Savinjski vestnik CELJE, 18. oktobra 1951 Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice injoStanjaJ LETO IV., ŠTEV 41 — CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje Titov trg 1. Poitni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju, četrtletna naroč- nina 3t, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako sobolo. CELJANI IN RDECl KRIŽ Nič kaj'častni dogodek za Celjane je dal povod, da o tem napišemo nekaj resnih besed. Otvoritveile predstave »Tedna Rdečega križa« se je udeležilo le 25 ljudi..'. Kaj nam ta številka pove? Mar je v Celju res le četrt sto ljudi, ki so pripravljeni moralno^ in z majhnim prispevkom podpreti člove- koljubno organizacijo Rdečega kri- ža«, ki je v vojnih požarih rešila mi- Ijone gotove smrti? So morda Celjani mnetnja, da jim ta organizacija res ne bo nič koristila? Taka malomarnost do te humane organizacije, ki zdru- žuje vse človekoljube sveta, je sra- motna nehvaležnost. Nehvaležnost za- radi tega, ker je v Celju tisoče ljudi, ki so od Rdečega križa dobili pomoč takrat, ko so bili na koncu svoje moči. Če bi samo tisti, ki so v taboriščih dobili pomoč organizlacijei, prišli na proslavo, bi bila dvorana polna. Kje so bili oni, ki jih je na bojnem polju rešila hitra in človekoljubna pomoč te organizacije, kje so bili tisti, ki so se v lakoti zatekli k organizaciji »Rde- čega kriiža«. Ta humana organizacija je prevzvišena, da bi zaradi takega od- nosa ljudi oklevala, da bi iz užalje- nosti prenehala delovati v dobrobit vseh ljudi. Te vrstice so odmev večje- ga števila pisem, ki jih je uredništvo po tem dogodku sprejelo od tistih Ce- ljanov, ki tako zapostavljaiuje te med- narodne organizacije ostro obsojajo. V teh viharnih časih si nismo svesti jutrišnjega dne. Ne vemo, če nam po- moč »Rdečega križa« jutri ne bo zopet potrebna. Bodo tisti Celjani, ki »niso imeli časa« ali pa so skoparili z borimi dinarji za vstopnino, toliko karakterni, da bodo odklonili pomoč in samokritično priznali, da v ta na- men niso žrtvovali ničesar? Bore malo takih primerov ali pa nobenega ne bi bilo. Brez skrbi lahko rečemo, da je t^aka malomarnost in tak »sramoten bojkot« Tedna Rdečega kniža« sve- tovna redkost. Res sram nas je lahko, da take vrstice najdejo prostora v ča- sopisu, toda resnici na ljubo je bilo treba povedati Celjanom to, kar jim gre. Istočasno pa so bili razni lokali veselic natrpani in je bila »dobro« ude- ležena na teh »prireditvah tudi naša mladina. teden rdečega križa v šoštanju Ob otvoritvi Tedna RK so prejšnjo soboto v Šoštanju priredili slavnostno akademijo na kateri so sodelovali pod- mladkarji RK, pevski zbor in godba na pihala SKUD Kajuh iz Šoštanja. Po vseh krajih in na šolah bodo v okviru tedna RK v šoštanjskem okraju pri- redi vrsto zdravstvenih predavanj; v Šoštanju pa bodo poleg tega prire- dili akademijo na kateri bodo sode- lovali rudniška godba, pioiiirji, mešani pevski zbor, folklorna skupina in več telovadnih točk. ŠOFERJI GOZDNEGA AVTOPOD- JETJA SO DOBILI PREHODNO ZASTAVO kot najboljši kolektiv gozdnih avto- podjetij v Sloveniji. Istočasno s pre- dajo prehodne zastave, ki jo prejemajo že drugič, so dobili tudi diplomo in 20.000 din nagrade. Na svečani proslavi so pohvalili tudi udarnike, še posebno sedemkratnega udarnika, šoferja Ton- čka Kosem. V RAVNJAH IN RADMIRJU