Odlomki iz vzgojeslovja. Spisal dr. Fr. Kos. (Dalje.) Spomtn,. V tej umetnosti si je iiajveč imena pridobil neki Reventlov z Danskega. Med drugim priporoča naslednje vodilo, kako naj bi se iz letnic naredile take besede, ki bi bile v nekaki zvezi z dotičnimi zgodovinskimi dogodki ali pa osebami. Številke od 0 pa do 9 naj se nadomeste z dotičnimi črkami in sicer: 0—1 ali pa z. (1 zato, ker se ta črka nahaja v besedi ničla = null.) 1 ^= t ali pa d. (t zato, ker je nekoliko sličen številki 1, d pa zato, ker se skorej ravno tako izgovarja kakor t.) 2 -- n ali pa v. (n zato, ker ima dve glavni potezi, ravno tako tudi v.) 3 = m ali pa w. (Obe čerki imate po tri glavne poteze.) 4—r ali pa q. (r se nahaja v besedi vier-četir na konci q pa v francoski besedi quatre v začetku.) 5 -s in ss. (Številka 5 in črka s ste si nekoliko podobni.) 6 __ b ali pa p. (b zarad sličnosti, p pa, ker se skorej ravno tako izgovarja kakor b.) 7 = f, pf, ph. (f zarad sličnosti s številko 7, pf in ph pa zarad sličnega izgovarjanja.) 8 = h ali pa j. 9 = g ali pa ch. (Številka 9 in črka g ste si nekoliko podobni.) Samoglasniki so brez pomena. Ako si hočem kako število zapomniti, nadomestiti mi je posamezne številke z dotičnimi črkami ter vriniti med nje nekatere potrebne samoglasnike. A paziti mtiram, da napravim tako besedo, katera bo v nekaki logični zvezi z dotično osebo ali pa dogodkom. N. pr. Frankovski kralj Karol Veliki je bil rojen leta 742. Nadomestivši številke te letnice z dotičnimi črkami lehko napravim besedo ,,Frank". — Barometer so iznašli leta 1643. Iz številk te letnice (razun tisočice, katero je treba dostaviti) dobim lehko izraz ^barometer". Tudi na drug način so si nekateri prizadevali spominu olajšati njegovo delovanje. N. pr. Karol Veliki je umrl leta 814. Primerjali so osmico uri peskarici (Sanduhr) kot znaku smrti, jedinico sulici kot znaku boja in šterico plugu kot znaku miru, kar bi pomenjalo: nUrarl je mož, ki je bil slaven v boji in v miru". Iz rečenega se vender lehko razvidi, da je tako postopanje pri učenji zamudno in nezanesljivo. Namesto izraza ,,Frank" napravim lehko iz letnice 742 besedo ,,faraon," s katero so zaznamovali egiptovske vladarje. Beseda faraon ne stoji v nikakoršni logični zvezi z rojstvom Karola Vclikega. — Razun Karola Velikega so živeli še drugi vladarji, ki so bili pred svojo smrtjo slavni v boji in v miru, torej bi bili morali tudi umreti leta 814. Delovanje spomina je razumno (judicijsko), ako si človek predstave sistematično vredi po njih vsebini in notranji zvezi, preden si jih prisvoji. Naprej je treba ueno tvarino razumeti, potem še le zapomniti. To velja posebno tam, kjer so deli učne tvarine v logični zvezi, n. pr. pri kaki znanstveni razpravi. Mehanični spomin je zanesljiv in vztrajen, a manjka mu služnosti, katera se nahaja posebno pri razumnem spominu. Pri poduku je treba v prvi vrsti negovati razumni spomin, a tudi mehaničnega ne popolnoma zanemariti. Umetni spomin se more le v nekaterih izvanrednih slučajih priporočati. Izobraževanje spomina po vsebini in obsegu je deloma odvisno od zanimanja. Za kar se človek zanimlje, to si lehko zapomni. Nekateri razločujejo spomin za stvari, imena, kraje, števila itd. V takih slučajih smemo sklepati, da se dotičnik posebno zanimlje za