UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I nadstr.). Uradne ure za stranke eo od 10. do 11. dopoldne in od 6. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne I; . sprejemajo. : : ! NAROČNINA: celoletna po pošti ali e poSiljanjem na dom za AvBtro-Ocnrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10'80, cetrtlctna k 6'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 2640; za H : ’ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne števiike po 8 vin. Si e v, 794. V Ljubljani, v četrtek dne 29. januarja 1914, ZARJA izhn-a vsak dan razen nedelje in praznikov .' •' .* ob |ioi 11. uopolilne. . \ . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, H„ in oraduje /.a slranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zvečat Inaeroli: enoatopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana s in idrne 40 vin. — Inserate sprejema upavntšlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■ Leto IV. Obstrukcijska kolobocija. Poslanec Stanek, sedanji generalissimus Seške agrarno-radikalne armade, Je dal ustaviti obstrukcijo v proračunskem odseku. Obenem pa je napovedal, da jo prenese v zbornico in da jo tam še poostri. Če ostane pri tem, je nova konfuzija gotova in § 14. prevzame zopet vlado v Avstriji. Grof Stiirgkh si dovoli brez pomisleka proračunski provizorij s cesarsko naredbo, pri tem pa nagubanči čelo, češ jaz sem nedolžen, pa dvigne kazalec in ga v elegantnem loku upre na poslansko zbornico: Glejte, tam sede krivci! To je humor te nevesele komedije: Stanek vodi svojo četo v boj, da bi porušil grofa Stiirgkha, pa mu utrjuje stališče. Njegova ar-madica oponira, obstruira. govori in šepeče, popravlja stvarno in popravlja osebno, vihti tuna svitle meče, kolikor imajo pač opraviti z umom, ker je na češkem neustavno stanje; in pripravljajo — neustavno stanje za vso državo. Obstrukcija je v avstrijskem parlamentu pač že tako navadna prikazen kakor blato ob deževnem Času. In skoraj vsaka je zoprna kakor dolgo deževje. Ali z nezmiselnostjo prejšnjih obstrukcij tudi češki agrarci ne morejo opravičiti svoje, zlasti zato ne, ker bi radi na-tvezili svetu, da jc njihova obstrukcija nekaj druzega. da je pametna in smotrena. Če bi tega ne trdili, bi bilo njih početje veliko bolj razumljivo. Pred par leti je bila obstrukcija špecialiteta čeških radikalcev samih; režiserji so bili gospodje Klofač, Fresl, Choc. Njih filozofija je bila zelo enostavna; rekli so: Razmere nam ne ugajajo, razbijmo torej vse! Človek si je lahko mislil, da je to neumnost, ampak razumel je to primitivno logiko. S Sta-nekom pa je stvar čisto drugačna. Ko so prišli krščanski socialci s svojim šarlatanskim dodatnim predlogom k finančnemu načrtu, je njegova stranka nastopila proti tej slepariji in Sta-nck sc je kakor moder Človek postavljal za to, da mora zbornica držati dano besedo. Tudi obstrukcijo je njegova družba takrat pravočasrto ustavila in omogočila, da je prišla barka s finančnim načrtom in službeno pragmatiko v pristanišče; Kako se vjema s to taktiko sedanja? Med eno in drugo je komaj teden dni in vendar se razlikujeta’ kakor zdravljenje in zastrupljevanje. Takrat so češki agrarci in radikalci pomagali parlamentu na noge, zdaj ga spravljajo na psa. Kaj bi hrabri bojevniki radi dosegli s svojo obstrukcijo, jc ena reč; kaj v resnici dosežejo, pa jc druga. In politično odločilen ni njih namen, temveč učinek. Na Češkem je komisariat. Ustava je z imenovanjem upravne komisije kršena in grof Stiirgkh je odgovoren za to. Nobenega dvoma ni o tej resnici. Le da to ni edina neustavnost, ki se Je v Avstriji zgodila, odkar ima ta država ustavo, temveč kakor je opozicija v prvem državnem zboru napovedovala, tako se je zgodilo: Neštete vlade so se posluževale absolutist ičnih določb, ki so ostale v državnih osnov-JJili zakonih in so jih zlorabljale v neustavnem duliu. Teoretično zasluži to najstrožjo obsodbo. Dovolitev davkov s § 14. je prav tako avtokra-tična kakor nadomestitev deželnega odbora z upravno komisijo. Ali praktično to spoznanje nikakor ne zadostuje. Če se katerakoli vlada poslužuje neustavnih sredstev, je vedno važnejše od vladnega poguma to, kaj poreče državni zbor. In vladam bi hitro minila slast za S 14. in za podobne protiustavnosti, če bi parlament ovrgel njene naredbe in Jo pozval na odgovornost. To se pa še nikdar ni zgodilo. Nemške in slovanske stranke so vedno pomagale vladam iz zadreg. Opozicije proti § 14. se sieer nikdar "J manjkalo, ostala pa Je vedno akademična. ganske stranke se niso upirale temu. da se ra*>» § 14., ampak le temu, da ga rabi njim nasprotna vlada. Odločevalo Je vedno le stran- karsko, nikdar pa ne načelno stališče. Tudi imena čeških ministrov so že stala pod cesarskimi naredbami, prav tako kakor nemška in poljska imena. In Nemci so strastno obsojali vsako slovansko vlado, ki je imela v svoji zgodovini § 14.; in Slovani so dvigali vojsko zoper nemško vlado, če je kaj