« .Ndinast. . ~ r	Lfcliuf.uo le upm.i „ l.diaosti".
Pišljivo In toJlj.vo i' Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinoat" za Primorsko.
„F eiVntMti jt mcir
NAROČNINA ZNAŠA
n celo leto 34 K, pol leta 12 K mesece O K; na wa-
rofcbe brc?, doposlane narnftnine, so uprava n p ozira. ■troflalM uiu.đ.lj.k. Udanj. „B®X»0STI» itaui u oolo lato Kron S-ao, u pol loU Kron S«0.
Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank<^ ▼ana pisma m no »pretentajo In rokopisi a« na vraflaj«.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lin*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni de«), Ir daj »telite od*ov. rniurodmk ŠTEFAN CODINA. Lastni knnsorcij lista Jtfiuost*. - Natisnila Tiskarna .FdinoM\ vpisan* zadniga z omejenim poroštvom v Tntu. oJir.a
tSiornio <J:ilatti Atev. 2»l. FoIino-l r»nllni?nl račun Ilew. 841 652. TELFFOM St. 11-5?.
BRZOJflUNE UE5TI.
Športni klub razpuičan »radi — hazardni Igre.
KARLO VIVARI, 13. (Izv.) V tukajšnjem internacijonalnem športnem klubu je policija zasledila hazardno igralnico, kjer ao mnogi odlični inozemci izgubili mnoge tisoče. Policija je klub zaprla, okrajno glavarstvo ga je pa takoj nato razpuatilo.
Strahovit uarar.
PETROGRAD, 13. (Izv.) V parku velikega kneza KonstantinoviČa ao našli dane« zjutraj truplo krasne 16 letne hčerke nekega ruskega generala. Truplo je bilo popolnoma razmesarjeno. Preiskava je dognala, da je bil na dekletu feveden nemoralen atentat. Policija morilca še ni zasledila.
Stavka priitaniikaga delavstva.
MARSILJA, 14, (Izv.) Žene štrajku-jočega delavstva v dokih so imele včeraj zborovanje, po katerem je prišlo do krvavega poboja med policijo in štrajkujočim delavstvom. Na obeh straneh so streljali, Neka goatilna je bila popolnoma razdejana, Policija je 20 delavcev te2ko ranila, ranjenih pa je bilo tudi 10 redarjev in 60 delavcev je bilo aretiranih.
Boj nad itrajkml la krumlrjl.
LONDON, 14. V Tilburyju je prišlo med stavkujočim delavstvom in stavko-kazi do pravcate bitke, v kateri ae je rabilo kot orožje kamenje. Krumirji so streljali tudi z revolverji. Policija je le z največjo težavo napravila mir.
Vollkanoka tatvina.
PARIZ 14. (Izv.) Angleška policija je aretirala 27-letnega Nemca Ruppen-thala, ki je bil sluga pri pariškem mehi-kanskem poslaniku, kateremu je ukradel raznih dragocenosti v vrednosti 800.000 frankov ter pobegnil. Ruppenthal je pravi oijak in je prišlo do pravcatega boja med njim in policaji. Deset mož ga je komaj I ukrotilo.
fcamlri na Spanatam.
MADRID 14. (Izv.) V raznih krajih Španske, zlasti pa v Barceloni so se vršili veliki nemiri. Prišlo je do spopadov med republikanci in Karlisti, ki so protestirali proti portugalski republiki. V Barceloni je bilo več oseb težko ranjenih. V Granoleru so Karlisti streljali na republikance, Več oseb je bilo ustreljenih in težko ranjenih.
Srbija aa pripravlja na vojno ?
BELGRAD 14. (Izv.) Vojno ministrstvo je dalo poklicati vse orožja sposobno moštvo prvega in drugega poziva ter vse rezervne častnike k orožnim vajam. Ta izredni korak vojne uprave, ki je bil iz-
•. .......Ji—! 1 L.L.
__ PODLISTEK.
veden na izrecni ukaz kraljev, je vzbudil splošno senzacijo.
Paatlrako plimo beneškega patrijarha.
BENETKE 14. (Izv.) Patrijarh je izdal pastirsko pismo, v katerem prepoveduje nedostojno - moderno oblečenim Žen« skam obisk cerkev.
Olimpijska Igro.
STOCKHOLM 14. (Kor.) V mara-thonskem teku v daljavo 40.200 m je tek movalo 67 mož. Prvi je bil Afrikanec Macarthur, ki je pretekel daljavo v 2 urah 36 minutah in 54 8 sekundah. Drugi je bil tudi Afrikanec Gitsham, tretji Amc-rikanec Strobino.
Spomini na praške slavnosti.
(Nadaljevanje.)
Na oMantkeat pokopaliiču.
Bilo je v ioboto, dne 29 junija, zjutraj, ko so mogočne sokolske čete in velikanske množice drugega občinstva romale na olšansko pokopališče, da se poklonijo manom velikih ustvariteljev sokolske ideje, Tyrša in Fiignerja. Zastopane so bile tu j vse na sokoiskem zletu se nahajajoče slo-vanske narodnosti, in slovenskega So-kolstva ni bilo prisotno najmanjše število. Mogočne množice so obkolile visoki obelisk, nad katerim razteza svoja krepka krila mogočen sokot, m tu so, proslavljajoč velikega duha obeh največjih Sokolov, polagali venec za vencem, obljubljajoč in prisegajoč zvestobo veliki ideji Sokolstva.
Položen je bil na spomenik Tjršcv m Fugnerjev tudi krasen venec slovenskega Sokolstva, slovenske sokolske zveze, a izprogovoril je tu za zvezo brat Jože Smrtnik iz Celja.
Italijansko-turftka vojna
Položaj v Turčiji.
DUNAJ 14. (Izv.) Danes iz Carigrada dospele vesti, ki kažejo ves oficijelni zna-čaj, potrjujejo, da je položaj v J Turčiji zelo resen. Včeraj se je vršil ministrski •vet, ki pa vzlic dolgotrajnim posvetovanjem ni rešil vprašanja, ali naj vojni minister v resnici deraisijonira aH še vztraja na svojem mestu. Iz raznih pokrajinskih mest so došla poročila, da so se mlado« turški subkomiteji razpustili. Položaj v Albaniji je od trenutka do trenutka resnejši, in ne le častniki, temveč tudi prebivalstvo, kakor v Prištini, se je začelo očitno upirati mladoturškemu režimu ter odkrito simpatizira z uporniki.
Položaj bo mogoče pregledati šele tedaj, ko dospejo privatna obvestila, ker so vse of.cijelne vesti zelo zmedene in zamotane, V sledečem nekaj teh vesti.
CARIGRAD 14. Vali iz KosovegA javlja, da je položaj v severni Albaniji zelo težaven. Revolucijonarji so napadli pri Labu turški bataljon in mu prizadejali znatno izgubo. Vali prosi pomoči proti vstašem.
Vstaši so se približali Prištini in po-polnoma obkolili mesto. Pod poveljstvom Iie Boljetinca so vstaši popolnoma razdejali stražarnico v Salatini. Iz Prištine ao brzojavili v Carigrad, naj vlada nemudoma ustavi vojne operacije in prizna zahteve vojaštva, s katerimi se čuti prebivalstvo popolnoma solidarno.
CARIGRAD, 14. — V jedrenskem okraju je položaj silno resen, Oblasti se boje, da izbruhnejo nevarni izgredi.
