GDK: 181 (Quercus crenata Lam.):(497.12*14) Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu Oak species Quercus crenata Lam. also in Kras Robert BRUS* Izvleček Brus, R.: Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 10/1996. V slovenščini, cit.lit. 9. Zimzeleni hrast oplutnik (Quercus crenata) je med najmanj pogostimi drevesnimi vrstami na Slo- venskem. Doslej je bilo najdenih le nekaj dreves v bližini reke Reke, pred kratkim pa so bili na Krasu odkriti še trije oplutniki v dveh novih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja. Ključne besede: Quercus crenata, Kras, Slo- venija 1 UVOD 1 INTRODUCTION Čeprav v Mali flori Slovenije (Martinčič, Sušnik 1984) beremo, da je hrast oplutnik vrsta, ki raste po "prisojnih, kamnitih po- bočjih v submediteranu", je res, da je to ena najredkejših in najmanj poznanih dre- vesnh vrst na Slovenskem. Vsega vkupaj so doslej pri nas našli le nekaj osebkov in v Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (Wraber, Skoberne 1989) je po kategorijah ogroženosti IUCN oplut- nik uvrščen med redke vrste. Prvi in največ je o oplutniku pri nas pisal učitelj in znani botanik Rajko Justin, ki je v avstrijskem botaničnem časopisu Osterreichische Bo- tanische Zeitschrift leta 1907 objavil članek z naslovom Poročilo o pojavljanju nekega zimzelenega hrasta na Notranjskem (Wra- ber 1969). Justinu so čudežni zimzeleni hrast med brkinsko vasjo Barka in reko Reko domačini pokazali že leta 1892 ob začetku njegovega učiteljevanja v Vremah. Justin je poleg omenjenega starega oplut- nika pod Barko našel še dva: prvega na pobočju Vremščice in drugega nad Dolnji mi * Mag. R.B., dipl. inž. gozd., asist., Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO Synopsis Brus, R.: Oak species Quercus crenata Lam. also in Kras. Gozdarski vestnik, No. 10/1996. ln Slovene, lit. quot 9. Evergreen oak species Quercus crenata is among rarest tree species in Slovenia. ln the past only some trees were found in the vicinity of the Reka river, but three more trees in two new qua- drants of the Central European flora mapping were found in Kras recently. Key words: Quercus crenata, Kras, Slovenia Vremami. Herbarijski material z vseh treh dreves je še danes lepo ohranjen v Justi- novem herbariju, ki je del herbarija Univer- ze v Ljubljani. Novejše omembe hrasta oplutnika v Slo- veniji segajo v leto 1969, ko je T. Wraber v opisu nenavadnega zimzelenega hrasta, o katerem mu je poročal bralec Planinskega vestnika, spoznal oplutnik. Drevo s preme- rom 1m tik nad tlemi je bilo tedaj že zelo staro in je rastlo "v gozdu blizu Podgrada pri Vremah, nekako na meji med Brkini in Krasom" (Wraber 1969). V Ljubljanskem univerzitetnem herbariju so poleg Justino- vih vzorcev tudi posušeni listi, ki jih je leta 1984 P. Skoberne nabral z oplutnika, ki raste "v vrtači na severovzhodnem robu Golobne nad desnim bregom Sušice južno od Naklega pri Matavunu". Iz opisov naha- jališč in opisov dreves samih sklepamo, da je bil v obeh primerih govor o drevesu, ki je v lnventarju najpomembnejše naravne in kulturne dediščine Slovenije iz leta 1976 opisano kot edini tedaj znani primerek hra- sta oplutnika pri nas. Že staro drevo s pr- snim premerom 76 cm in višino 20,5 m je začelo sredi 80-ih let hirati in se je pred nekaj leti tudi posušilo. Tako je že kazalo, da edini znani predstavnik vrste v Sloveniji ostaja oplutnik, ki raste pri cerkvi Sv.Ane pri Makolah v Halozah. Od tam so namreč Gozd V 54, 1996 511 Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu pred nekaj leti poslali vzorce nenavadnega zimzelenega hrasta, v katerem je T. Wra- ber prav tako prepoznal oplutnik, ki pa tam najverjetneje ne raste spontano. Tudi ti vzorci so shranjeni v herbariju Univerze v Ljubljani. 