SO ŠE VEDNO NAJSLABŠI PRI ODKUPIH Oba KLO so zajele sovražne parole, češ, da bo odkup zmanjšan, poleg tega pa sami odborniki KLO dajejo slab zgled ostalim kmetom, s tem, d^ še sami niso zadostili odkupu. Tako so v teh vaseh kmetje, ki kljub znižanju določenih količin s strani okraja, no- čejo oddati žita. Med temi so: Zeleznik, Pustoslemšek, Firšek in še mnogi drugi ki mislijo, da bodo najpametnejši in najzvitejši v okraju. Če so ostali lahko v redu oddali, ali še oddajajo, potem bi vsi ti bili res vredni, da se jim nekaj takih špekulantov roga, če jih ne zna- jo na kakršen koli način pripraviti, da izvršujejo to, kar večina kmetov v naši skupnosti izvršuje. PRVA MODNA REVIJA V SOSTANJUj Ob zaključku gospodarske razstav«! v Šoštanju je bila organizirana prval modna revija, ki je razen programa! zelo dobro izpadla. Ne mislimo tu za- nikati vrednosti recitacij mladih av- torjev, temveč pripominjamo, da bi ta- ke recitacije morale biti zajete v po- sebnem literarnem večeru. Najboljše uspehe pri tej reviji so dosegli izdelki modnega salona Nade Steinbah in Iva- na Marzela iz Šoštanja. Tudi tovarna otroške konfekcije je pokazala nekaj zelo lepih modelov. Zastopani so bili tudi frizerski saloni, usnjarske delav- nice in čevljarji. Onkraj meja žive bratje, ki se še danes borijo, rušijo staro življenje . . . Na Okrajni partiski konferenci v .Šoštanju je bil navzoč tudi Karel Pru- šnik-Gašpar. Prejšnjo soboto je v Šoštanju v Do- mu sindikatov zasedala Okrajna par- tijska konferenca, katere se je udele- žilo 150 delegatov partijskih organi- zacij s" terena. Konferenci so priso- stvovali itudi Karel Prušnik-Gašpar, predsednik Zveze borcev za Koroško; ^ranc Popit, član CK KPS; Matevž Hace, kandidat CK KPS; sekretar OK KPS Slovenj Gradec in predstavniki ljudske oblasti in JA. Y imenu Ko- ropkili Silavencev je konferenco i>o- zdravil in ji želel obilo uspeha Karel Prušnik-Gašper, ki je bil prisrčno po- zdravljen. Dejal je, da je srečen, ko lahko prisostvuje konferenci na kateri je srečal tudi več soborcev s Koroške v minuli vojni. Povdaril je, da »on- kraj meja žive bratje, ki se še vedno borijo, rušijo staro. Vi,« je nadaljeval, »pa gradite novo in rečem vam, da je lažje rušiti staro kot graditi novo, zato so vaši uspehi toliko večji. Toda pri- šel bo čas ko bomo tudi mi. Koroški Slovenci zrušili staro in gradili novo, lepše življenje skupno z vami!« O gospodarsko-političnih problemih je govoril sekretar OK KPS Šoštanj, tov. Razgoršek Avgust-Peter. Med dru- gim je dejal: »Okrajni komite je zastavil vse svo- je sile v zmanjševanju političnega, gospodarskega in državnega aparata, saj je bilo samo na partijskem ko- miteju, okrajnem odboru OF, mladine in ostalih okrajnih političnih in druž- benih organizacijah zmanjšan aparat od 51 na 17 profesionalcev. V drža- vnem aparatu na okraju in krajevnih ljudskih odborih pa je bil zmanjšan od 562 na 215 uslužbencev. Na mesto tega pa se stremi za tem, da se za politično, kakor tudi, za državno in gospodarsko dejavnost, čombolj anga- žira voljene predstavnike družbenih organizacij in oblasti.