stvari, imena, kraje, števila itd. Razne zmožnosti spomina so pa tudi odvisne od prirodnih svojstev in pa od izobraževajočih razmer dotičnega človeka. Moč spomina je v posameznih starostnih dobah različna. Največa je v mladosti okolu 13. leta. Zato se posebno dečki in deklice lehko uče na pamet ne glede na to, ali tvarino razuinejo, ali pa ne. Pozneje spomin počasi zginjuje tako, da začne okolu 33. leta preobladati razum, ki doseže svoj vrhunec po 50. letu. Dober spominje velike važnosti za duševno izomiko vsakega človeka, ker hrani dobljene predstave, nazore in izkušnje, da jih lehko pri raznih priložnostih uporablja razum. Ta more le takrat uspešno delovati, ako ima na izbiro množico predstav. Dober spomin ni prirojeu, temuč pridobljen. Izvrstnost spomina je deloma odvisna od telesnega ustrojstva. Znano je, da morejo nekatere bolezni spomin jako oslabiti. Zdravemu človeku je mogoče spomin zboljševati, ako pametno postopa in ga prične vaditi o pravem času. Veliko je odvisno od tega, kako si človek pridobi predstave. Kar smo sami skusili, zapomnimo si bolje, kakor to, kar smo le slišali ali pa čitali. Kar je novega in posebnega, napravi veči vtis, kakor to, kar je vsakdanje. Ako smo raztreseni, kadar dobimo kake predstave, ne zapomnimo si jih tako, kakor takrat, ko smo zbrani in pazljivi. Da se pridobi in ohrani dober spomin, treba je paziti na sledeče: 1. Spomin naj se že pri otrocih vadi in neguje. Izprva je delovanje spomina več ali manj mehanično. Otroci se naiiče na pamet raznih izrekov, malih pesmic in kratkih molitvic. Pri nazornem poduku mora vzgojitelj paziti, da si mladina vsako reč dobro ogleda ter zapomni njene bistvene znake. 2. Vzgojitelj naj skrbi, da se mehanično učenje pri mladini zgodaj premeni v razumno. Raztolmačiti jej je treba vsebino tega, česar se ima naučiti, in razložiti vsak nejasen pojem. Kar le na pol razume, zapomni si težko in kmalu pozabi. Kar je novo, spoji naj se s tvarino, katera jej je že znana. Začeti je treba pri lagljem, bližnjem in posebnem ter iti k težemu, daljnemu in splošnemu. 3. Vrste predstav slede naj po primernem naravnem redu in sicer posamezni deli pri prostornih vrstah, posamezni dogodki pa pri časovnih vrstah. Ako je treba pri zemljepisnem poduku učencem našteti razna mesta ali gore, začne naj učitelj na jednem konci, n. pr. na vzhodu ter gre polagoma proti zapadu. Zgodovinske dogodke naj pripoveduje v kronologičnem redu. Izpeljuje naj iz vzroka učinek, iz razlogov posledice in iz sredstev svrhe. 4. Spomin se ne sme preobložiti s prevelikim uenim gradivom. Čira vec predstav mora duša najedenkrat vzprijeti, tem slabejši vtis napravi vsaka posamezna. Bolje je, da se mladina uči malo, pa temeljito, kakor mnogo, pa površno. Izmed raznovrstnega učnega gradiva je treba izbrati to, kar je najkoristnejše in najpotrebnejše. 5. Učno gradivo je treba večkrat ponavljati. Mnogokratno ponavljanje olajša reproduciranje. Pri ponavljanji veče partije se učitelj ne sme preveč ozirati na posameznosti, temuč se zadovoljiti, ako pokažejo učenci zmožnost, da Iehko z raznih stališč napravijo pregled veče celote. Ponavljanje je učencem potrebno, ker dobijo ž njim učno gradivo v svojo oblast ter je lehko porabijo, kadar je treba. (Repetitio est mater studiorum.) (Dalje prih.)