CARIGRAD, 14. Ministrski avet je imel včeraj od 2 popoldne pa do pozne noči svojo sejo. Pogajanja z Nazim pašo so se razbila. Situacija je čim dalje tem težavnejša. Notranji minister Hadži Adil paša je zapustil konferenco. Sultan je dal po posebnih zaupnikih sondirati pri bivšem ministru Husein Hilmi paši in Rešid
I^IP—————
Ne da bi hoteli razpravljali o tem, kako je prišlo do gotovega nesporazuma,
vendar pa se nam je zdelo Že tedaj nekoliko čudno, da ni tu govoril v imenu „Slovenske sokolske zvfze" njen starosta, br. dr. Oražtn, ki je bil navzoč, ali pa podbtarosta br. dr. RytAf, ki je bil tudi prisoten, in to tembolj, ker so govorili za ostalo Sokolstvo staroste dotičnih zvez oziroma društev, ali pa vsaj njihovi pooblaščenci. Ali pa se je morebiti hotela prav tu, kjer počivata ustanovitelja So-kolstva, manifestirati miael, da v Sokola odločuj povsod in vselej edino le telovadec ?
Ni nam sicer znano, ali starosta češke sokolske zveze, br. dr. Scheiner, redno zahaja v telovadnico in tamkaj, kakor vsak drug, telovadi z ostalimi telovadci v vrsti; najbrž pa to ni tako, a vzlic temu menda ni češkega Sokola, ki bi tebinič meninič stopil na dr. Schtinerjevo mesto zveznega staroste, in naj bi bil to tudi sam zvezni načelnik br. Vaniček, ne da bi kaj vedel v tem brat starosta. Tako bi se bilo lahko zgodilo tudi ob tej priliki pri slovenskemu Sokolstvu, in gotovo bi ne bi!o potem, kakor jih je v resnico bilo
Akif paši, ali bi vstopila v novi kabinet. Oba sta izjavila, da vstopita le tedaj, če prevzame vezirat Kiamil paša. V mestu so bile zvečer razširjene vesti, da odstopi celi kabinet.
CARIGRAD, 14. Vlada je sklenila, da črta iz armade vse častnike, ki so se priključili dezerterjera in da pošlje proti upornim vojakom čete, ki naj bi zasedle njihove postojanke.
Francoaka vojna ladija ponesrečila.
PARIŠ 13, (Kor.) „Ag. Ha vas" poroča iz Tokija: Francoski križar „Kleber«, ki se nahaja sedaj v japonskih vodah, je zadel na razbito ladljo ali pa na nepoznato skalovje. Križar Je dobil lukn|o, ki so Jo pa zamoglt zamašiti z materijalom, naha|aJočim se na ladji. Križarja ao spravili v Kobe v ta-moinjo ladjedelnico.
Olavnl dobitek rokodelskega pomočnika.
BEROLIN 13. Neki ubogi potujoči rokodelski pomočnik Je na svojem potovan|u po Spesartu prodal nekemu krošnjarju svoje zadn|e vrednostno imetje, srečko zadnje avstrijske državne loterije. Srečka Je bila izžrebana In srečni kupec Je zadel 60.000 K.
Vročina v Londonu.
LONDON 13. Vročinski val Je preko Atlantskega oceana dospel do Londona. Več oseb |e že umrlo za solnčarlco. Vsled neznosne vročine prihajajo sodniki In odvetniki na razprave brez tradlcijonelnlh vlasulj
Polom v Puli.
Pula, dne 12. Julija.
Razprava proti občinskima uradnikoma dru. Paliscu In Bigatlu se |e torej vršila — kakor smo označili v „Edinosti" — dne 11. t. m. Ta razprava Je trajala dva dni in razsodba Je bila razglašena danes popoldne. Ta razprava Je bila zelo zanimiva. Ali z ozlrom na omejenost prostora v .Edinosti" se moramo omejiti le na nekatere glavne momente.
Državno pravdništvo, zastopano po drž. pravdniku Steffetu, je obdolževalo Palisca radi radlranja v uradnih knjigah na škodo občine in sicer na sledeči način. Prejel Je od občine predujem 1020 K, katerega se Je zavezal odplačati v malih mesečnih obrokih. Ker pa se mu Je zdelo, da bi to odplačevanje predolgo trajalo, Je kratkomalo izradi-ral ta znesek v dotlfinl knjigi In mesto tega vpisal le 300 K. Na ta način Je oškodoval občino za 720 K.
Pred uvedenjem državne policije |e Imela pulska občina ves policijski aparat dodeljen Pallscl kakor prvemu tajniku. Poverjeno mu je bilo tudi nadzorstvo nad tolerančnimi hišami. Ker pa so se v teh hišah —■ kakor |e že to navadno — dogajale nepriličnosti, je umljiro, da se prihajale razne ovadbe
nJemu v roko. Ali namesto da bi bil mož, kakor vesten uradnik in Javen funkcl|onar, postopal po zakonu proti dotičnim ženskam, jih Je povabljal v svoj urad le v svrho, da se Je okoriščal od njih. Zahteval je namreč od pozvanih, da plačajo visoke svote ter obljubljal, da v tem slučaju odpade vsako postopanje. To je Šlo tako dalje, dokler ni vzela državna policija teh poslov v roke. Na ta način je Palisca izvabil velike svote od teh nesrečnih bitij, tako, da se pravi znesek danes ne da ugotoviti.
Nadalje Je obdolžen Palisco, da Je več let zaporedoma — zadnjikrat celo le par dni pred polomom — prav visoko zaračunal — vojaške tiskovine In si dajal izplačevati dotične svote iz občinske blaga|ne, da-sl Je vse te tiskovine da|alo občinam o krajno glavarstvo in
—	b rezplačno.
Nadalje Je Palisca zakrivil zapeljevanje h krivi Izpovedbi (Vltturifa). Dotična priča je tudi faktično že kaznovana s tritedenskim zaporom.
Sledn|ič je bil Palisca obdolžen hazardne Igre In falzifikac!|e (v družbi Blgatto) neke nakaznice In sicer Iz 146 na 246 K sebi na korist.
Blgatto pa je bil poleg te falzifikaclje še obdolžen krive izpovedbe, oz. zapeljevanja h krivi izpovedbi.
Obtoženca sta se priznavala deloma krivima in sta vse drugo tajila.
Na zaslišanju sta izpovedala soglasno, kako grozen nered Je vladal na občini. V denarne kn|ige se Je vpisovalo, kar se Je hotelo. Da Je le kdo prišel s kakim potrdilom, izplačala se mu Je dotična svota, ne da bi kaj pregledovali, aH revidirali. Z eno besedo: v teh uradih |e vladala prava anarhija.
Zaslišanih je bilo precej prič in med temi tudi slavnoznanl Oalante, ki Je zelo obremenjeval oba obtoženca in Je slikal sploh vse življenje v teh uradih. Veselost je vzbujalo med občinstvom, ko |e rekel, daje bil zelo vesel, da kradeta In falzlflclrata tudi ta dva, in se tako vedno veča število nje* govlh „kompanjonov".
Posvetovanje sodnega dvora |e trajalo precej časa. Oba obtoženca sta bila spoznana krivima — izvzemši falzifikaclje K146
—	dr. Pallscl so prisodili 14 mesecev težke ječe z enim postom vsak mesec, Blgaltu 8 mesecev težke ječe istotako z enim postom mesečno. Ako bi pa |ima bilo dokazano vse4 niii 50 mesecev ne bi zadostovalo.
S tem je zaključeno prvo dejan|e te občinske afere. Hujše pride še le. Zato tudi za seda| ne pišemo še nikakega komentarja. Javnjst pa more že seda| soditi, kakega kova so bili ti prvi „cittadini" In na kald višini so morali stali tudi najvišji uradniki.
že takoj tamkaj na na olšanskem pokopališču, raznih vprašanj in pripomb, čemu tako in ne tako, kakor bi moralo biti v strogo discipliniranem SokoUuu in to vzpričo zastopstva vsega slovanskega So-kolstva in celo pred spomenikom tistih dveh mož, ki svojim učencem nista pri poročala samo discipliniranja telesa, temveč pred vsemi tudi discipliniranje — duha.