ukrenila s tem paragrafom. Odpraviti pa ga niso hoteli ne eni ne drugi, zakaj na tihem so mislili eni in drugi, da lahko pride čas. ko ga bodo sami rabili proti svojim nasprotnikom. Najlepši eksempel je gospod Hochenburger, ki je kot poslanec žugal »krivoprisežniškim ministrom« s poobešanjem na cestne kandelabre, kot justični minister pa je sam podpisaval cesarske naredbe kakor za stavo. Pameten človek ne more zameriti češkim agrarcem, če jih jezi češka upravna komisija. Ali če hočejo biti resna politična stranka, morajo pokazati globokejši vpogled nego se izraža v obstrukciji. Boja proti absolutizmu ne more izvesti nobena posamezna stranka, zlasti če ji manjka toliko do večine kolikor sedanjim češkim obstukcionistom. Dokler se vlada lahko opira na večino v parlamentu in dokler se more večina zanašati na svoje volilce, ne pride nobena manjšina z glavo skozi zid. Vlada je odgovorna za svoje neustavnosti; ali te odgovornosti se ji ni treba bati, če ima v državnem zboru dovolj mamelukov, ki gredo zanjo čez drn in strn. Češka obstrukcija ne napravi komisariatu v Pragi toliko škode, kolikor potrebuje vrabec za zajtrk in ne prikrajša njenega gospodstva niti za štiriindvajset ur. To je gotovo kakor da ima teden sedem dni. Nikakor pa ni gotovo, če ga ne — podaljša. Kajti neustavne razmere v državi morejo le pospešiti neustavnost v deželah. čimbolj bo parlament oviran, tem manj je upanja, da se bo bavil s češkimi razmerami, tem manj pa Je tudi prilike, da se ustanovi kakšna večina proti vladi. Stanekovi ljudje bi radi veljali za demokratično stranko, pa ne razumejo glavnega načela demokracije; Da gre izvrševanje politične moči ljudstvu. V zadnji vrsti je vedno ljudstvo odgovorno za razmere, kajti če jih ne bi trpelo, ne bi mogle obstajati. Ljudstvo ni dalo večine (eškim agrarcem; ni je dalo strankam sploh, ki bi se resno^ hotele boriti zoper neustavnost. Izročilo je politično moč skupinam, ki podpirajo vlado tudi tedaj, če koraka po absolutističnih potih. Zategadelj mora trpeti, kar uganja vlada in kar pokrivajo stranke večine s svojim plaščem. če mu to ni prav, mora pri prihodnjih volitvah odsloviti sedanje zastopnike in izbrati take, ki bodo bolje varovali njegove koristi. Obstrukcionisti imajo o nalogah opozicije povsem napačno mnenje. Tudi njihovi poizkusi imajo absolutističen značaj. Vsiljevati večini voljo manjšine nikakor ni ustavno. Če večina ne izpolnjuje svojih dolžnosti napram ljudstvu. Je poklicana opozicija, da to razkrije s svojo kritiko in da vzgojno vpliva na mase. Razmere v državi niso le dokaz, da imamo slabo vlado, ampak tudi da imajo množice premalo politične zavesti in vzgoje. Torej je treba delati v tej smeri. AH obstrukcija Je za to najslabše sredstvo. Ona ničesar ne pojasnjuje, temveč le za-temnjuje. Opoziciji jemlje priliko za kritiko, večini pa daje priliko, da skrije svojo odgovornost. Opoziciji, ki ima resne namene, je parlament vsaj toliko potreben kolikor večini, pravzaprav pa še bolj, kajti le v parlamentu more z besedo in dejanjem nazorno pripravljati politično izobrazbo ljudstva. Zato je obstrukcija čeških agrarcev norost, kakor Je bila obstrukcija Rusinov, obstrukcija slovenskih klerikalcev, obstrukcija Nemcev in vsaka dosedanja obstrukcija v avstrijskem parlamentu nezmiselna. Stanek et Comp. škodujejo demokraciji in podpirajo absolutizem. Tega ne nameravajo, ali to dosegajo. Dnevne beležke. ... ~~J«v.:‘Datellskem Tovarišu« čila gospod Rakovšček levite gorlškhn učiteljem. ki so se naveličali starega petja o izključni narodnosti in se začeli baviti tudi s socializmom. Oospod Rakovšček Je gotovo prepričan, da Je tapisal v svojem članku globoke resnice. Bilo bi pa res žalostno, če bi vse slovensko učiteljstvo tako površno mislilo. Oospod člankar najprej trdi, da socialnih vprašanj ne bodo reševali slovenski učitelji, niti slovenski socialni demokrati — pa tudi ne »celokupni« slovenski narod. Ampak — pravi ex cathedra — rešitev socialnega vprašanja, v kolikor se bo dalo to rešiti, pojde preko nas. Oosp. Rakovšček Je to-dain^0 v®,ik skepM: besede »v kolikor se bo • * debelo natisniti, da izrazi socialnem °vllev*erietna/vse mu zdl spIoh rešitev A,?JaSan,a- Ce bi bi,i vsi «WJe taki It?