« Ko je govoril o procesu prehoda k upravljanju z družbeno lastnino od državnega aparata na neposredne pro- izvajalce je povdaril, »da so se delav- ski sveti v naših večjih podjetjih uve- ljavili in se je gospodarjenje pod- jetij v mnogočem zboljšalo, predvsem v pogledu varčevanja materiala, od- krivanju rezervne delovne sile, orga- Mednarodni »Rdeči križ« nudi vsem potrebnim zdravstveno in socialno pomoč nizaciji dela in podobno.; Govoreč o gospodarski politiki na; \asi je dejal, ida imamo v okrajneraj merilu še vedno 1,700.000 din neizter-j Jane zaostale adaptacije na davku iZ' prejšnjih let. Da popravimo finančno; situacijo in zagotovimo normalno go- ;*podarjenje morajo odnos do plače-j vanfa davkov spremeniti predvsem! KLO Družmirje, Pesjo, Velenje.i Ravne in Šoštanj, ki so \ leni pogledu'' dosedaj najboljši. Čeprav so kmečko delovne zadruge, v okraju še mlade, brez izkušenj in: dobrega strokovnega kadra, so kljubj vrsto slabosti dosegle v letošnjem letuj zelo velik napredek. Prednost zadruž-; nega kmetijstva pred privatnim se je; pokazala že letos, saj je bil hektarski' donos v kmetijski proizvodnji znatno; višji od privatnega.« '[ H koncu se je dotaknil še prizade-, vanj ostankov reakcije, predvsem ene-l ga dela duhovščine. Ona namreč nai široko izkorišča verska čustva držav-l Ijanov za svoje reakcionarne proti' državne namene. Organizacijsko poročilo je podal or-i ganizaeijski sekretar, tov. Mlinar FilipJ UAodoma je govoril o organizacijskih] problemih okrajnega komiteta hv. osnovnih partijskih organizacij, nato.: pa o ideološko-politični vzgoji partij-] skega članstva. Govoreč o političnem^ delu med množičnimi organizacijami in| vključevanju v članstvo družbenih or-i ganizacij je navedel, »da je od pri-^ bližno 19.000 volivcev v okraju 15.799= članov OF, 1826 je včlanjenih v orga-; nizaciji Zveze borcev, cca. 2000 mla- dincev in mladink pa je včlanjenih- v organizaciji LMS. To stanje nare- kuje, da bodo morale biti partijske organizacije še aktivnejše. Izmed vseh množičnih organizacij se najbolj podcenjuje delo in pomen or- ganizacije žena, dasiravno ta organi- zacija potrebuje največ pomoči v or- giinizacijskem in politično vzgojnem smislu, kajti žene vršijo važno vzgojno nalogo, na drugi strani pa vemo, da ima kler največ vpliva med ženami.« y svojem poročilu je orgiinizacijski sekretar govoril še o nekaterih do- brih in slabih straneh dela osnovnih partijskih organizacij na terenu, o delu sindikalnih organizacij, prosvetnih in kulluinih društev ter končal z bese- dami: »Nakazani uspehi, ki so bili dose- ženi z vsestranskim naporom delovnih množic pod vodstvom naše Partije so dokaz, da smo sposobni z lastnimi si- lami in sredstvi še nadalje uspešno voditi borbo za izgradnjo socializma in tako dokazati notranjemu in zu- nanjemu sovražniku, da je pot po ka- teri nas vodi KPJ edino pravilna!« V diskusiji po obeh poročilih, so de- legati vSeznanili konferenco z delom osnovnih partijskih organizacij, z do- seženimi uspehi in pomanjkljivostmi. Predvsem so se člani Partije premalo zalagali za utrditev svetov in komisij državljanov in doslej nudili premalo pomoči organom ljudske oblasti pri decentralizaciji in poglabljanju socia- listične demokracije. Ob zaključku zasedanja so izvolili nov okrajni komite KPS in sprejeli de- lovno resolucijo za bodoče delo par- tijske organizacije. Na vrsti je Egipt... Zdi se, da se politika, kljub števil- nim -nesoglasjem, vseeno nekam plan- sko razvija. Politični dogodki nas niti za teden dni ne pustijo brez senzacij in pretresljivih