Skoraj istočasno, ko se je klanjalo Sokolstvo svojima velikima vzoroma, je bil odkrit na istem pokopališču spomenik največjemu prijatelju slovenskega naroda, Janu Leg u.
Zasluga slovenskega akademičnega društva „Ilirije14 v Pragi je, da je bil poitavljen spomenik možu, ki je takorekoč vse svoje življenje žrtvoval medsebojnemu spoznavanju češkega in slovenskega naroda, ki je pobudil v Češkem narodu ono zanimanje za nas Slovence, ki je obrodilo tako lepe uspehe, da lahko rečemo, da ga ni slovanskega naroda, katerega dejanja in nehanja bi Čehi zasledovali s tako pozornostjo in s takim umevanjem, kakor ravno vse ono, kar ae godi pri nas in v nas,
Akademično društvo „Ilirija" si je nadelo nalogo, da temu neumornemu pro« pagatorju češkoslovenske vzajemnosti postavi spomenik, in je tudi častno izvršilo svojo nalogo, na čemer mu gre odkrito priznanje vseh onih, ki znajo ceniti Le* gove zasluge za naš narod.
Slovensko in sploh jugoslovansko rii-jaštvo v Pragi je mnogo izgubilo z Janom Legom, ki mu je bil najodkritejši prijatelj prav v vsakem pogledu, Kakor nam je zatrjevalo naše dijaštvo v Pragi, niso več za jugoslovanskega dijaka v Pragi oni zlati časi, kakor so bili svoj čas. Morda je na tem krivo kolikortoliko tudi naše dijaštvo samo, tisto namreč, ki se je v češki Pragi kolikortoliko po vedlo za nemškim burševstvom in njegovim Lutrovim geslom, namesto da si je vzelo za vzor treznoračunajočega Čeha, ki si hoče z visoko šolo ustvariti vse predpogoje za smo-treno, sebi in narodu dobičkanosno d^i;> v moževni dobi. K takemu resnemu in smotrenemu delu je navajal naše dijaštvo Jan Lego in le škoda, da našemu dijaštvu ne govori več oče Jan Lego, temveč edino le še njegov spomenik
Stran [J.
„EDINOST4 St. 196
V Trstu, dne 15. julija 1912.
Proinjn na blagu rodoljubna srca!Is:,ojira r,kora'nc bajk0 rf
t	-r-* ..	.	, I fakt: Slovenske Žene ao me opremtle, da
zvnstii* IlriiJhn tu ( in a m M^fnH .	r
Izvestje Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro puroča na str. 25. in 26. tudi sle dtče: „Svojo zmagonosno zastavo razve-sila je Družba tudi pred durmi Buj, Umaga in Pirana. Kdor živi daleč od naSih borb, ne more pojmiti, kaj značijo imena imenovanih mestec. Pred vrati istih zida družba, oziroma je sezidala štiri Šolska poslopja, katerih dve že delujete, a dve st odpro početkom bodočega šolskega leta... A to delo ni Slo tako gladko, kakor bi si kdo raialil. Prve težave so bile takoj v pričetku. Ako bi bili prosili te slavne municipije dovoljenja za zidanje v imenu Družbe, gotovo bi morali čakati rešitve vsaj 10 let. A iznašli smo način, kake kmalu priti do dovoljenja... Šoli v Mate-radi in Kaštelu že delujete. V Grožnjanu, na vratih Buj zida se istotako novo Šolsko poslopje. Tudi neka druga šola je že pod streho, a iz taktičnih obzirov ne imenu e-mo danes mesta.u
Tako izvestje.
Danes pa vedi slovenska in hrvatska javnost, kje bo ta šola in kakšen jej je bil krst.
V	Sv. Luciji pri Portorose, tem znanem morskem kopališču, v občini piranski, na krasni poziciji, oddaljeni le kakih 10 minut od morja, dviga se ta naša, sicer skromna stavba, od katere pa si obetamo mnogo.
Slovan, ki se mudiš v tem kopališču, ne zamudi si jo ogledati ! Saj od Porto-ro»e ni dalje nego četrt ure. A pri tem nt pozabi na njen krst.
Duša, voditelj in zaupnik zgradbe je bil in je tamošnji poaestnik Gregor M i 1 o v i ć pok. Ivana.
Na praznik sv. Petra je imela Narodna Prosvijeta iz Pazina tam poučen sestanek. Govornika sta razlagala zbranemu občinstvu o pomenu narodnosti, o gospodarstvu ter poživljala naše ljudstvo „naj ljubi svoje, a spoštuje tuje." A ko se je naš Milović vrnil domov ?
Uzrl je žareča okna. Tolažil se je, da je to odsev vzhajajoče lune. A prišjdši do vrat, bruhnil je iz hiše plamen s tako silo, da se je sam zvrnil po tleh. Sreča pri tem, da je bila do tedaj t njim tudi soproga z otroci.
Zlobna roka, ki ni vedela, kako bi se drugače maščevala nad poštenim, narodno zavednim človekom, podtaknila mu je v hišo rdečega petelina. Drugače si tega ni možno tolmačiti.
Sreča pri tem, da je g. Milovič prejšnje ga večera poravnal račun s podjetnikom, ki je zidal družbino Šolo, izročivši mu okolo 2000 kron; drugače bi bile zgorele tudi te.
On in družina so izgubili vse, VMI Rešiti se ni dalo prav ničesar. Imel je namreč v hiši svojo potrebo olja (okoli 80 kg.), zabelo, mesnino itd. In ko se je razlilo to po hiši, je le podpiralo grozni element v njega razdejanju in to tako, da še kamenje ni za nikakršno nadaljno rabo
Družbinega denarja bi bil imel Se, v kolikor se more spominjati (računi so mu zgoreli) okoli 100 kron. Njegovega denarja mu je zgorelo okoli 300 K. A po leg tega Se prihranki njegove hčerke v znesku 160 K in vsa oprava in perilo, ki si jo je nabavila kakor bodoča nevesta.
G, Milovič je bil sicer 2avarovan pri banki „Slaviji" za okroglo svoto 5000 K. A kakor mu je ostal še hlev in živina, se mu ne izplača ta svota. Trpi pa škode črez 8000 K. Rešili so pa le golo življe-nje in ono obleke, ker so usodnega večera imeli.
Rodoljubi!
Ali naj zapustimo moža z družino v tako kritičnem momentu I Družino, k nima kosa perila, da se preobleče ?
Ne ! zopet naj se dvigne preprosta, rodoljubna in poštena Milovićeva hišica
V	to pomozi poznana slovenska hrvatska požrtvovalnost!
Darovi naj se pošiljajo z označbo Miloviča na Hranilnico in posojilnico Kortah p. Portorose, oziroma na gg. Frana Orel, učitelja v Kortah, ali L u-dovika Sonca, Župe-upravitelja istotam. In Ve rodoljubne Slovenke!
Ne zložite-li skromne bale Milinko-vićevo hčerko ? Služeč si je prihranila ono skromno svotico in skromne potreb-Sčine za bližnjo poroko.
Osokolite jo in črez desetletje pravila
»em st poročila !
Tozadevna darila je pošiljati na gospi Marijo Orel, učiteljico Korte-Portorosi.
Vsa darila se objavijo v nedeljskih številkah „Edinosti".
, I J^UJI—	—UJLim—^JLUUA^i^JL^ —
Domače vesti,
Imenovanje v po&tnl tehnični sluibl.
Poštni oficijal v tehnični službi F r a r Vitturelli v Trstu je imenovan pošt nim višjim oficijalom v tehnični službi.