2 NOVA NAHAJALIŠČA OPLUTNIKA 2 NEW SITES OF QUERCUS CAENA TA Med poizvedovanjem in med iskanjem morebitnih novih oplutnikov sta mi februar- ja 1996 med obiskom na Krasu gozdarska kolega Egon Rebec in Andrej Sila iz Seža- ne omenila, da res vesta za nekaj zimzele- nih hrastov, ki zanesljivo niso črnike in ki bi po opisu lahko ustrezali oplutnikom. Njuna domneva se je izkazala za pravilno in v Kraških gozdovih smo našli še tri hraste oplutnike (Quercus crenata Lam. 1783, syn. Quercus pseudosuber G.Santi 1795). Največji raste v kvadrantu 0349/2 mreže Slika 1: Oplutnikovi listi (foto R.Brus) Figure 1: Lea ves of Quercus crenata Lam. 512 GozdV 54, 1996 srednjeevropskega florističnega kartiranja približno 200 m jugovzhodno od vasi Prelo- že pri Lokvi ob opuščeni vlaki na manjšem platoju sredi blagega severozahodnega po- bočja na nadmorski višini okrog 550 me- trov. Pravilno raščeno drevo ima premer v prsni višini 44 cm in je visoko okrog 17 metrov. Raste v odraslem gozdnem sesto- ju skupaj s cerom (Quercus cerris), črnim barom (Pinus nigra), črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), malim jesenom (Fraxinus or- nus) in puhastim hrastom (Quercus pubes- cens). Njegovo zdravstveno stanje je zado- voljivo, čeprav je imel julija 1996 listje po vsej krošnji močno napadene s hrastovo hržico (Dryomyia circinnans) in je imel v krošnji nekaj suhih vej. V bližini Lokev raste, prav tako v kva- drantu 0349/2, 2 km vzhodno od vasi sredi blagega jugozahodnega pobočja na 480 m nm. v. sredi odraslega gozda še en oplut- nik. V sestoju poleg prevladujočega cera (Quercus cerris) najdemo še puhasti hrast Slika 2: Mlada ženska cvetova sredi julija (foto R.Brus) Figure 2: Young female blossoms at mid July Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu (Quercus pubescens) in graden (Quercus petraea). Oplutnik, po rasti precej kriven- čast, ima prsni premer 15 cm in je visok okrog 10m. Tretji oplutnik najdemo na povsem dru- gem koncu Krasa v kvadrantu 0148/3. Ra- ste pri naselju Zagrajec med Komnom in Kostanjevica, in sicer na desni strani tik ob cesti prav nad prometnim znakom, ki ozna- čuje začetek naselja. Nadmorska višina na- hajališča je 305 metrov. Pravzaprav ne gre za drevo, ampak za šop petih, od 7 do 12 cm debelih in okrog 6 m visokih poganjkov, ki izraščajo iz mesta, kjer je v preteklosti najverjetneje raslo staro drevo. Oplutnik je zdrav, ogroža ga le bližina ceste. Vzorci vseh treh osebkov so shranjeni v herbariju Gozdarskega oddelka Biotehniš- ke fakultete v Ljubljani. Slika 4: Krošnja oplutnika pri Preložah konec februarja 1996 (foto R.Brus) Figure 4: The crown of Quercus crenata Lam. in Prelože at the end of February 1996 Slika 3: Nekaj več kot eno leto star zoreč plod sredi julija (foto R.Brus) Figure 3: Little more than one year old fruit in the phase of ripening at mid July GozdV 54, 