novic. Miroljubni svet za tako postrežbo ni niti preveč hva- ležen, ker si končno želi miru. Cim se je politična juha v Perziji malenkostno ohladila, če je niso le začasno postavili na hladno, že je Britance zajela nova, skrb. Sredi volilnega boja so v Lon-^ donu prejeli vest, da je Egiptska vlada sklenila odpovedati pogodbo iz leta^ 1936, ki dovoljuje ob sueškem prekopu' kontrolo angleških čet. Predsednik egiptske vlade Nahas pa-; ša je parlamentu predložil osnutek za-] kona o odpovedi te pogodbe: Njegov? predlog podpirajo ljudske množice Z] viharnimi manifestacijami. Celo po- slanci v opoziciji so navdušeni nad ta- kim sklepom. V znak veselja so za en dan zaprli vse šole in vseučilišča. Svetovni tisk komentira ta dogodek s pripombami, da je Nahas paša hitro sledil primeru perzijskega predsednika Mosadika in da je umik britanskih strokovnjakov iz Abadana bil samo še podkrepilni vzrok za primer v Egiptu. Angleški politiki zanikajo možnost te odpovedi, češ, da enostranska od- poved ne bo veljala. Pravijo, da bodo angleške čete ostale ob sueškem pre- kopu. Agencije poročajo, da je garni- zon ob tej vodni prometni žili ukinil vse dopuste in poslal oficirje v vojaška taborišča k enotam v puščavskem pe- sku. Kakšna bo rešitev tega najnovejšega vprašanja, ni mogoče reči vnaprej, za- nima nas pa, katera država bo za Egip- tom poskrbela za nov člen v nadalje- vanju verige napetih dogodkov. PONOVNA POGAJANJA NA KOREJI BODO V PANMUD20NU General Ridgwey je sprejel severno- korejski predlog, da bi se pogajanja za premirje na Koreji nadaljevala v Panmudžonu. V sredo so se ob desetih dopoldne v tej vasici, ki je nenadoma prišla v zgodovino človeštva, sestali zvezni oficirji obeh strank. Na bojišču divjajo medtem hude bitke na področju Jončona in severo- vzhodno od Jangua. Na teh odsekih so sile združenega poveljstva prodrle glo- boko v sovražnikovo ozemlje. KAJ JE POVEDAL MOSADIK V NEVV YORKU? Predsednik perzijske vlade dr. Mo- sadik je v torek prispel v NewYork, kjer je dal izjave novinarjem. V tej izjavi je ostro napadal Anglo-iransko družbo. Dejal je, da so perzijsko nacio- nalno bogastvo ropali s pomočjo naj- različnejših interesov in postavljanjem lutkovnih vlad. Na koncu se je dr. Mo- sadik močno zavzemal za Perzijsko- ameriško prijateljstvo. Pozneje se je sestal s pomočnikom ministra za bližnji vzhod, vendar vsebina teh pogovorov še ni znana. Nekatere tuje agencije so mnenja, da bodo Britanci ponovno poizkusili s pogajanji, toda šele po moralni zmagi v Varnostnem svetu OZN. Tudi Ame- rika je pripravljena podpreti to po- gajanje pod pogojem, da Angleži iz- puste nekatere dele britanske resolu- cije. VODJA AMERIŠKEGA ŠTABA OBOROŽENIH SIL JE V SREDO OBISKAL GRČIJO V sredo je iz Pariza prispel v Atene šef skupnega štaba oboroženih sil ZDA general Omar Bradley. Obiskal je gr- škega maršala Slima. Pogovori so se sukali okoli obrambe Sredozemlja. Gr- čije in Turčije v okviru Severnoatlant- skega pakta. VOLILNI BOJ V ANGLIJI Vodje laburistične stranke so imeli te dni več govorov. Govorili so tudi voditelji drugih strank. Predsednik angleške vlade Attlee je nastopil de- vetdnevno volilno potovanje. V enem izmed svojih govorov je zanikal go- vorice, da je Anglija zgubila ugled. La- burist Bevan je pred 15.000 delavci opozarjal Ameriko, naj ne misli da je Britanija