Ob priliki obletnice razvitja druitvene zastave priredi pevsko društvo »Velesila« v Skednju v nedeljo dne 1. septembra 1912 vrtno veselico, oziroma koncert na vrtu gostilne gospoda Ivana Sancin (Ko-tolj). Na sporedu bodo petje, godba, šaljiva pošta in šaljiva tombola.
Ker društvo potrebuje mnogo materijalne podpore, pričakuje, da se občinstvo mnogoštevilno udeleži te prireditvi ter s tem pripomore „Vtlesili" do sredstev za nadaljno delovanje, Bratska društva so pa naprošena, da upoštevajo to naSo prireditev.	Odbor.
Služba Šolskega sluge. — Na dešk< CM Soli pri Sv. Jakobu Je oddati s 1. septembrom začasna služba Sol. sluge, k> bo oskrboval tudi centralno kur|avo. Me sečna plača znaSa 90 K združena s prosila stanovanjem. Prednost imajo oženjeni. V proSnji |e navesti starost, dosedanje opravilo ter eventueine rokodelske zmožnosti. ProSnje je oddati v pisarni g. dr. Josipa Abrama, v ul. Campanile St. 11. do 24. julija.
Vabilo na zlet sokoske žu;e Ljubljana I. v Litijo - Šmartno in otvoritev Sokolskega doma v Litiji v nedeljo dne 21, julija 1912. Spored: Na predvečer dne 20. julija 1912 1. Sprejem bratov tekmovalcev ob 7-13 na kolodvoru; 2. družabni večer na Čast došlim gostom v gostilni br. Preinfalka (pri Urški). V nedeljo dne 21. julija 1912; 1. ob 6. uri prosta tekma članstva, ob 8. tekma trgovsko - obrtnega naraščaja ; 2. sprejem gostov na kolodvoru ob 8'n v smeri od Ljubljane, ob 9.12 onih v smeri od Zidanega mosta; 3, ob pol 10. skušnje za popoldanski nastop; 4. ob 11. pred sokolskim domom oficijelni pozdrav vseh došlih bratov, slavnostna otvoritev Sokolskega doma, nato sprevod po Litiji do pošte in v Šmartno, tu ob 1. uri obed po gostilnah; 5, ob pol 3, odhod iz Šmartna na telovadišče v Litijo; 6. ob pol 4. javna telovadba: a) članic proste vaje praške, b) trgovsko-obrtni naraščaj proste vaje iz 1911. c) proste vaje članstva ljubljanske 1912; d) orodna telovadba trgovsko-obrtnega naraščaja; c) orodna telovadba članstva S. Ž. L. I., f) telovadba gostov in vzornih vrst; 7. Po telovadbi velika ljudska veselica, srečolov, postrežba v raznih šotorih, ples itd.
Pri sporedu sodeluje si. godba Železničarjev iz Zidanega mosta.
Vstopnina: K tekmi in skušnjam 30 vin., pop. sedeži na tribuni 2 K, sedeži okrog telovadišča 1 K, stojišča 60 vin., člani v kroju celodnevno 50 vin. Vstopnice vidno nositi I Na zdar I
Odbor Sokola Litija-Smartno. Pevsko druitvo „Adrlja" v Bsrkovljah. Jutri zvečer pevska vaja za moSki zbor. — Ker je po vaji važenpogovor, prosim, naj nikdo ne manjka.	Pevovodja.
Oddaja del na dri. železnici. Blizu postajališča Mhaniči proge Glavska —Zelenika (✓ Dalmaciji) se oddajo dela za povečanje reservoirja z dovodom površne vode in 3 procejalnico. Tozadevne do bave in dela se oddajo ofertnim potom proti enotnim cenam in naknadni meri.
Ponudbe so vložiti do dne 5, avgusta 1912 — i2 ure opoldne pri ravnateljstvu v Trstu.
Of.rtni pripomočki so na vpogled a oziroma se dobe pri oddelku III. tega t ravnateljstva in nri c. kr. obratnem vod in stvu v Gružu.
Dramatična šola v Trstu. Učenci, ki so za se vpisali v dramatično šolo so vabljeni da pridejo nocoj ob 8 na prvi sest .t nek v veliko dvorano Narodnega doma Tudi oni, ki se še dosedaj niso mogl zglasiti, se lahko nocoj še vpišejo.
Šentjakobska Čitalnica opozarja p. n pevke in pevce, da bo v sredo pevska vaja za nastop dne 24. t, m. pri veselici na korist otroškega vrtca pri sv. Jakobu Z ozirom na to, da je to edina vaja/ pro simo oolnoštevilne udeležbe.
U 722 i
na ju:
A. Brnnbič (prej Jtt Bambič) Trst, Bi,w 9.
SCC5T Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruzo in moko
ter različnih jestvin.
Svoji k svojim t
========= ena ■ ■ m
Se priporoča udana
A. BAMBIČ. g
Krmi «800D|UME-1NI ZOBJE
Plombiranje zobov.
AUTOMOBILI FORD 1911 j
Ht jveija tovarns &veta. Izctelovunle letno <0 000 ve? j edtoga tipa CHASSIS 20 HP iesi raznih tipov kettj j
Kofl}» „FOHD" ]« imjpopc!r:oj*a, rtsJtahrojHa In nit)«kono:nlfiD«jlt ; k«i Jih obstoji. GENERALNI ZASTOPNIK
mJON SKERL . TRSI
Piazia Gcidonl 10-11, Tel. 1734
Mika oniralni 0"«flt, ulloi <»l lathl II, v«a*l alloi •oiohalh i TELEF0R 2247. BTOOK MiEOM GOODRICH (»merlkaoik«) ! Automobili ba poftodo po vinornl o en i. '
Talijo In	»»unanbllor — — Ptolldnt potu alka .
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R BLAHA- TRST
ULICA CASERMA ST. 4.
TELEFON 16-31.
PREJ „MIZARSKA ZAORUOA V SOLKANU"
POPOLNE UREDBE ZA HOTBLE, PENZIJE, OO8TILN8 IN KAVARNE.
POHIŠTVO PO V8AKOVR8TNIH CENAH.
•PBCtJAUTETA: DIVANO POSTELJA (»SPAVAj PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. -
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine I
Dr. J. Čerm&k V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST -
ulloa delfa Caaerma Št. 13, II. n.
Dr. IVf nik
£r$t, via S, Caterina štet. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 In Specijalist za kofne !■ - - vodne (spolne) bolezni t U */« — 1. - •
Moja stara
iekulnja je in ostane, da je m odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi i r vrlin dosege in ohranit e nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno cnano milo Iz illijlvega mlaka Steokenpferd« EMtmke „Hteckenpferd", Borgmann A Oo , Delin (TetBchen) na Labi. Komad po 80 vin ne dobiva v leka.nah, mirodilnicah, poifemerij&h in drugih trgovinah. Ravno tako ne j p obnesla Bergmannova lili* jina krema „Mttnera" ca ohranitev neinih be!ih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiv« povsod.
JjifififiPtf^if dPdPif !?ififif[fif(fdPcPJ|
&
fi. Oouk - Trsi
id. CommercialB 330 (PMeilMt)
Priporoča cenj. občinstvu svojo
novo trgovino | o si vin In kolonijalnoga blaga
Blago vedno sveže in prve vrste. - Raz-poiiija io ti h dom prosto. Cene zmerne.
I
i! 'i

Zakaj naj rabimo samo
„Osramove" svetilke?
1.	„Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, Imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico.
2.	„Osramove" svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70% 'oka.
3.	„Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo.
4.	Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os* ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom".