1996 513 Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu 3 KRATEK OPIS VRSTE 3 A SHORT DESCRIPTION OF THE SPECI ES Oplutnik je vrsta zimzelenega hrasta, vendar zimzelenosti pri njem ne smemo razumeti tako dobesedno kot na primer pri črniki. Pogosto se namreč zgodi, da listi, ki čez zimo sicer vedno ostanejo na drevesu, že sredi zime precej porjavijo, tako da zele- ne barve skoraj ni več moči opaziti. Listi z drevesa odpadejo šele pozno spomladi, ko že začnejo poganjati novi, to pa pomeni, da drevo zamenja krošnjo vsako leto in ne kot črnika in drugi zimzeleni hrasti v dveh ali več letih. Zato so z listi vedno poraščeni samo enoletni poganjki, ki so drobnodlaka- vi. Listi so jajčasti, dolgi 5-7 cm in imajo na vsaki strani 6-9 zobcev (crenatus (lat.)=na- zobčan), ki so včasih ostro, včasih pa topo zašiljeni. Listi so zgoraj goli in temnozeleni, spodaj belkasto dlakavi· in imajo 0,5 do 1 cm dolg pecelj. So zelo variabilni in pogo- sto močno spominjajo na liste hrasta plu- tovca (Quercus suber}, le da so od njih za kakšen centimeter daljši in imajo ponavadi nekaj stranskih zobcev več. Vrsti sta si po- dobni tudi po skorji, vendar je plast plute pri oplutniku občutno tanjša in zato neprimer- na za izkoriščanje. Poleg podobnosti plu- tovcu je oplutnik po listih in skorji podoben tudi ceru (Quercus cerris}, kar je osnovni vzrok, da nekateri avtorji (Tutin et al. 1964) menijo, da je oplutnik morda križanec med obema vrstama. Oplutnik pri nas cveti ma- lo po olistanju šele maja ali junija, moški cvetovi so podobno kot pri drugih vrstah hrasta združeni v mačice, dolge 4-7 cm. Ženski cvetovi so zelo drobni in podobno kot pri ceru dozorijo šele drugo leto. Zreli plodovi oziroma želodi so do 4 cm dolgi in na skledici opremljeni z dlakavimi, ostrimi nazaj zavitimi izrastki. Oplutnik je zahodnosredozemska drave- sna vrsta, doma od Pirenejskega do Ape- ninskega polotoka in v severni Afriki, toda tudi v teh območjih je tako redek, da ga mnoge evropske Flore niti omenjajo ne. V deželah ob Jadranskem morju je še redkej- ši, čeprav se tu in tam pojavlja tudi v Alba- niji, Dalmaciji in celo Istri. Najbolje raste na suhih ali rahlo vlažnih sončnih pobočjih sku- paj še z drugimi listavci. Ob jadranski obali Slika 5: Arealna karta oplutnika (Quercus crenata Lam.) v Sloveniji Figure 5: Area/ maps tor Quercus crenata Lam. in Slovenia !'---.- f" 1-' / \ ( '· 91 92 93 94 95 96 97 98 99 oo 01 02 03 04 05 •• 514 GozdV 54, 1996 ~ ,(" ~'-" 18 A il ~ ~ 1\. ~ v 1<... r r--..: \ .... 1,) -? o znana nahajališča known Iocalities 1"' v • nova nahajališča ~ new Iocalities 17 o 30km Hrast oplutnik (Ouercus crenata Lam.) tudi na Krasu uspeva raje kot plutovec, kajti bolje prena- ša primorsko podnebje in apnečasto matič­ no podlago. Slovenska nahajališča ležijo na skrajnem robu njegovega naravnega areala, zato je razumljivo, zakaj so tako redka. 