poslušno orodje ZDA v po- gajanjih z ZDA. Opozarjal je, da bo- do Američani storili isto napako na- sproti Kitajski, kot so jo angleški kon- zervativci leta 1918 nasproti Rusiji. Vodja angleške opozicije Churchill je imel govor preko radia. Dejal je^ da Anglija stoji na nezanesljivih te-^ meljih, in da je vsaka koalicijska seA stava vlade nemogoča, razen v »smrtn^ nevarnosti«. Dejal je, da je napove-; dana odpoved Egipta za Angleže bolj boleča, kot je nacionalizacija perzij-^ ske nafte. V SOVJETSKI ZVEZI JE DESET MILIJONOV SUZNJEV Na zasedanju odbora OZN je komi- sija za prisilno delo v Ženevi sprejela dokazno gradivo mednarodne konfe- dercije svobodnih sindikatov, ki ob- tožujejo SZ, da ima znotraj svoje dr- žave nad 10 milijonov ljudi, ki s pri- silnim delom izpolnjujejo važen ele- ment v gospodarstvu te države. Ti »novi sužnji« so razmeščeni v nekaj sto taboriščih za prisilno delo. MARŠAL TITO JE GOVORIL NA KONGRESU SINDIKATOV IN V RANKOVICEVU Maršal Tito je na Kongresu sindika- tov Jugoslavije imel daljši govor, v katerem je povedal mnogo važnega o prevzgoji ljudi, o skrbi države za lju- di, o vohunskih spletkah SZ v naši državi in o drugih važnih problemih. Tudi na svečani proslavi 10. letnice ustanovitve kraljevskega partizanskega odreda v Rankovičevem je imel Mar- šal Tito govor. Govoril je o izgradnji socializma, o novih ukrepih v finan- čnem sistemu v naši državi. V obeh prilikah so poslušalci z zani- manjem sledili njegovemu izvajanju in' ga navdušeno pozdravljali. Istočasno je Maršal Tito sprejel tuje delegate, ki so navzoči na drugem Kongresu ZSJ. NOVA POŠILJKA BLAGA IZ AMERIKE Na Rekio je prispela nova pošiljka blaga iz Amerike v okviru pomoči Ju- goslaviji. Prispel je tovor od 311 ton bombaža od 11.500 ton, ki je priprav- ljen za prevoz v našo državo. SOVJETSKI VOHUNI PRED SODIŠČEM Te dni se pred beograjskim sodiščem zagovarjajo vohuni, ki so delali za SZ. Razprava je odkrila, da je pred re- solucijo informbiroja bilo v Jugosla- viji 1020 zasnubljenih agentov s strani »bratske SZ«. KRATKE VESTI IZ SVETA Pariz. — V Franciji so se pričele kantonalne volitve. Dosedanji rezultati kažejo, da De Gaulova skupina ni do- segla pričakovanega uspeha, komunisti pa so izgubili nad polovico svojih se- dežev. Največji uspeh je dosegla koa- licija predsednika vlade Plevena in neodvisna desnica. Washington. — Napovedujejo, da bo komisija za atomsko energijo v nekaj dneh napravila nov poizkus z atomsko energijo. Rezultate tega poskusa svet verjetno ne bo izvedel, kot ni bil in- formiran o dosedanjih petih poizkusih. Bonn. — Zahodne velesile so prelo- žile konferenco o nemških vojnih dol- govih. Odložitev je verjetno prišla za- radi volitev v Angliji. 3^ew York. — Stalni predstavnik FLRJ v OZN je izročil Trigwe Lieu našo noto Sovjetski Zvezi zaradi neu- pravičenega zadrže-v'anja naših otrok v SZ in zahteval, da se z besedilom te resolucije seznanijo vse države članice OZN. Kako nekateri pojmujejo nov finančni sistem Vsak dan čitamo v dnevnem časopi- sju navodila in različna vprašanja o novem finančnem sistemu, ki tvori je- dro razpravljanja vseh delovnih ljudi, ki so vključeni v izgradnjo naše socia- listične države. 