™ mJSni0? ,e oČividno sploh malo ah pa nič razmišljal o socialnem vprašanju, ker bi bil sicer pač morda lahko ostal v dvomu, K«tko sc bo rešilo, nikakor pa mu j)j bilo moglo ostati tajno, da izsiljuje problem sam po sebi rešitev. Če bi se njegovo duševno oko malo ozrlo po svetu, bi bilo pa tudi lahko opazilo, da je reševanje že v tiru! Kaj pa je to, da veliki obrati uničujejo male, da se veliki koncentrirajo, da se vsa industrija in ves promet centralizira, kartelira, spaja v truste, ustanavlja svetovne monopole? In kaj jc to, da se mobilizira moč delavstva v organizacijah, ki pridobivajo delavstvu vpliv v industrijah in parlamentih, v gospodarskem in političnem življenju? Kaj je to, da utrjuje podjetništvo s karteli in trusti svoj absolutizem, pa mora organiziranemu delavstvu vendar priznavati konstitucio-nalne pravice v svojih obratih? če bi g. R. temu procesu posvetil kaj pozornosti, bi tudi lahko spoznal smer, v kateri se razvija socialno vprašanje. Ali za to se on ne briga, ker tega vprašanja ne bomo reševali mi. To je zelo demokratičen nazor, katerega pravzaprav ne bi bili prisodili učitelju, ki hoče veljati za naprednega. Socialno vprašanje je vendar za božjo voljo vprašanje družbe, vprašanje vseh, pa se rešuje le s sodelovanjem — z aktivnim ali pa s pasivnim sodelovanjem vseh. In ravno kot narodnjak ne bi smel g. R. izreči kaj takega, da naj ostane njegov narod brezbrižen za vprašanje vsega sveta, da naj ostane v kotu, ko sto- pajo vsi drugi na plan! Preko nas pojde rešitev socialnega vprašanja! Seveda, Če se sami obsodimo na pasivnost, pojde preko nas, ali tedaj pojde tako, da nas pohodi. Kdor se v boju ne postavi ne na eno ne na drugo stran, pride med obe armadi in dobi od obeh krogle v trebuh. Sicer se pa g. R. silno moti, če misli, da so v tej reči na Slovenskem vsi tako negativni kakor on. Kar je pri nas bogatega in mogočnega, se udeležuje reševanja socialnega vprašanja — na strani mogotcev. Kot učitelj naj bi le malo potipal svojo kožo, pa bi se prepričal, da ta prav intenzivno čuti to reševanje. Da označi svoje stališče, je pa g. R. zapisal nekaj učenega. »Mi slovenski učitelji, ki smo izšli iz naroda, poznamo njegove potrebe in zahteve, preferiramo predvsem rešitev narodnih in gospodarskili vprašanj.« Za ta stavek bi se mu lahko reklo: Si tacuisses . . .! V katero poglavje neki zapisuje gosp. R. gospodarska vprašanja? Ampak pozabil je pri tem še važno malenkost: Katera gospodarska vprašanja »preferira« gospod člankar? Nemara nam prizna, da so gospodarska vprašanja tovarnarjeva nekoliko drugačna od delavčevih in da se n. pr. tudi učiteljska gospodarska vprašanja ne vjemajo kar s kakšnim generalnim »gospodarskim vprašanjem«. Če naprti svojemu spominu le nekoliko truda, spozna še to, da zahtevajo učiteljska gospodarska vprašanja boi in celo — horribile dictu! — vprašanja slovenskih učiteljev večinoma boj s Slovenci, ki imajo v rokah nož in v omari kruh. Oospod Rakovšček piše zelo avtoritativno, ampak zamera gor, zamera dol: Kar piše. so prepisane fraze, če hoče slovenski narod — kar ni par slovenskih advokatov in popov — doseči svoje pravice, mora najprej živeti; da more živeti, potrebuje kruha: da dobi dosti kruha, se mora boriti zanj; boj za kruh Je socialen boj. Kadar je življenje zagotovljeno, pa pridejo druge reči. In nič se ni treba bati: Kadar bo v hiši toliko kruha, da ne bo treba skrbeti zanj, si misli že poiščejo druge predmete, se pobrigajo za kulturo in za vsakovrstne ideale. Socialno vprašanje je prvo vprašanje, glavno, temeljno vprašanje, vse drugo je odvisno od rešitve tega vprašanja, od ureditve socialnih razmer. In kdor tega ne razume, naj se vsaj ne napihuje, kakor da bi se bilo treba še bahati z nerazumevanjem. . — Vžigalice spadajo med najnujnejše potrebščine modernega človeka. Sedanje ljudstvo se jih Je tako navadilo, da nihče več ne misli, kako velikega pomena je taka mala stvarca, s katero se lahko umetno zaneti ogenj, ta neprecenljivi činitelj razvoja, brez katerega ne bi bil človek nikdar mogel postati kulturno bitje. Vžigalice pa nimajo le tega pomena, da se z njimi lahko napravi ogenj na ognjišču, da se zakuri peč in prižge cigareta, ampak z njimi se tudi lahko napravi profit, človeške potrebščine so v naši dobi predvsem predmet kapitalistične špekulacije. Leta 1912 se je ustanovil v Avstriji kartel za vžigalice in vlada Je z vnemo sodelovala pri tem plemenitem delu. Že prej se Je šest največjih tovarn, ki obvladujejo sedemdeset odstotkov vse produkcije, združilo v delniško družbo »Solo« in »LSnderbanka« je organizirala prodajo njihovih izdelkov. Ko je prišla po dolgem brezuspešnem prizadevanju prepoved strupenega belega fosforja, so Kreditni zavod, Nižjeavstrijska eskomptna družba in Živno-stenska banka pokupile ostale obrate in jih združile v delniško družbo »Helios«. Potem sta »Solo« in »Helios« ustanovili skupno prodajno družbo, ki monopolizira prodajo vžigalic in je kmalu dvignila ceno. Izven kartela so ostale še ogrske tovarne. Sedaj pa se je tudi v Budimpešti ustanovila delniška družba za vnovčeva-nje vžigalic, in vse ogrske tovarne so ji izročile prodajo svojih izdelkov. Ker bo ogrski kartel sodeloval z avstrijskim, je kartelni monopol v industriji za vžigalice do dobrega dovršen. Tako napreduje koncentracija kapitala in njegov gospodarski absolutizem. Tako se pa tudi pripravljajo tla za socializem; kajti čim absolut-nejša postaja moč kapitalizma, tem neznosnejša je za konsumente in delavce, torej za vse ljudstvo razun kapitalistov. In kar postane v resnici neznosno, mora pasti! ~ Mladinska organizacija. Pod okriljem splošne delavske zveze »Svoboda« se je osnoval mladinski odsek, katerega namen je mladino izobraževati v socialističnem duhu. Na občnem zboru izvoljeni odbor, ima resno voljo, da spravi člniveč mladine v tabor kamor spada, a odraslih sodrugov naloga bodi, da gredo mladini v vseh oziri na roko. Še neorganizirani mladini naj nasvetujejo pristop k mlad. odseku ter s pametnimi nasveti in podukom pripo-magajo k večjemu uspehu. Kajti jasno je, da bo stala jug. socialna demokracija v bodočnosti tako visoko, kolikor povzdignemo delavsko mladino. Ona je bodočnost stranke in zato ne sme biti socialistu vseeno, ktko in kje se vzgaja naraščaj. Ako hočemo več uspeha v bodočnosti vzgojimo si socialistično zavedno mladino. — PavŠIarJeva tožba proti kranjski deželi. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani Je Izdalo v torek razsodbo o tej pravdi. Pavšlar Je izgubil tožbo. — Za X. mednarodno maškarado, ki bo v soboto v »Narodnem domu«, se kaže veliko za- nimanje. Ta prireditev si je pridobila v ljubljanskem predpustu že stalen prostor in bo gotovo tudi letos prav dobro obiskana, tembolj ker se pripravlja odbor, da iznenadi goste s tem iri onim, o čimer se seveda ne sme poročati, da ostane iznenadenje res iznenadenje. Slišati pa je, da se vrše priprave tudi med občinstvom in da bo prireditev tudi kot maškarada zanimiva. Vsekakor se bodo vsi, ki pridejo, lahko imenitno zabavali; glavno pa jc, da jih pride prav veliko in da prineso čim več humorja s sabo. Kadar je udeležba velika, se tudi šale in zabave ne zmanjka. Vstopnice se še dobe. Kdor si Je še ni omislil, naj torej stori to. Bolje je pravočasno kakor prepozno. — Albanska ekspedicija torej le ni bajka. Diplomacija sicer še strogo varuje tajnost, ali spretni reporterji ne vedo ne kaj so zaklenjena vrata, ne kaj je sedem pečatov. Tako smo izvedeli, da so priprave že v tiru, in v soboto, dne 31. t. m., mine tajnost — na mednarodni maškaradi v Narodnem domu. — Skrajna nesramnost. Sodrug z Viča nam poroča: Veliko senzacijo zbuja v viški občini najnovejša naprava oo. frančiškanov, namreč' »šolarsko orpavilo«, vsled katerega izganjajo odrasle iz cerkve. Kutarji poudarjajo, da je to opravilo, ki so ga pripravili s sodelovanjem klerikalnega okrajnega šolskega sveta, velika potreba, s pomočjo katere bodo zbujali verski čut v otroških srcih. Tega si pa ne upajo doseči drugače, kakor na ta način, da obdelavajo otroke nemoteno in izključujejo odrasle. Prav neprijetno je vplivala ta odredba na starše in povprašujejo se, če nima cerkev enakega namena za odrasle kakor za otroke in da vsa stvar iz-gleda tako, kakor bi hoteli prečastiti pohujševati otroke. Kakšno razmerje pa bo nastalo med starši in otroci? Ali gospodje pedagogi ne vedo, da je prvi pogoj vsake dobre domače vzgoje zaupanje otrok do staršev? In sedaj to skrivnostno početje za hrbtom staršev! Prav imajo oni Vičani, ki pravijo, da niso ta opravila prav, nič drugega, kakor nesramna farška intriga. Gospodje bodo skušali pri pridigah, pri katerih"' so izključeni odrasli, fanatizirati šolsko mladino v prid klerikalni stranki, kateri hočejo na ta način pridobiti naraščaja. Zato tisti brutalni nastopi kateheta p. Arhangela, ki bevska nad verniki in jih podi iz cerkve sleherno nedeljo in potem muči otroke celo uro v tem strupe-nerm mrazu, da prihajajo vsi prezebli in prehlajeni domu. Ta gospod v rjavi halji, ki uči otroke sovraštva do staršev, nima nobenega1 zmisla več^za pravi Kristusov nauk. Njegov bog je dr. Šušteršič. Simbol morale sta mu pa Janez in vodiška Johanca! Lep zgled, ta mož, za šolsko mladino. Najleoše pa še pride: Župnik Je povedal, da bo poslal grof Kiinigl, ravnatelj c. kr državne policije, stražnike, ki bodo za-branievali odraslim vstop v cerkev! Kaj stno že tako daleč, da nas bo metala policija iz cerkve? Grof KNnigl je torej postal farovški hlanec. lep a vazni a za ponosnega aristokrata; in državna noliciia se je pooolnoma udinjala viškim far?em! Ko so prihalali patri v našo občino, so bili tako pohlevni in malhni, sedaj iim Je pa zrasel greben tako, da Je skrajni čas, da se npremo temu farnemu terorizmu. Vse zavedno delavstvo na Viču je do skralnosti ogorčeno. Solarska onravila imalo očivlden namen, da ntrlujefo klerikalno stranko v naši občini. Saj bi apelirati na višie šolske oblasti, da bi napravile konec tem mukam šolske mladine, na vemo. da se uklanjalo klerikalizmu in ne bodo ganile 7. mezincem. Zato nam ostane le samopomoč. Star?i. ne pošiHaite otrok k tem opravilom. 7akon vas ne veže. — TJmrll so v Ljubljani: Fran Kotar, siri nostrežnice, 1 mesec. — Andrej Šefic. sin zidarskega nomo^nika. 9 tednov. — Marila Mlinar. gostilni^nrleva vdova. 7.5 let. — Metila Ka-ninia. posestnik, hfralec, 36 let. - Mnrija Mer-dnvs. zasefcntra. lot. — Martin Jenko, bera*, 66 Tet. — Mar?»a GabrlM???, msehnfca. 