List št. 21. Kako napise na pisma narejati. Mnogo pisem na pošto pride, na kterih so taki napisi, da človek ne ve, kam da bi pismo poslal, da bi prav bilo. To velja posebno od tistih napisov, ki se glase na kako sosesko , kterih je več enaeega imena, in ako ni pristavljeno, v kterem kraju, pri kterej pošti, ali pri kterem mesta ta soseska leži. Tako na priliko bi bil pomanjkljiv napis : Naj prejme J. J. v Bistrici, ker je Bistric na Krajnskem, Štajarskem in po druži h krajih veliko* Ako se še pristavi: „Na Notranjskem ali Bohinskem itd." bo pismo kmalo — 82 — na namenjeno mesto prišlo, ki se tako večkrat cele mesce od kraja do kraja pošilja, preden na pravo mesto pride. Mnogo jih je pa tudi, ki od napisa celo nobenega zapopadka nimajo, akoravno znajo brati in pisati. V spričbo tega bi zamogli sto in sto napisov napeljati; damo pa le sledečega v izgled: »Ta pisem schlisch na Narperga Bezirk zdej je pa dwe ur od narperga naprej Kranfki Luka is Schwina be-renta .... se imnuje na Stajarskim na enem hribzki stoji win toz od enga gospoda tle not se kolaraben seme dobi«. Takim v poduk povemo, da na napisu ni druzega treba, kakor ime in perimek tistega, na kterega se piše, in pa kraj, v kterem stanuje, in bližnjo pošto natanjko naznaniti, in sicer takole: Naj prejme gospod (gospa), posestnik itd. v .... (Smartnu) pri ... . (Krajnju). Ako se pa pismo pošlje v kako mesto, ni treba druzega, kakor ime mesta napisati, zraven pa je potreba hišno številko, in če tisti, na kogar se piše, v kakem predmestju stanuje, tudi predmestje pristaviti, n. pr. Naj prejme Blagorodni gospod J. J. v Ljubljani na Poljanah št. . . ¦ Na šolske učence, ces. vradnike itd. ni treba številke in predmestja, ampak le pristaviti, v kteri šoli so, ali kterej vradnii itd. služijo. Nekteri pa tudi delajo napise v nemškem jeziku , misleči, da se sicer na napise v slovenskem jeziku ne porajta; toraj toliko smešnih na pol nemških, na pol slovenskih napisov pride na pošto, na priliko: Ann dem Hern Lukas .... Jipaw Stat Ein Holzhaft (Staatsanwaltschaft!!) - zum Kanzelaidinar. Vsacemu je prosto napis narediti, v kterem si bodi jeziku; nobeno pismo zavolj tega ne bo zaostalo ali se zgubilo. Le takrat, ako se v kake tuje nemške kraje piše, je svetovati ime kraja tudi v nemškem jeziku pristaviti, sicer pa je to nepotrebno, ker vrad-niki na Slovenskem, ki imajo s pismi opraviti, morajo slovensko znati, in nobeden se ne bo in se ne srn 6 prederzniti, pisem, na kterih so slovenski napisi, zaderževati, ali kaj druzega zoperpostavnega ž njimi početi, ker bi sicer kazni zapadel. Cegnar.