2e iz samih člankov, debat itd. je razvidno, da uredbe predvidevajo ve- lik napredek v našem socialističnem gospodarstvu s sprostitvijo delovnega elana, na drugi strani pa predvidevajo plačilo za dejansko izvršeno delo, upo- števajoč pri tem socialni moment. Ni- kakor ne bo mogel nikdo prejemati na- grade za delo, ki ga ni izvršil, ali pa pretirano zaračunavati stroške izvrše- nega dela za delo, ki ne odgovarja stvarnosti iz golega razloga, da eksi- stira. S takim načinom dela bi jasno privedli do malega sterilnega efekta in do rušenja plačilnega in blagovnega fonda. Pred kratkim je Tovarna organskih barvil v Celju prosila Industrijski znanstveni Zavod v Ljubljani, naj bi ji izvršil kratko analizo ponašanja razto- pine tiofulfata na 5 kovin. Zavod je to svoje delo izvršil na podlagi metode tehtanja, pri tem pa računal okroglo 11.500 dinarjev, za delo, ki ga lahko izvrši dober laborant pod nadzorstvom inženirja v zelo kratkem času. Razume- mo, da je tudi Zavod vključen v si- stem samo vzdrževan j a po gospodarski liniji, toda vprašamo se, ali bo še kdo dal njemu v delo kakršno koli stvar, ker vloženo delo ni realno obračunano. Naknadno smo celo ugotovili, da je v svetovni literaturi, že najti rezultate takih analiz in verjetno znanstveni za- vod tako literaturo poseduje, kar mu olajša delo, oziroma mu takih analiz ni treba ponovno delati. Ce nekateri mislijo, da bodo na tak način reševali vprašanje eksistence na račun drugega podjetja, so skrenili s poti, ki jo po našem razumevanju finančni zakon ne tolmači. Naši inženirji in tehniki z dolgoletno prakso v podjetju se vpra- šujejo, kako je to mogoče, da bo nekdo [ na tako lahek način in brez truda prišel do takih finančnih rezultatov, ko mo- rajo sami pod mnogo težjimi pogoji in pri vlaganju vsega svojega znanja ustvarjati in voditi računa o pobolj- šanju proizvodnje v zvezi s storilnostjo dela, upoštevajo pri tem finančno sta- nje podjetja samega. Smatramo, da je tak način poslova- nja nepravilen in zgrešen, ker ne pri- naša skupnosti tistih rezultatov, ki jih od njih zahteva. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 13. oktobra 1951 Ste v. 41 S V E T V SLIKAH Novo ameriško letalo, ki vzame na vožnjo 115 potnikov letalo bo uvedeno na vse vožnje Aero-linije Možje z velikimi skrbmi: zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije Gibanje prebivalstva v Celju ROJSTVA Od 1. do 8. oktobra 1951 se je v Celju rodilo 14 dečkov in 22 deklic. POROKE Elektromehanik Božeglav Dragutin iz Reke in pom. šivilja žnidar Matilda iz Celja; stroj- ni tkalec Rebernak Vili in tkalka Žagar Ljudmila oba iz Celja; bančni uradnik cre- pinšek Bogomir in kuharica Tomažič Marija oba iz Celja; mizarski pomočnik Nareks Jo- žef in krznarska pomočnica Rebov Ana oba iz Celja; gasilec Bandelj Bruno in tkalka Rančigaj Angela oba iz Celja; pekovski pom. Verhovšek Metod in gospodinja Voglar Ana oba iz Celja in električar Planinšek Jožef iz Šešč pri št. Pavlu in nameščenka Kotnik Irena Božena iz Celja. SMRTI Gospodinja čižmek Jolanda, stara 73 let iz Zagorskih sel; gospodinja Dolinar Zinkaroj. Kodela, stara 44 let Iz Celja; Druškovič Maj- da, stara 16 let iz Kozjega;- dojenček Go- v6dič Justina iz Malega Tabora, Hum na Sutli; dojenček Planinšek Venčeslava iz Do- brije vasi; dojenček Pečnik Branko iz Re- štanja pri Senovem; nameščenec Rebernjak Avgust, star 30 let iz Strmca, Hum na Sutli in absolvent medicine Krulc Boris, star 30 let iz Celja. V