75 Tet. — K''"* le poanti. Včeral ob noj 11. dopoldne le na Kongresni trg prineHat izvošček Novak 7. vozom *t. ti. Mer mu je Vonj nenadoma nad^l in nopmll. ?ival so pogrnili z odelo ter nolftiofili konjača, da jo je naložil na voz In odpeljal. — PWf» slavca iti Znana pl^otVa fara filtri plnvno vlogo v nlesni sceni v št:r?h' delih *OH(>tta«. ki se nredvaki na snecfaln^m vp*»ru v kinematografu »TdeaU nolf»ijo, tudi če ga je videl že skoraj povsem ena-ce»a. Prav dobro je izrazil kontrast med meh-timi čuvstvl očeta in bridkim cinizmom pohab-jenca. Do vrhunca se je povzpel v tretjem de* anju, ko vzkipi v njem maščevalnost. Gospod -Owc*ynski je bil prav prijeten vojvoda, ki endfcj življenje povsem z lahke strani, se rad zabava, je za trenotek resnično zaljubljen, srka med iz vseh cvetličnih kelihov, pa pri tem modruje, da žena le vara nas. Tudi pevski del naloge je gospod Lowczynski prav dobro opravil. Gildo je pela gospa StrOzzijeva simpatično; zdelo pa se nam je, da ni bila glasovno povsem dlsponirana. Manjšo partijo Magdalene je zadovoljivo rešila gdčna. Valentijeva. V sta- Monterona je gospod Križaj vloži! plemenit ponos in vso lepoto svojega glasu. Karakterističen Spatafucile je bi! gospod Leslfi. V zborih ne 1 službi je bil Janoš Mate, ki je bil sicer doka krepkejši, a mirnega značaja, medtem ko Je bi GJukič jako silne nravi. Spala sta skupaj v sob poleg hleva. Kakor že neštetokrat prej, je 24. novembra lani zopet nastal med njima prepir. Ko Je Mate svoje delo v hlevu končal, se je vsedel tako, da je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. Gjukič je pa šel na dvorišče, vzel veliko sekiro, jo skril za hrbtom in šel v hlev, kjer je nič zlega slutečega Janoša z ostrino udaril zadaj po glavi. Janoš je vstal in se obrnil, Gjukič Je pa stekel krog njega in ga z ušesom sekire udaril po preje prizadeti rani. Janoš se j< zvrnil po tleh, Gjukič Je pa šel na dvorišče in vrgel sekiro preko zidu. Nato Je šel nazaj v hlev in ko je videl, da se Janoš Še giblje, je vzel vile in ga z njimi pritisnil tako, da se je en zob vil zabodel v rano; glavo mu Je tiščal tako, d«1 je umirajoči ni mogel premakniti. Nato Je vile potegnil iz rane, ker pa je Janoš Še hropel, ga je z vilami tako udaril v zatilnik, da so se vije zlomile. Nato je ugasnil luč in šel k ostalemu služabništvu pravit, da je neki neznan moški ubil Janoša. Hiteli so v hlev in tu je Gjukič prijel ubitega za roko, mu potipal rano in se sploh vedei, kakor bi imel najmirnejšo vest. Vendar je orožnikom kmalu priznal, kar Je bil storil. In ta mladi krutež je, kakor poroča »Narodna Obrana«, izrazito lepe zunanjosti; njegov obraz Je bel in nežen kakor dekliški, oči modre In ve-seloživahne. V zaporu se igra, prepeva, pleše in opaziti je, da je zelo nadarjen. O kesanju nobene sledi. Ko mu je zagovornik rekel, da bo obsojen na 15 let ječe, ga Je najprej začudeno pogledal, potem mu pa veselo rekel: »Saj se samo šalitel« Gjukič je bil pred porotniki v Osjeku obsojen na 15 let težke ječe. Amllcare Clprlanl, o katerem smo včeraj poročali, da je bil izvoljen v Milanu za državnega poslanca, ima kaj burno življenje za seboj. Sodrug Cipriani je bil izvoljen z 10.855 glasovi proti konservativnemu kandidatu, ki je dobil le 6118 glasov. Pri prvih volitvah, ki so bile lansko jesen, je bil izvoljen sodrug Treves v tem okraju. Ker je bil pa Treves izvoljen v dveh okrajih, Je bilo treba v milanskem okraju nadomestne volitve, pri kateri je zmagal stari bojevnik socialne demokracije, revolucionar z vso dušo, sodrug Cipriani. Cipriani se je boril pod Garibaldijem za osvoboditev Italije in udeležil se je tudi bojev pariške komune. Ko je bil še zelo mlad, je v Aleksandriji v Egiptu izvrši! umor, ko je svojega brata branil pred napadom. Nato so ga hoteli aretirati. Aretaciji se je zoperstavljaj in pri tem smrtno ranil dva stražnika. Odšel je v tujino, kjer je ostal tako dolgo, da Je kazen zastarela. Nato je bil obtožen političnega pregreška in čeprav so bila njegova dejanja v Aleksandriji že zastarela, je bil obsojen na 20 let ječe. Da je dobil tako težko kazen, zato so bili seveda odločilni politični vzroki. Italijanski sodrugi bi ga bili radi rešili ječe, pa so ga tako dolgo postavljali kot protestnega kandidata v različnih volilnih okrajih, dokler ga ni kralj pomilostil. Cipriani pa je bil prejkoslej strasten sovražnik monarhije in fanatičen re* publikanec. Zato je bil neprestano zapleten v politične procese in končno je moral pobegniti visel nad to trato nek žar, Šumno pričakovanje In vznemirjenje. Ko se je tako oziral, se je spomnil, čemu je torej prišel sem? Znova je iskal najverodostoj-nejšega vzroka, ki bi bil povzročil vabilo, tiaj pride sem. A hkratu se je i vprašal, zakaj so se sešle tu te delil iške posta ve, oblečene tako skrbno, nenavadno, zakaj le prišlo sem toliko mladih mož? Zamišljeno je upiral oči na to mrgolenje, na vabljive postave dam, na zapeljive njih obraze in na izzivajoče poglede gospodov. Prepričan je bil, da ni mogoče, da se ne bi pri pogledu na nje obraz oglasil v duši odmev:: »To je ona!