Dobiva se povsodt Družba Osramovlh svetilk z. o z. - Dunaj. -
Moja prad ItiildtMtlmt la« aataaovjjaaa to ■a obrtni raastavl v Tnta odlikovaaa
tovarna sodov
I vrline aaroiba vsakovrstnih sodov, bodisi ta vtoe ipirit, likere, tropinovae, olja, sllvovM, maralkin Ud. Jamčim aa dobro dalo to po niskik cenah, da M M bojim konkurentov. — Na delolo polil jam oanlka.
U12	Pran Abram
Trst, ulloa 8. Francesco 44.
Novi dohodi za pomlad In leto!
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via B^rrlera vecchla 88 in Via del Uettorl 1, t G0KIC1, ua Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. »uda 814.
nasnanja slav. občinstvu, da je preskrbela avoje prodajalne
s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličnega kroja in Dela
ter flneQa in trpeinega usnja.

.n
Velikanska zaloga pohištva in iapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TEST, ti. Stadion fl. 6 • Telefon 22-85 (hlia giedalltia Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodiai glede cen, kakor tudi kakovosti. KoIomIbi izb«-.
Klij

Telefon Ste*. 1974. ŠPEDITER Vi« ficocomo it 10
Prevozno podjetje
2051
ivrni r;«Me marima« kim iz uitilc, IntiM » m
pošiljatve, potega kovČeoov. najdooovornejSe cene.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna eemeata »PORTLAND« v SpUcta. NA DROBNO.	CBNB BREZ KONKURENCE.
I
PRODAJA
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
V Trstu, dne i 5. julija 1912.
„EDINOST" št. 196
Stran TIT.
DAROVI.
—	Učenke C. M. dekliške šole na Acquedottu so nabrale 132 K 90 st kot Ciril-Metodov dar, ker so dobile letna poročila zastonj. Denar je poslalo šolsko vodstvo v Ljubljano.
—	Za C. M. podružnico IV. za Škor-kljo in Belvedere so darovali mladi Škor-kljani 10 K. Di nar je izročen blagajniku. Živeli „mladi Škorkljani" in naj bi našli še mnogo takih „mladih" posnemalcev I
—	K er niso zakurili krosa na predvečer 3v. Ciriia in Metoda, darujejo otroci iz otroškega vrtca v Rocolu rocobki po druži ici CMD 3 K.
Svetoivanski C. M. podružoioi jc daro val Peter liamič 2 K za god; Matevž Kun-stič 1 K; pri večerji „Gosp. društva4 pri cerkvi nabral med bvctoivanekimi cerkvenimi pevci in gosti g. Pran Udovi« 13 K.
V	nubiralnikih v področju svetoivanske podružnice se jo nabralo zu maj in junij: Nar. dom, 12'03 K, GoBp. društvo na Frd-niču 7*22 K., Učit. kružok 13-74 K., goatil. Suban 5 K.t Živec na 8o\ranišču 16'53 K., Fonda - Ninček 3 80 K., Furlani Gregor 155 K., Kolaž na novi conti 62 st., Kodre 16 st. Skupaj 60 K 65 st, — Srčna hvalu vsem, posebno pa g. Živou na SovranišSu, toliko bolj, ker v njegovo gostilno zahaja samo domače ljudstvo, vočinoma delavci — trpini.
Nabralo se je v družbi na predlog neumornega nabiratelja g. dr. Kimovca K 2'— za moško podružnico. — Denar hrani uprava.
> Clr.lmatodovl podružnici pri Sv. Jakobu je izročilo za otroški vrtec CMD Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu 20 K. Priporočamo bIo venski m družinam to društvo.
G. Frono Štrancar, gostilničar pri Sv. Jakobu, ul. Giuliani 32 se je zavezal plačati K 50'— sa otroški vrtec CMD. Upamo, da se bo našlo m nego posnemovalcev.
Skupina „Plinarna NDO* je darovala šentjakobski podružoioi CMD 20 K in za otroški vrteo K 7'—. Srčna hvala!
Za otroški vrteo so nadalje darovali Josip Šajina 1 K in Tereza Škerlj 1 K.
Nabiralniki CMD so dali: Konsumno društvo Jadran 80 K. Delavsko konsumno društvo, ki se je sedaj preselilo v ul. Giuli« ani 42, K 6 03 in gosiilna Kosič K 1*03.
Tržaška mala kronika.
Trst, 14. julije.
Nesreča pri tramvaju. Danes ponoči Jc pred mitnico na barkovljanski cesti priletel voz cestne železnice na drugi voz. Udarec Je bil tako silen, da se je skoraj vse pre vrnilo. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nihče poškodovan. Razbite vozove so spravili šele okrog dveh ponoči s ceste.
Umor v tolerančni hi«. V ulici Farneto Stev. 22 stanujoči slikar Carlo Wilt se je zaljubil v eno onih nesrečnih deklet, ki se prodajajo celemu svetu, neko Llsetto Alfons v ul'cl S. Flllppo 1. Dekle pa nI hotelo nič slišati o njem.
V	soboto ponoči je prišel Witt v orne-njeno hišo, kjer Je bilo več vojakov ogrskega in bosenskega polka. Šel Je z Llsetto v njeno sobo, ki je bila v tretjem nadstropju, nakar se je kmalu zaslišal krik. Druga de kleta so skočila do Lisettine sobe In tu je omahnila skozi vrata Llsetta vsa krvava. V „salonu" se je zgrudila na tla, rekoč, da |o |e Carlo usmrtil.
Witt Je skušal uiti, a vojaki so ga pri držali, da je prišla policija. Lisetta je Imela 21 ran zadanih z nožem. — Prepeljali so |o v bolnišnico, kjer je kmalu na to izdihnila. Wltt je bil tudi sam ranjen na vratu; hotel si ga Je najbrž prerezati, a rana ni bila nevarna. Sodna komisija je prišla v bolnišnico, ko je bila Lisetta 2e mrtva. Morilec je bil tako razburjen, da zasliševanje ni bilo mogoče.
Nesreča na železnici. Vlak južne železnice, ki odhaja iz Trsta ob 9.25 zvečer v Kormin, je blizu Sv. Križa povozil železniškega delavca Vidmarja in ga popolnoma raztrgal.
Vesti iz Goriške.
Iz Devina. - Bralno in pevsko društvo „Ladija" je bilo zopet primorano preložiti tombolo in ples na dan 21. julija t.l. Kljub slabemu vremenu pa se je zbralo nepričakovano število občinstva, ki je izražalo vso hvalo vrli godbi NDO. Upamo, da občinstvo tudi prihodnjič ne izostane, temveč da prihiti v obilnem številu.
Pričakujemo tudi udeležbe Ttžačanov, ker imajo jako ugodne zveze z vlaki, zlasti primeren |e zabavni vlak, ki odhaja iz Tista ob 2*45 s katerim se pripelje tudi godbi-NDO iz Trsta.
Književnost in umetnost.
Intimna razstava. V Gorici se ie otvorila 1. t. m. razstava, ki je v kulturnem pogledu za Gorico precejšnje važnosti — sa je to prva slovenska umetniška razstava, k' se nudi Goričanom — !n posebno znnlmivo ?e nam zdi, da niso umetniki sami priredil razstave, ampak, da so dal! prvo iniciativo zasebniki, ki so tako pokazali, v koliko se ianimajo Gjtičanl ?a upodabljajočo umetao?!. Uipeh je na vse strani zadovoljiv. Nabralo in izbralo se Je 85 slik trinajstem urnatni kov: 11 Slovencev, 1 Ceh, 1 Rusinja.