4 ZAKLJUČEK 4 CONCLUSION Na vprašanje, ki si ga zastavlja že T. Wraber, namreč ali je oplutnik pri nas preo- stanek iz časov, ko je bilo podnebje na Krasu toplejše ali pa je bil tja kdaj umetno prinesen, je težko zanesljivo odgovoriti. V Pregledu spontane dendroflore Slovenije (Mayer 1958) je oplutnik obravnavan kot na Slovenskem spontana vrsta, prav tako tudi v Mali flori Slovenije (Martinčič, Sušnik 1984). Nova najdena drevesa normalno ob- rodijo, poleti 1996 sem na dveh opazil mno- go ženskih cvetov in dozorevajočega eno- letnega želoda. To vsekakor govori v prid samoniklosti, prav tako kot dejstvo, da so vsi doslej najdeni ali opisani osebki rasli na podobnih rastiščih na geografsko relativno majhnem prostoru. Izstopa seveda oplutnik s Sv.Ane pri Makolah, pri katerem je verjet- nost, da ga je posadila človeška roka, bis- tveno večja kot pri njegovih sovrstnikih na Krasu. Marsikateri gozdar s Krasa ali iz Reške doline je pri svojem delu v gozdu kdaj že naletel na zimzeleni hrast, vendar ni bil dovolj pozoren, da bi si zapomnil nje- govo lokacijo ali morda preverjal, ali nima opravka s pri nas pogostejša, prav tako zimzeleno črniko (Quercus i/ex). V kraških gozdovih gotovo raste še več oplutnikov in prepričan sem, da bomo v prihodnosti priča novim najdbam. K temu in k boljšemu poz- navanju vrste bo, upam, pripomogel tudi tale zapis. POVZETEK Zimzeleni hrast oplutnik (Quercus crena- ta Lam.) je med najredkejšimi in najmanj poznanimi drevesnimi vrstami na Sloven- skem. Prvi je o njem pisal botanik R. Ju- stin, ki je v začetku stoletja našel en ose- bek med Brkinsko vasjo Barka in reko Re- ko ter še dva na pobočjih Vremščice. Prav tako so ob reki Reki konec 60-ih let našli še en oplutnik, ki pa se je pred nekaj leti posu- šil. Edini znani predstavnik vrste v Sloveniji je tako ostal oplutnik pri cerkvi Sv.Ane pri Makolah v Halozah, vendar so ga tam sko- raj gotovo posadili. Marca 1996 smo na Krasu našli še tri nove oplutnike v dveh novih kvadrantih. Dva rasteta v bližini Lokev v kvadrantu 0349/2, eden pa med Komnom in Kosta- njevica v kvadrantu 0148/3. Največji med njimi raste v bližini vasi Prelože pri Lokvi, visok je 17 metrov in ima premer v prsni višini 44 cm. Oplutnik je večinoma zahodnosredozem- ska vrsta, najpogostejši je v severni Afriki ter na Pirenejskem in Apeninskem poloto- ku, pojavlja se tudi v deželah ob Jadran- skem morju. Slovenska nahajališča ležijo na skrajnem robu njegovega naravnega areala, v prid njegove samoniklosti pri nas pa govorita redna rodnost in dejstvo, da so vsi doslej najdeni ali opisani osebki razen oplutnika s Sv.Ane v Halozah rasli na po- dobnih rastiščih na geografsko relativno majhnem prostoru. V kraških gozdovih go- tovo raste še več oplutnikov in v prihodno- sti bomo verjetno priča še novim najdbam. LITERATURA 1. Hegi, G., lllustrierte Flora von Mitteleuropa. Band 111, MUnchen, 606 s. 2.-1976. Inventar najpomembnejše naravne in kulturne dediščine Slovenije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana, 859 s. 3. JovanoviC, B., 1971. Dendrologija s osnovi- ma fitocenologije. Beograd. 576 s. 4. Martinčič, A., Sušnik, F., 1984. Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, 793 s. 5. Mayer, E., 1958. Pregled spontane dendroflo- re Slovenije. Gozdarski vestnik, 6-7, s. 161-191. 6.-1983. šumarska enciklopedija 11, Jugosla- venski leksikografski zavod, Zagreb, 730 s. 7. Tutin, T.G. et al., 1964. Flora Europaea. Vol. 1., Cambridge University Press, 464 s. 8. Wraber, T., 1969. Hrast oplutnik (Quercus crenata) v Reški dolini. Planinski vestnik, 69, s. 119-120. 9. Wraber, T., Skoberne, P., 1989. Rdeči sez- nam ogroženih praprotnic in semenk SR Sloveni- je. Varstvo narave, 14-15,430 s. GozdV 54, 1996 515