« Toda med temi dekliškimi postavami niti ena ni vstrezala njegovi iluziji. In Čim dalje se je oziral, tem krepkeje se je vračal k istemu vzroku, ki mu Je bil na misli že doma. Poslušal je godbo, ki je glasno igrala. Ogledoval je gole roke deklic, ki so objemale vratove gospodov, ogledoval je, kako se v živi mešanici vse suje, premika in suče. Reflektiral je še dalje in zazdevalo se mu je kakor profaaacija, 4* bi bila i ona tu. Razumel je; vsaj dejal si *e' da razume. Pri četvorki, jedva 60 se z»£ef' uvrščati, se mu je obesil Mikvška in sca.peljal vun. »Hruby, veste, jaz plešem le z vašo sestro. Pri vseh točkah, v katerih je oddana drugim, niti noge ne premaknem.« In zapazivši Hanuša je pristavil: »Prosim vas, kdo pa je ta? Kako, da sta se tako zabavala skupaj? Jaz sem tega Človeka že nekje videl, samo — — samo -----------« In prišla sta k Hanušu in Ivan Je predstavil Mikyško. Iz domovine v Pariz. Ker je pa sedaj državni poslanec, so se odprla staremu bojevniku zo-bet vrata v domovino, zakaj kot poslanca ga he smejo aretirati. Divje zveri v Bosni. V Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo je varoval 161etni Vojislav Miličevič s svojo 171etno sestro Jelko. Nad volka je planilo pet ovčarskih psov. ki so pnega volka kmalu tako obdelali z zobmi, da je pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil. pa se je moral tudi on umakniti. Bežeč je palete! na 161etnega Vojislava, ki se mu pa ni umaknil, marveč ga je s sekiro mahnil po hrbtu, kljub hudi rani je volk bežal dalje, 171etna JJelka pa za njim. dokler ga ni došla in ga s kolčem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. Vojislav je dobil od okrajnega glavarstva nagrado, razen tega pa je dobil tudi brecej za kožo. — V Kalinoviku ie pa v gozdu 'divja svinja napadla nekega vojaka 92. pešpolka. ko je sekal drva. Vojak je pa svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po glavi, da je pa mestu poginila. Tehtala je 65 kg in so meso prodali na dražbi za 70 kron. Svetnik z desetimi ženami. Iz Seattla, v ameriški državi Washington, poročajo, da je v tamkajšnjem zaporu katoliški duhovnik, obsojen mnogoženstva. Ta božji služabnik se je izdajal povsod za svetnika, s katerim se bog neposredno razgovarja. Prvo neljubo znanje s policijo je napravil ta »svetnik«, Albert Dahl-strom. leta 1906 v Čikagi, kjer je zaplenila poštna uprava knjigo, ki jo je spisal Dahlstrom, zaradi nemoralne vsebine. Potem se Je pričel ženiti, ker človeku ni dobro samemu biti. Leta 1909. se je poročil v Čikagi, drugo ženo je dobil v St. Pavlu, ki je tudi porodila. Za tema dvema je imel še naslednje žene: Berta Foot-mayn v Denveru, katero le zapustil že čez tri mesece: potem se Je oženil hkratu z dvema sestrama. pa druga o drugi nista vedeli, da imata enega in istega moža; v Minesoti Je dobil Ido Basby, ki je pa znorela, ker ji je vzel dete in ga Jddal neki družini v čikagi; v čikagi je dobil naslednjo ženo, Zeni Sumerlson. potem še eno v Denverju, Hilmo Carlson, zddnja je bila pa Marta Peterson iz Rockforda, ki je rodila »svetniku« tri otroke in potem so oblasti napravile konec njegovemu svetništvu. Zadnje vesti. PRORAČUNSKI ODSEK. Dunaj, 29. Proračunski odsek je snoči rešil proračunski provizorij, ki pride danes v zbornico. Kakor je videti, pa tukaj ne doživi rešitve, ker so ostala vsa pogajanju s češkimi agrarci, d* bi ustavili obstrukcijo, brezuspešna. Na odsekovi seji je po Stefnwenderjevem ppročilu Rusin Okunjevsklj upozoril na dva velika dogodka včerajšnjega dneva, namreč sprava v Lvovu in ustavljena obstrukcija čeških agrarcev. Vladno časopisje ni posvetilo tema dogodkoma primerne paznosti. Potem se obrača Kovornik proti Čehom, ki obstruirajo v odseku ** socialno zavarovanje. Jezikovno vprašanje Češkem — pravi — vendar nima nič opraviti z meritoričnim zakonom o socialnem zavarovanju. SchraffI zahteva zakon, s katerim zviša duhovniška kongrua. Jarc govori o kranjskih in koroških merah. Nemec predlaga, naj se uvrsti v provizorij kot tretja točka: »Za ureditev plačilnih razmer železničarjev v zmislu predloga, ki je bil v poslanski zbornici sprejet 16. decembra 1911, se železniškemu ministrstvu v proračunu za leto 1913 dovoljena potrebščina v znesku 15 miljo- zviša za 2 iniljona in sicer tako. da se za ,Ionov odpada3oči znesek zviša od 4 na 6 mi- Ob pol 4. se je prekinila seja. r. ^ v!a Popoldanski seji je Kendzior zahteval 'Uaniško akademijo v Krakovu. Glockel (soc. dem.) pravi: Vlada je več-«iraik°^c'e3n° obljubila, da bodo finančni učinki siuzbene pragmatike zagotovljeni od I. septem- 0čaranierkS rf lJal[edba Pa prinaša veliko raz- SaTaioč na dni° ad,a dobe enkrat"» znesek, .popaaajoč na dobo od 1. septembra do 1 febru arja le tisti, ki so 1. februarja v aktivni’ službi Medtem pa je šlo veliko državnih uslužbencev v pokoj, drugi pa so umrli. Z nameni državnega zbora se nikakor ne vjema, da bi bili ti usluž- beuci, oziroma njih vdove in sirote, zdaj pri- vEJ i* Zat0 Pred,afca resolucijo, ki poziva usfi.