Bucik ima na razstavi 23 umotvorov med njimi 4 portrete, od katerih ugaj najbolj Št. 1 in 2. Bucikove pokrajine (olj nate) se odlikujejo po svežoti barv In krepki potezi; izmed njegovih pastelov opozarjan na št. 17 „Smeh4; perorlsbe so večin*. Studije, ako izvzamemo one, kjer izir.ža Štl mungo („Popoldan-, „Podoba smrti" i. dr,). Brezdvomno je na „Intimni razstavi" BucU najbolj mnogostranski, mogoče je to vzrok, da ni dobili o njem celotnega vtisa — roanjk; mu pa še one tehnične uglajenosti in dovršenosti, katero najdemo pri O r o h a r j u ir Jeli Šantel.
Grohar (2 pokrajini, 2 portreta) inu prvenstvo na razstavi kot pokrajinar („Ajdovo polje-, .Pokrajina-), J. Ša nt le v d pa v portretu (štev. 63) In v tihožitju (šiv. 57. „Cvetice"); opozarjamo tudi na njene pastele in akt (Št. 66) Pozornost vzbuja njena kopija znane Uhdejeve slike: „Težfc pat-.
Najboljši slovenski karikaturist H i n k o S m r e k a r Je zastopan s karikaturami pisa telja Abdita, pref. Lončarja in Etbina Kristana, ki so po karakteristiki in risbi izborne.
Kot slikar Krasa se nam {e predstavil Oustinčlč (12 slik), s solnčnlml in mla-deniško svežimi pokrajinami, ki spadajo meci najbo jša dela razstave. »Otroška glava- nan priča, da se nI omejil samo na pokrajine.
T r a t n i k (1 pokrajina, 5 risb), »Ciganin »Ciganka- nas spomin|ata na vse vrline njegovega talenta.
Ova i z (16 slik) Ima pokrajine in tihožitja, ki občinstvu zelo ugajajo radi sveje afcadem'čne pravilnosti.
Zastopani so še sledeči umetniki: L a n £?er (I) „Pokrajina", Šantel A. »Pastel", San tel (1) „Ex librls-, ki bi bil dober, ako bi ne bii akt zarisan. Manjše vrednosti: Onauffrieff (2), Klemenčlč (1), V. Smrekar (1).
.intimna razstava" je pokazala, da je med goriškimi Slovenci zanimanje za upo dabljajočo umetnost še precej živo; tudi obisk razstave Je zadovoljiv, ako pomislim.', da je otvorjena samo od 1. do 15. t. m , torej ob Času, ko marsikateri že zapuščaj Gorico.
Razstava se nahaja v ulici Tre Rč Št. 8 I. nadslr. v zasebnih prostorih gosp. dr. A Dermota in Je odprta do 15. t. in. vsak dan od 10 do 12 in pol ure. Vstopnina za dijake in delavce 20 vin., za ostalo občinstvo 40 vinarjev.
K—l.
Gospodarstvo.
Goveji hlevi In svinjaki v tržaški okolici.
Minolc dni je posebna komisija pregledovala pu tržaški okolici hleve iu svinjake tistih posestnikov, ki so se b'li priglasili za nagrade, Češ, da so iste vzorno uredili. V *pl<šnem treba poudarjati, da se jo nafti* nad vse pričakovanje mnogo vzorno ureje-n k gospodarskih stavb, česar bi ho pred pat leti zaman iskali. Visoki, evetli, zračni hlevi stopajo na mesto nekdanjih temnih, zaduhlih prostorov; Široka vrata, velika okna, veži uoraa dobro urejena ventilacijska naprava (vzdušniki), tla iz cementa, betona ali kit-tnenilu, nepr dirna, da gnojoiua I u h ko odteka v guojnični j»rek in potom ta v cementirano gnojnicno jamo navadno izven hleva; nnuga in čist rrak v hlevu; to bo zuaki, da uaši živinorejci začenjajo vendar enkrat uvi-devati, da so zdrava živina da gojiti le v zdravih hlevih. Veliko je res vzornih govejih hlevov, (medtem ko sv:njaki le redko-kje odgovarjajo pravilom umne prašičereje), žal le, da se teh lepih Blavb ne more zado-
Zaloga usnja za čevljarje
A. DONDA
TRST - Via deli Rivo it. 42. - TRST
izbor z$omjni del za levile (lomni).
HT Primerne oene In solidna postrežba. V
UiLOM PAiMINSKEM ViP
(lastni pridelek lz Jesenic prt Omiiuj &
RI^p faainišatrić • Trst
alica Valdirivo št. 17. — Telefon it. J4 05 'Prodaja na drobne in na debela.
«."> -TiL?'E: ,AH\\drla\ ulica Nuova St. 11 tB .1 fralelU dalinali, ulica Ztidecche St. i, » lutor.t
"—1------ toči »voja vinfl I. vrst«	'
P
BKBRBatMito
r

TRATTORIA
JI' Antlco Pomptf
Trst, Piana Carlo Goldoni 4
Pri porote m •lavnem oMlnitvn. • To« te trmtao Hm i teren, l*triko, tarlenako la bela AtelnftlcUko pite. Domete kebtaje • nmovntnlal vrelimi la
' '1. — Se obilen oblak ie toplo.rrl porote
VRANJO MAM1MBK.
prva in edina pisarna - v vojaiki stvari -
(konoesljonlrana «4 0. k. nameitniilva) Trst, ulica della Caserma 5, II. n.
Daj a nasvete in informacije o vsen., kar pe tiče novačenja iu vojaške Nla7.be. Izdeluje in odpoSilja vsako vrsto prošenj vojaškega enačaja — oproščenje od v^j, enoletno pro-stovoljstvo, ženit ve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prozenčne službe, vsprejetja V vojaške Šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Kenevonja hitro in totao. — Uralu« are: Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah In prainikih od 10. do 12. opold.
toplo se Vam priporoča,
da kupilo
stearicne svece
Nove triaika tovarne (Nuova Fabbrlca Tri« itlna „Marca Angelo), katare to najbolji? vrsta In po nizki c«nl.
Guido Bienenfeld
Trat - ul'oa Ooronoo 39 - Trat
Hm* (g
„Slavija" 5
nuj. zaoorov. Danka o Prati
Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odikodnlne In kapitallje Kron
115,390.60361. Dividend se Je doslej Izpl. K 2,596 081-85.
Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države t vseskozi slov.-narodno npravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje In smrt z manjkajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
m V. CEGMR, ullcii Cassrma 12, i
gjjj	TELEFON St. 21-47.	^
fiJj^iS^Sfifc^^ Si j^HUkl
Avstrjjsta paroplovna đeLWaJalialiaM,
vzdržuje od I. maja 1912, sledeCe glavne proge:
Tret Metkovl6 A. (poštna). Odhod iz Tr.sta v ponedeljek ob 5. nri pop. Povrate k vsako Boboto qb (i'15 uri zjutraj. Tr«t-Metkovl6 B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6-16 uri ?jutraj. Trat-Metkovlć O. (p štna). Odhod iz Trnta v soboto ob 5. uri popoldne, fovratekv četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trat-KorAula (poštna). Odhod iz Tr.sta v torek ob B. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 615 uri -zjutraj. Irat-šlbenik (postna). Od h o d iz Tratil v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trs t-Makareha (trgovaka). Odhod iz Tr^ta vsako sredo oh 6. uri popoldne. Povratek v-Hki ponedeljek ob i-15 uri pop. Trst-Via (trgovska). Odhod i i Tr«tft v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek \aaki četrtek ob 7'15 uri popoldna. g.	a«--m
poštni paket 3 kg netto
l
pristnega, naravnega poSilja franko po vsej monarhiji
<3. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
proti pouzefju K 5 60.
Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah.

<k	v .'V
MICHE^E ZF.PPAH
-	Glovanal C In i
TELEFON Stev. 11-85
Podružnica; Zadri.