Celje-okolici ROJSTVA Rojenih je bilo 6 dečkov in 9 deklic. POROKE Poženel Franc, delavec, bivajoč Celje, Zg. Hudinja in Hriberšek, roj. Zagozda Terezija iz Vojnika; Tvrdy Božidar, jtud. ekonomije iz Ljubljane in Žagar Vida, nameščenka v Vojniku; Otorepec Vekoslav, mizar iz Voj- nika in Vrečer Marija, delavka iz Zadobrove; Seničar Štefan, kmet iz Babnega brda in vdova Polutnik, roj. Drobne Neža iz Loke pri žusmu; Cavš Rudolf, ind. miličnik i^ Podrečja pri Domžalah in Toplišek, razve-j zano Skočaj Frančiško, poljedelko iz OslesičL pri žusmu; Vodopivec Franc, žel. upok. iz Sp. Selca in šumer Antonija, gospodinja i;^ Ljubečne; Gorišek Jožef, poljedelec iz Dob-j jega in Kukovič Elizabeta, kmetica iz Dobje| ga; Kopina Rudolf, rudar iz Zabukovce inj Kolar Marija, tov. delavka iz Megojniced Ogrizek Konrad, mesar iz Megojnice in GroHJ vejšek Frančiška, poljedelka iz Sv. Pankraca;j Centri Anton, rudar iz Zabukovce in Mikelič* Ivana rud. delavka iz Zabukovce; Trnovšek Matevž poljski delavec iz Trnovelj in Poha- jač Julijana, kmečka hči iz Hrenove pri Novi cerkvi; Mihelič Franc, nameščenec iz Celja in Jerin Stanislava, nameščenka iz Celja; Turnšek Zdravko, ključ. pom. iz čepelj pri Vranskem in Ljubeč Marjeta, kuharica iz Vranskega in Pevec Franc, poljedelec iz* Sv. Štefana in Gajšek Uršula, poljedelka iz Rakovca pri št. Vidu pri Grobelnem. UMRLI Fidler, roj. Korošec Marija, stara 77 let, NOV GASILSKI DOM V GORENJU V nedeljo je bila v Goreoiju v Šo- štanj skem okraju otvoritev movo zgro- jenega gasilnega doma, ki je bil med vojno porušen. Otvoritvi so prisostvo- vali tudi poveljnik Gasilske zveze Slo- venije tov. Miran Špicar, predstavniki GZ okrajev Celje in Slovenj Gradec, poleg številnega prebivalstva. Ob tej priliki je bilo prirejeno okrajno tek- moA^anje v gasilskih šolskih vajah. Med vsemi nastopajočimi gasilskimi četami je prvo mesto zasedla četa iz Šoštanja in se s tem plasirala za republiško tekmovanje gasilcev. V SOBOTO 20. OKTOBRA BO V CELJU urškInšejen Vsem cenjenim STRANKAM in US TANOVAM sporočamo, da sprejemamo v delo PREŠITE ODEJE IZ PRINESENEGA MATERIALA, razen vate in sukanca, kar po želji dodamo mi RAVNO TAKO SEDAJ ZOPET sprejemamo v delo VEČJA NAROČILA KONFEKCIJE kot n. pr. delovne obleke, h?ilje, perilo itd. Naročila i^vriujcmo takoj in v lepi izdelavi. Se priporočamo! Oblačila Celje, Cankarjeva ulica 1 Kdo ga pozna ? Dne 14. septembra je neki neznane«- izvršil pri Ljubnem samomor z voja- ško pištolo kal. 9 mm. Pri sebi je imel samo žepni nož na katerem je bilo s pisanimi črkami napisano ime »Ivo Žerjav«, na platnicah pa se je videlo rahlo izpisano ime »TINK«. Neznanec je star cca. 30 do 35 let; visok 176 cm, srednje razvit, ovalne glave, kostanje- vih las, visokega čela, sivih oči, brke brije. Oblečen je bil v siv delavski suknjič (cajh), rujave ponošene delav- ske hlače, na kolenih zakrpane, svetlo zelene barve srajco s sivimi črtami, belo spodnjo majco, pokrit s sivim klo- bukom — ponošenim, obut v visoke črne delovne čevlje. , LJUDSKA UNIVERZA V CELJU v proslavo 400 letnice slovenske knjige pri- redi Ljudska univerza v Celju naslednja pre- davanja: Zavodna: Prof. Roš Franjo: »400 let slo- venske knjige«. Predavanje bo v četrtek 18. oktobra 1951 ob 19,30 uri. Gaber je: Prof. Anton Janežič: »Nastanek protestantske knjige in njen