*iL da.rav?a tudi z omenjenimi uradniki in tak« i t1iC1’ oz,roma z Plih vdovami in sirotami, v vetrn Dr‘*™m žc >• se»-nek//1Tr1.*ožu;ie' da Je ministrstvo odobrilo škem kraju« 2°?"“ 'dobrega glasu v deželi. sploh nima Heilinger predlaga dve resoluciji o pokojninah za državne uradnike in njih vdovč. l,. £e,,iel i'1 SchraffI predlagata: Vlada se po-PMašča. da porabi za dobo od 1. septembra 1913 g® 30. junija 1914 odpadajoči delež letnega iz-^ka v znesku 35 miljonov za izvedbo službe pragmatike in da zviša znesek za zboljša-l^^hodkov državnih železničarjev na 5-6 mi- naj se raz- (500/^nnIfc*,,,t.pred3aKa dodatek, da se dovoli atu? „ ^ 5a ,zvedbo dveletnega avanziranja na državnih železnicah. Pantz podaja podoben predlog. Bugatto zahteva, da se čimprej uresniči poštna avtomobilska črta Gorica-Červinjan-Gradež. Miklas govori o krščansko socialni taktiki z ozirom na znani kompromis z gosposko zbornico. S tem je debata zaključena. V stvarnem popravku upozarja dr. Dla-mand (polj. soc.), da se izvršujejo v tiskarni zbornega poveljnlštva dela za privatne stranke, torej krumirska dela. Zborni poveljnik naj to takoj odpravi. Pri glasovanju je bil proračunski provizorij sprejet proti glasovom socialnih demokratov, Jugoslovanov, Italijanov, čeških agrarcev In čeških radikalcev. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 29. Včeraj so bila dolga pogajanja s češkimi obstrukclonisti, ki pa so ostala brezuspešna. Stanek je med drugim zahteval, naj se takoj razpišejo češke deželne volitve in skliče češki deželni zbor. Grof Stiirgkh je ugovarjal. da je sklicanje deželnega zbora z ozirom na to, da se pravkar pričenja novo spravno pogajanje. sedaj politično nemogoče. Zvečer je imel klub čeških agrarcev sejo, na kateri se je posvetoval, kako nastopi danes v parlamentu. Češki agrarci so prepričani, da bo današnja seja državnega zbora zadnja. ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 28. Odsek je sprejel piedlog poslanca Kreka, da naj obravnava o jezikovnem in uradniškem vprašanju zakona poseben podod-sek 21 članov. Člani tega odseka niso deželni poslanci, zato da bo zboroval odsek tudi ob času deželnozborskih zasedanj. Nato je odsek sklenil generalno debato o prehodnih določbah za Galicijo. Glasovanje o teh določbah bo jutri. POLJSKO-RUS1NSKA SPRAVA SKLENJENA. Lvov, 29. Snoči so Poljaki in Ruslnl sklenili spravo o volilni reformi. Dopoldne se je posvetovanje pričelo pri namestništvu. Ob pol 4. popoldne so se sešla načelništva poljskih In rusin-skih klubov. Odsek za volilno reformo se snide v torek na sejo. TOVORNI VLAK JE ZADEL OB STROJ. Jesenice, 29. Včeraj zjutraj Je zadel na tukajšnjem kolodvoru tovorni vlak, prihajajoč iz Beljaka, ob stroj drugega vlaka. Oba stroja sta močno poškodovana, prav tako tudi ostali vozovi in blago. ' t OGENJ V GLEDALIŠČU. Dunaj, 29. Pred začetkom snočnje predstave v josefstadtskem gledališču se Je vnel pod. Občinstvo je moralo zapustiti gledališče. Predstavo so odpovedali. TISZA IN HRVATJE. Budimpešta, 29. Oficiozno Javljajo: Vse vesti, da je med ogrsko vlado in hrvaško-srbsko koalicijo tajna pogodba in da se na Hrvaškem ne bodo več ustanavljale madjarske šole, so izmišljene. Razvoj madjarskih šol v dosedanji smeri je zagotovljen. ČRNOGORSKA SKUPŠTINA. Cetinje, 29. Včeraj ob desetih dopoldne je bila otvorjena črnogorska skupština. Seje se je udeleželo 70 poslancev. Na dnevnem redu je bila le volitev v verifikacijski odsek. Prihodnja seja se naznani pismeno. SRBIJA IN BOLGARSKA. Sofija, 28. v tukajšnjih uradnih krogih Izjavljajo, da so vesti o pogajanjih med Srbijo in Bolgarsko, s katerim naj bi se doseglo zbli-žanje obeh dežel, neosnovane. če se govori o oficielnih pogajanjih, je uradna izjava nemara resnična. Ootovo pa Je, da so gotova neoficielna poizvedovanja v Sofiji in v Belgradu ter da se opaža na obeh straneh neko nagnenje za spravo. Vsekakor je sedanje stanje nevzdržno, ker nalaga obema državama neznosna gospodarska bremena. Ker pa je neznano, kakšne koncesije bi se dale oziroma dosegle, je previdnost oficielnih izjav razumljiva. Po vestgh iz Belgrada bi bila Srbija pripravljena prepustiti Bolgarski nekoliko ozemlja v Macedoniji, ki ima pretežno bolgarsko prebivalstvo. Pariz, 28. Iz Sofije javljajo, da se izraža tam nagnenje za pogajanje z belgrajsko vlado o vzajemnih koncesijah, katerim bi bil namen, da se napravi boljše razmerje med obema državama. »Tem ps« omenja, da bi prišla poprava gotovih točk bukareškega miru za varstvo balkanskega miru v poštev. Tak korak od srbske strani bi se lahko označil za plemenito dejanje. Neposredna posledica srbsko bolgarskega zedinjenja bi bila ta, da bi Turčija sklenila mir s Srbijo. Na ustanovitev srbsko-turškega miru se pa polaga važnost, ker je finančna podpora balkanskih držav odvisna od tega še odprtega vprašanja. Tudi Venizelosevo bivanje v Belgradu in njegovo potovanje v Carigrad spravljajo