Zaloga
majolici U\ in idfflof »h1
lastnega Izdelka.
Edino zastop. tovarne majoličnib peči: Čari Mayer's Sčhne, Blansko
								
								
								
								
Dzbera plošč
za stene kakor tudi za Štedilnike,
■ajolle, peli tidelaae ca I trajea opeaj, aperabljivo tati aa pila jn
Stran IV.
„EDINOST" St. 196.
V Trstu, dne 15. julija 1912,
etno nagraditi, ker so tozadevna sredstva »krajno pifclo odmerjena. Veliko je takih, ki ■o reB vredni, da Bi jih vBitk umen živinorejec ogleda in uravna po njih svoje stavbe, toda najmodernejši, najlepši je gotovo Josipa Grglga, PadriČe 52, nad Sv. Ivanom. Tej stavbi, ki sicer ni še popolnoma dogotovljena, se SBtaliŠča umne živinoreje ničesar ne more prigovarjati, ker zadostuje vsem zahtevam, ki se etavljajo dandanes na vzoren hlev. Celo vodovod ima napeljan vanj. PoBebno pohvalno je za g. Grgiča, da zida ta hlev sam, oko riš6aje se vseh naukov, ki jih črpa iz kmetijskih listov in knjig, ter pregle iovaje druga taka poslopja. Priporofiati je okoličanskim živinorejcem, da Bi ob priliki ogledajo to stavbo ter po možnosti in danih okolšfiinnh uporabijo umne naprave, ki jih je tu uveljavil g. J. Grgič. Posebno pa naj tisti, ki hočejo svoj hlev zboljfiati ali poBtaviti na novo, nikar ne zamudijo prilike ter proučijo istega prej nego začno z zidanjem lastnega hleva.
Nikako«* pa ni možno trditi, da se je našlo vse hleve in svinjake v redu. Žali-bog, veliko pomanjkljivosti je prišlo nu dan, in nemarnost in nesnaga, dve lastnosti našega Btarega okoličana še vedno nista izginili n naše okolice. Marsikateri prosilec je vložil prošnjo za nAgrado, hlev pa se nahaja v takem stanju, da bi gospodarja moralo biti Bram, istega komu pokazati. To izgleda ■koro, kakor bi [dotični hotel voditi oblasti za nos. Nadalje je neBnaga pri naših okoličanih še vedno doma. Namesto da bi ae hlev vsaj po dvakrat ni leto pobelil z apnom; ki je najboljše sredstvo za razkuževanje, prepreči razne bolezni in uniči zalego muli, paj kov in drugega mrčeBa, je veB zaprašen, umazan, preprežen a pajčevino, poln blata in nesnage.
t'esto ee gnoj ne Bkida dnevno iz hleva, ampak se ga pušča po več dni na mestu, da je pristor podoben več gnojišču, nego bivališču živine, ki mora često do kolen stati v mokroti in blatu. Tu je glavni izvor bolezni na parkljih in raznih drugih iiepri-lik. Večkrat se ta neumnost opravičuje celo b prav čudnimi izgovori, da živina leži bolj na mehkem, poleti jo gnoj hladi, pozimi jo greje. V marsikaterem hlevu jo bilo opaziti, da je bila luknja, ki odvaja gnojnico, za-mašena tako, da ni bilo kam stopiti na suho. Glede zraka v hlevu vladajo marsikje še prav zastareli nazori. Pod pretvezo, da v hlevu ne sme biti prepiha, se z gnojem ali senom maše luknje-vzdušniki; vrata in okna bo trdo zaprte, V dveh slučajih sta se posestnika opravičevala, da se je krava pred | ar dnevi otelila, zbog česar ne sme v hlev svež zrak, da se krava in tele ne prehladite; a zrak v hlevu je bil tak, da bi ga lahko rezal. Mislite li, da krava in tele ne potrebujete svežega zraka? Posebno pri sedaj vludajoči vročini je neobhodno potrebno, du se zrak v hlevu preminja, drugače živina preveč trpi. Živinorejo!! Okoličani 1 Dajte bl dopovedati! Kakor je Vam potreba čistega zraka, tako je tudi živali koristen, da lažje diha in lepše uspeva. Nadalje ne puščajte gnoja v hlevu, posebno v letnem času ne, če hočete imeti zdravo živino. Izgovor, kako« bb večkrat Bliši, da primanjkuje delavcev, ne velja; vstanite zjutraj le četrt ure prej, pa lahko v kratkem Času popolnoma osnažite hlev. Naj izgineta vendar enkrat nemarnost in neBnaga iz vaših hlevov!
Se en izgovor se sliši, Češ: s tem, da je hlev veB zaprt, se hrani muham, da ne nad legujejo živine. To dosežete na drug način mnogo bolje. Skrbite, da gre skozi okna ali vrata vedno Bvež trak v hlev in da po vzduSnikih pod stropom nasproti oken pokvarjeni odhaja, pa se nikdur ne naaeli velika množina muh. Hlev pobelite večkrat z apnom, kateremu dodaste vode, v kateri ae je kuhalo orehovo listje; z orehovo vodo (brez apna) lahno namažete tudi živino ; na ta način ubranite živino pred to nadlego Za beljenje hlevov ni treba klicati zidarja kakor so je nekdo izrazil, ampak to delo lahko opravi vsak živinorejec sam ter ga gotovo ne stane veliko.
Živinorejci okoličani! Otresite se enkrat aterokopitnoBti in upoštevajte nauke, ki jih slišite, saj so le v Vašo korist in v zboljša nje živinoreje, ki Vam lahko donaša mnog( več koristi, nego jo dobivate sedaj od nje
Razne vesti, ,
Radi 10 vinarjev — ubil človeka
V madjarskem mestu Dunageszlta je prišel k trgovcu Drechserju delavec Ivan Nemeth,
da kupi zn 10 vinarjev bonbonov za svoje otroke. DobivSI bonbone, zahteval |e od tr-go'.ca, da mu vrne 10 vinar|ev, češ, da mu je dal komad za 20 vinarjev. Ker ni trgovec tega storil, }e Nemeth odšel Iz prodajalnice, a se je kmalu vrnil In trikrat z revolverjem ustrelil na trgovca In ga ubil. Nato se je Nemeth dsl prijeli in je izjavil, da je ubil trgovcar adl 10 vinarjev.
RoilLo nrililrO Badi unllenja zakona pro> r.CUftd prilllMl, dam pobi&tvo ta zakonske nobu, nalaSČ urejeno, kompletno z mramorji in zrcali moderno, elegantno, trpežno, po zelo ugodni ceni. Kerbler, Molino a vento 7.	1366
kniinnvP7nira ANT0N kepenšek j«
HIIJiyUVc2llll/d edina Bloveoaka knjigo«« niča v Trstu, nlica Oecilia St. 9. — Izdeluje yaa
kojigoveika priprosta in fina dela točno konkurenčnih cenab.
nje in
po 1716
Ifltniiiflm 'tBro železo in kovine. A. Cerncca. r\U|JUjt3||| Trst, via dell'Olmo 12. 1401
Antnn Ifril&tf krojaiki mojster v Gorici nlllull mUdlU, tekaliSče Frana Josipa St. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju bprejema tudi naroČila »ven Gorice. Pri naročilu zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpoftilja uzorce na ogled. Gene zmerne
Carniel Umberto
delkl. Via Ooatl li (vogal ulloa Ferrlera), BkladUte ftestaala, ttaUJamakefe ril*, aaj-8a«Jlih olj, maialas ta sira. luivio maalo Fina vina. Pivo v buteljkah. Foacretba aa lom. Pofttae poliljatve po a kg. Vlak t oeae,
Josip Gregorič,
mu občinstvu tu in na deželi svojo aobroznano trgovino jeatvin in zalogn vsakovrstnega olja; po na učilu se poftilja tudi na dom; hvaležni pozdrav.