pomen«. Pre- davanje bo v dvorani OF (bivši »Jugoslovan«) ob 19,30 v četrtek 18. oktobra 1951. Laško: Prof. Podjavoršek Albin: ob 400 letnici slovenske knjige«. Predavanje bo v Zdraviliški dvorani v četrtek 18. oktobra 1951 ob 19,30 uri K obilni udeležbi vsi vljudno vabljeni! VPISUJTE SE V JEZIKOVNE TE- ČAJE LJUDSKE UNIVERZE V CELJU Vpisovanje se vrši dnevno v pro- storih Ljudske knjižnice pri postaji od 8. do 11. ure dopoldne in od 16. do 19. ure popoldan ter v tajništvu II. gim- nazije v Vodnikovi ulici od 8. do 12, ure in od 15. do 17, ure popoldan. Vpisovanje traja do vključno 16. ok- tobra 1951. Sestanek vseh vpisanih se bo vršil v sredo 17. oktobra ob 19. uri v prostorih II .gimnazije. Poučevali se bodo sledeči jeziki: slo- venski, angleški, francoski, italijanski, ruski, češki in poljski jezik. Tečaji bo- do začetni in nadaljevalni. Vpisnina 50 din, učnina 150 din mesečno. NH ZAMUDITE SE PRESKRBETI ZA ZIMO MLADINSKO PRVENSTVO LRS Kladivar : Fužinar (Guštanj) 10:2 V pred tekmi, pokalni tekmi sta se srečala za prvenstvo mladinske vzhodne lige Fužinar iz Guštanja in Kladivar. Simpatični gostje so po silovitem in uspešnem začetku močno po- pustili in niso bili kos dobro razpoloženim in tehnično nadmočnim mladincem Kladi- varja. Rezultat 10 ;2 odgovarja razmerju sil na igrišču. Drugi celjski zastopnik železničar je igral v Mariboru proti Mladini Branika iz izgubil z rezultatom 8:0 Izgleda, da mladincem že- lezničarja manjka izkustev za taksno tekmo- vanje. Upamo pa, da se bodo v nadaljnjih srečanjih bolj potrudili ter skušali doseči zaželjene uspehe. R. P. Najprej je otroka krstil, potem pa ga je pustil umreti . . ., Pred oknožnim sodiščem v Celju je bila pred dnevi razprava proti Amon Francu, njegjovi ženi Frančiški in sva- kinji Jožefi Belak. Vsi trije so iz Buč.; Obdolžoni so bili dveh umorov novo-^ rojenčkov, oziroma soudeležbe in pri^ krivanja takega kaznivega dejanja. Primer je značilen za »krščansko^ vzgojo in moralno življenje v :!>strahu božjem«. Amon Franc, star 63 let, se je po osvoboditvi poročil .s Frančiško Belak staro 2? let. Amon je že v prvem za- konu imel otroke, ki pa so bili od- rasli, v drugem zakonu s Frančiško pa je imel zopet tri otroke. Kljub sta- rosti in klerikalnemu nagnenju mu ni zadostovala samo ena žena in se je v svoji svetohlinski hinavščini polastil še ženine sestre Jožefe Belak, ki je stara komaj 20 let. To dekle je v svojem 17 letu prvič zanosilo z njim in januarja 1948 rodilo dečka. Otroka sta Amon in njegova žena takoj po po- rodu odnesla v klet. Tam ga je Amon krstil in ga pustil ležati brez hrane v mrzli kleti. Oba z ženo sta ga hodila gledat, kdaij bo siroto vzela smrt. Otrok je od lakote in mraza po treh dneh umrl. V letu 1931 je Jožefa Belak ponovno zanosila. Tokrat ob porodu žena ni bila doma in je porodnici poma^gal sam Amon. Takoj po porodu je dete povil v cunje in ga odnesel v klet, kjer se je otrok (tudi deček) zadušil. Vaščanom v Bučah se je zdelo že prvikrat sumljivo, vendar stvar ni ])ri- šla v preiskavo. Drugikrat je tajnik KLO tov. Gnus nekaj zaslutil in z ba- bico obiskal porodnico. Jožefa je tajila nosečnost in porod, ko pa je izveden- ka ugotovila pri njej mleko, je pri- znala porod otroka. Obdukcija otroka, ki je bil zakopan za hišo, je ugoto- vila njegovo naisilno smrt. Sodišče je vsem trem