v zvezo s to zadevo, DEMONSTRACIJE BRODOVJA VELESIL V ALBANSKIH VODAH NE BO. Dunaj, 29. Poročila o demonstraciji bro-dovja velesil v albanskih vodah so brez vse podlage, kakor zatrjujejo na tukajšnjih merodajnih mestih. Pač so hotele velesile demonstracijo brodovja po mladoturškem puču v Va-loni in poznejp, fco se je opažalo nevarno gi- ji bnej med mohamedanskim prebivalstvom v I Albaniji. Sedaj pa se je položaj v Albaniji tako I izboljšal, da je demonstracija nepotrebna in so prekinile velesile vsa tozadevna pogajanja. ZAROTA PROTI TURŠKI VLADI. Carigrad, 29. Tukaj so aretirali več softov, ker so baje imeli zaroto proti vladi. SPOMENICA O GROZODEJSTVIH GRŠKIH ČET. i Sofija, 29. Bolgarska vlada je izročila poslanikom velesil spomenico, kjer opisuje prav obširno vsa grozodejstva rednih grških čet med vojno. POSLEDICE ZABERNSKE AFERE. Strassburg, 29. V deželnem zboru je državni tajnik Zorn iziavil, da je deželna vlada za Alzacijo izvajala posledice iz zabernske afere; odločitve pa še ni. (To se pravi: Wedel jim je vrgel namestništvo pred noge in ostali uradniki odstopajo z njim.) DEPORTACIJA DELAVSKIH VODITELJEV. Kapstadt, 28. Včeraj so odpeljali deset delavskih voditeljev v pregnanstvo, seveda povsem tajno. V Transvaalu in Natalu pazi cenzura prav strogo, da ne izve Javnost ničesar o deportaciji. Voditelje so pripeljali o polnoči iz Transvaala v Durban. Močna straža jih je spremila nato v posebnem vlaku naravnost do luke. Tukaj so jih spravili hitro na parnik, ki je takoj odplul. Doslej ne vedo o deportaciji po vsej južni Afriki ničesar. VSTAJA NA HAITI. Berlin, 29. Nemška križarka »Vineta«, ki leži zaradi nemirov na Haiti že od 26. t. m. pred Port au Prince, Je izkrcala 80 mož In dve strojni puški za varstvo nemških državljanov. Odgovorni urednik Etbin Kristan. | . Izdaja in zalaga založba »Zarje«. .Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljublfanl. 5ANA' ANOTRAN J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-UUCA- A \ 1 9ef-2dr/wk:primarijDr- FR. DERGANC Konsumno društvo rudarjev ■" v Hrastniku — -------------------------------- registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga* vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle*. Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. 40 letni uspeh, SS-JS-j Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna, 1 stekleničica velja 20 vin. SEfiJE 0. PicCOli, Ljubljana. 75.000 ur! Vsled balkanske vojske sem pri* siljen 75.000 komadov imit srebrnih ur z Izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajaU: 1 komad K 31— 2 komada , 570 5 komadov , 13-80 4 letno pismeno jamstvo. Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju. Centrala ur SIMON LUSTIG, Neu Sandez št. 57. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. V Letne zaklueka za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd. Stereotipija. ES Litografija. Zakaj pač BS je ,,Pravi :zagrebški Franck: B tako priljubljen pri naših 4* gospodinjah? w Le zaradi svojih prednosti I krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost* Tovarniška znamka t Kavin mlinček« žmlUIHM Obpno konsumno društvo v Zagorju vpisana zadruga z omejenim poroštvom ' ~ **>. - vabi svoje Člane na redni občni zbor s© vrši dne 8. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v dvorani gosp. H. Mihelčiča na Toplicah. ki DNEVNI RED: t. Preči tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzornisjtva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. b. Poročilo revizorja centralne zveze. 5. interpelacije in vprašanja. t 1 t Za nadzorstvo; Ivan Wal!end predsednik. LAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, ki Je največji slovanski zavarovalni zavpd v Avstriji, sc najtopleje ... . . , ----------- - - W-----7 priporoča ter vafet p. n. slovensko ©hčin.tvp, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAV1JA' Ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbi jen je za starost, za slučaj mirti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Zivljenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osa-jnosvojitvijo oa^dnega gospodmtva. Ogrooini rezervni fendi nad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost, tistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 KapftaHj in škod pa Je do sedaj izplačala K 123,267686 77. Vsa pojasnila daje ter cenflue In razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto LJUBLJANI. GENERALNI ZA8TOP »8LAVIJE* VZAJEMNO ZAVAROVALNE PA NK E V — ........ 1 Odhod parnikov: ———------------—■ v mn. Amerik« r*ak® soboto, * jssžeo Ameriko vsakih 14 4®i. Trst»New-YoFk, vsako soboto TrsWc*žna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Waaft*vrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agentnrl za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZi Ljubljana, •———- Kolodvorska ulica štev. 26.---------------- v severno in juteo AMERIK M vfftifl tedaj » po »H «vdr