1160
Iflnrnnfi pripoznano sredstvo za uničenje ste* IflUl aiia« nic. Zaloga: ulica Stadion Ste v, 10 NaroČila: Ferriera Trst 37, • Bkrinjar.	K J H
Moderne spalne sobe
ter vsakovrstno drugo mizar* ko delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 2J< ogel Torquato Tasao.	558
Meblovano sobo LBtttfgffi.!
za 15. julij želi mlad gospod. Ponudbe pod „Samec" 1912. na upravniStvo Edinosti.	1435
Cnha z ('vemR posteljama ae odda takoj v O U Ud najem. Rojan, MoUni St. 681.	1437
GORILNA H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori it. 18
ki jo sedaj vodi g. fflNKO KOSIČ, ae dobi vedno sveže pivo, prve vrate vino - teran, gorka in mrzla Jedila ob vsakem času.
N a razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - Piiporoča ae sa obilen obiak.
Restavracija Ražem
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
Vek. PtfrovtR
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zaloga Izdelanih domoilh Čevljev.
Sprejemajo se naročila po meri.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
^ hjteiji sloveneka hranilnica. ►
O)
8 g v o
o c g 0
C
s "i e £
s s
£ CD


C/)
ro 3
f I
s
•M
ST
M*
ST
<
S
4 Rezervni zaklad I milijon 800 tisoč kron.~j^
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
M O
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada.
Izključena je vsaka špekulacija - in izguba vloienega denarja. -
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 % obrestim in najmanj V/'o amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domaČe hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Sprejema vloge vsak delavnika H
tržaška posojilnica in hranilnica
| V lastni hliL \l	'elefon it. »52. j
Trst, Piazza Casermfl Z, l. n. (atiod po Slavnih stopnicah).	
Hranila« vlog« iprej«ma od vaakega.6« tndi al nd In	A II 0|
jih obrestuj« ^^F V |4 lutil davek od hranilnih vlog pi tavod f? V!.*, ta aa lahko po eno krono Fo^dJUa daj«' nc vknjilbo po dogovora Na manji«
menjioa po 6*/,, aa saatav«
K 6«/.•/, In na aMortlsaoIJo sa dalj-I dobo po dogovora 0 0 0 0
Uradno uro: od 9.—12. ar« dopolodn« in od 8.—6. popoludne. IiplaAaJ« oo vaaU dan ob uradnih orah. — Ob nedeljah In praznikih je nrad i a p r t.
Poštno - hranllnlftal radon 816*004.
lan Mjariara«!« arajaa« varaoetao eelloo ta akrtaba mlata*. papirjev, ilitla M. kakor ladi hraalla« paila«, a katerimi h najoipeinaja navaja itaditl avojo daoo.
Odhajanje In prihajanje vlakov
od 1. maja naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeai po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
6.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula.
5.22 M do Poreča in medpostaje.
5.55 O do Gorice (in Ajdovščine).
7.30 B Gorica, (AjdovSčina), Jesenice, Beljak, 0«.
lovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin, 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Izubijana, Beljak. Dun^j.
9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag, 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (AjdovSčina), Jesenice, Ljubljana,
Celovec. 2.40 M Koper, Boje, Poreč. 415 0 Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.85 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, AjdovSčina. 8.22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec,
Praga, Dunaj, Monakovo. 10 80 0 Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mo-nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 214 0 Herpelje-Divača. 220 0 v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose.
Prihod v Trat.
5.47 O Is Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, InomoBta, Boleana, Beljak?, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (če« Divačo—Herpelj). 7.25 0 Iz Gorice (AjdovSčine). 8.25 M 1» Buj (In medpostaj). 9.00 ■ h Berolina, Draldan, Prage, Llnea, Do-naj a, Celovca, Bedaka, Jenanlo, Gori«, (In AjdovSčine). 9.35 0 h Pala (iz Rovinja).
10	17 0 Ia Jesenic, Gorice b medpostaj. 11.29 E ii Parii), Monakova, Beljaka, Goric«. 12 48 M Is Poreča in medpostaj.
200 0 Is Celovca, Trbiža, Ljubljana, Goric« (AjdovSčine) Berlina, Draldan Prag«. Dunaja.
807 0 Is Pnlc, Herpelj In medpoat^|. 4 82 M Is Btg In medpostaj. 486 B Ir Dunaja, Celovca, Goric«. 700 0 Is Dunaja, Celovca, Bejjaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 li Pule, Bovinj, Herpelje, Divača, Dun^j. 7.80 B Is Berolina, Draždaa, Prag«, Linea, Dunaja, Celovca, Iaomoata, Beljaka, Jesenic, Gorice (AjdovSčine). 8.14 B li Berlina, Monakova, Dunaja,Jeienie, Gorice 1000 M h Poreča, Buj, Kopra. 10.28 U li Pole (Rovinja) Dunaja (čei Divačo). 1115 0 ls Dotaja, Celovca, Beljaka, Gorioe.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: O.BO O iz Portorose, Kopra. 0.87 O iz Gorice. 041 O iz Divače, Herpelj.
Južna železniea.
Odhod iz Trata (Piazza della Staziono)
542 B preko Cerviajana v Benetke, v Bi«. Mila Videm Pontebo, Čedad in B do Koralna (Cormona) preko NabreCina. 6 20 O do Goric« preko Nabreline. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Parii, London.
8.10 B v Ljubljano, Danaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
8.20 B preko Nabreiine v Kormin. Videm, Mila« Kim.
900 O preko Kormlna v Vid«m in dalje In O preko Ttiiča v Cervinjan.
i9S S 1 Ljubljano, Danaj, Zagreb, BndlmpaRto.
li.iu o v Kormin in Videm.
UJO O preko Červinjana v Benetke-MISan
I.45	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4,10 0 7,ii0n?in	▼ AjdovSČino) Vid^m
Milan itd.
6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Keko.
0.85 B v Ljubljano, Dunaj, Oatend«, Keko.
preko Cervinjana v Benetke, Milan, Km preko Kormina v Videm. 805 B v Kormin in Italijo.
iti	Dunftj' ZS8reb' Budimpelto
o.ao 0 v Kormin (se zvezo v Cervinjan).
II.40	O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe&to
Prihod v Trat.
6	10 O B Dunaja, Budimpešte.
7Gio S'	Ljiljane, U.teudo inLondcna.
S S • Sf* !Q Cenrinjana preko Bivia. 8.60 B u Italije preko Kormina in Nabreiin«. a 10 B s Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimnelu In lleke.	r
}J,'L5, 2 ' i^8' LJubljano in Bek«.
1JDU B iz Komuna preko Bivia in B is Italije
{reko Cervbjana. n , t*!^ prek0 k>rmiDt in Nabrefcine. J 'n1^6 Preko C®fvinjana ia Bivia. fi! S ^ Selj* m 8 lz Ljub,j«»e, Zagreba, Beke 4.10 O is Vioma, preko Kormina in Bivia. 5 »5 G a Dunaja, BudimpeSte, Keke, Zagreba. J S 0 ? !ttt!"llje Prek0 ^orvinjana in Nabreiin
7	80 o « Italije preko Kormina in Nabreiine. a »O B is Italije preko Kormina in Nabreiin«,
8	51 B s Dubaja in BudimpeSte.
0.00 E is Londona, Pariza, Hilana, Benetek Vidma in Kormina.
11	«8 0 is Vidma preko Kormina in Bivia in _lz Italijo preko Oervinjana.
OPAZKE. Mastne Številke značgo popoldne, O * oaabnl vlak, B - bnovlak, M miianec.