Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	|S
Wi
Leto XXXIV. - Štev. 48 (1732)
Gorica - četrtek, 16. decembra 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Veselite se!
lfeliki dan za Novo Gorico
Ali je sploh pametno in primerno govoriti danes o veselju, o sreči? V vsakem oziru nadvse potrebno. Mar človek, ko se prebudi na tem svetu, skupaj z naravnim hrepenenjem po tem, da bi ta svet razumel in si ga podvrgel, ne občuti obenem hrepenenja, da bi v tem svetu našel dopolnilo in svojo srečo? Kakor vsakdo ve, je v tej sreči več stopenj. Njen najplemenitejši izraz je veselje ali sreča v ožjem pomenu, ko človek na ravni svojih višjih sposobnosti najde svojo zadovoljitev v posesti znane in ljubljene dobrine.
Tako človek občuti veselje, kadar je v sozvočju z naravo in zlasti ko se srečuje z drugimi, deli z njimi srečo in živi z njimi v občestvu. Tem bolj upravičeno doživlja veselje ali duhovno srečo, ko njegov duh stopi v posest Boga, katerega spozna in vzljubi kot najvišjo in nespremenljivo dobrino. Pesniki, umetniki, misleci, pa tudi navadni ljudje, ki so sprejemljivi za neko notranjo luč, so lahko v času pred Kristusom in v današnjem času okusili in še lahko okusijo nekaj božjega veselja.
MARSIKAJ PREPREČUJE VESELJE
To je vse res. A težave, da bi dosegli veselje, se zdijo zlasti danes posebno ostre. Tehnična družba je mogla pomnožiti priložnosti za ugodje, toda kar nič ji ne gre od rok to, da bi prinašala veselje. Zakaj veselje prihaja od drugod. Veselje je duhovno. Denar, udobje in materialna varnost: vsega tega ljudem dostikrat ne manjka, in vendar je, žal, delež mnogih dolgočasje, naveličanost in žalost. To vodi včasih prav v duševno stisko in obup, ki ju navidezna brezbrižnost, divje hlastno uživanje trenutne sreče in umetni paradiži ne morejo pregnati.
Morda človek čuti, da nima moči, ki bi z njo obvladal industrijski napredek in načrtoval družbo, ki bi bila zares človeška? Morda se mu zdi prihodnost preveč negotova in človeško življenje preveč o-groženo? Ali pa gre morda za osamljenost, za žejo po ljubezni in navzočnosti, ki ni utešena, za neko nedoločeno zlo?
Nasprotno pa po mnogih pokrajinah in včasih sredi med nami pritiska teža fizičnega in moralnega trpljenja: toliko lačnih, toliko žrtev brezplodnih bojev, toliko izkoreninjencev! Te nesreče morda niso hujše kot v preteklosti; pač pa zajemajo kar ves planet; bolje jih poznamo, družbena občila nam jih prikazujejo vsaj toliko kolikor izkustva sreče; težijo zavest ljudi, ne da bi dostikrat bila vidna kakšna človeška rešitev, ki bi jim bila kos.
Te misli so vzete iz pisma papeža Pavla VI. o krščanskem veselju, ki ga je objavil v maju leta 1975. In sv. oče takole nadaljuje: Vendar to stanje ne sme biti vzrok, da vam ne bi govorili o veselju in da ne bi upali na veselje. Prav sredi svojih stisk morajo naši sodobniki poznati veselje in slišati njegov spev. Globoko sočustvujemo z vsemi, ki jih vsakovrstna beda in trpljenje pokrivata s pajčolanom žalosti. Prav posebno mislimo na tiste, ki so brez sredstev, brez pomoči, brez prijateljstva in ki jim je njihovo človeško upanje uničeno. Bolj kot kdaj so navzoči v naši molitvi in naši ljubezni. Obtoževati serveda ne mislimo nikogar. Pač pa ičemo sredstev, ki bi lahko takim prinesla luč.
SREDSTVA ZA DOSEGO VESELJA
Po našem gledanju, pravi sv. oče, so na voljo sredstva trojne vrste. Kot prvo morajo ljudje združiti svoja prizadevanja, da številno prebivalstvo dobi vsaj najnujnejšo pomoč in doseže najnujnejše blagostanje, varnost in pravičnost, kar vse je potrebno za srečo in česar vsega mu zdaj manjka. Taka solidarna akcija je že božje delo; v skladu je z Jezusovo zapovedjo. Že prinaša mir, vrača zaupanje, krepi občestvo, odpira veselju srce tistega, ki daje, kakor tistega, ki sprejema; saj bolj osrečuje dajanje kot prejemanje.
Vsi smo poklicani, da pripravljamo tako zemljo, ki bi bilo na njej laže bivati in bi bila bolj bratska; da brez obotavljanja delamo za pravičnost in ljubezen,
da bo tako možen vsestranski razvoj. Prvenstvena dolžnost je ljubezen do bližnjega, brez katere bi bilo povsem neprimerno govoriti o veselju.
Potrebno bi bilo, nadaljuje sv. oče, potrpežljivo vzgojno prizadevanje, da bi se naučili ali spet naučili preprosto okušati raznovrstno človeško veselje, ki nam ga že Bog pošilja na pot: zanosno veselje bivanja in življenja; veselje čiste in posvečene ljubezni; pomirjajoče veselje ob naravi in molku; včasih trpko veselje ob skrbnem delu; veselje in zadoščenje ob spolnjeni dolžnosti; prosojno veselje čistosti, služenja, delitve z drugimi; zahtevno veselje žrtve. Kristjan vse to veselje lahko očisti, spopolni, dvigne. A ne sme ga prezirati. Krščansko veselje zahteva namreč človeka, ki je sposoben naravnega veselja. Kristus je dostikrat, ko je oznanjal božje kraljestvo, začel s tem veseljem.
BREZ BOGA NI VESELJA
A vse to ni dovolj. Problem se postavlja predvsem na duhovni ravni. Človek je v svoji duši brez moči, da bi sprejel nase trpljenje in bedo današnjega časa. Morita ga, čimbolj izgublja izpred oči smisel življenja in čim manj je gotov samega sebe, svoje poklicanosti k svetosti in prihodnosti. Prerezal je življenjsko povezavo z Bogom. Bog se zdi človeku nekaj oddaljenega in nekoristnega; ne da bi znal povedati, ga teži božji molk. Da, hlad in tema sta najprej v srcu človeka, ki doživlja žalost. V takem primeru človeški duh, u-stvarjen po božji podobi in sličnosti in zato usmerjen k Bogu kot svoji edini najvišji dobrini, ostane brez jasnega spoznanja o Bogu in brez ljubezni do njega — zato pa tudi brez možnosti, da bi občutil veselje, ki ga prinaša celo nepopolno poznanje Boga in gotovost, da smo z njim povezani z vezjo, ki je celo smrt ne more pretrgati.
Kdo se ne spominja besed sv. Avguština: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi«? Človek je torej zares lahko deležen duhovnega veselja, če mu Bog postane bolj navzoč in če se odvrne od greha. Meso in kri seveda tega ne zmoreta.
Razodetje, božja beseda, pa nam lahko odpre ta pogled in božja milost lahko privede do tega preobrata. Vsi smo zato povabljeni k virom krščanskega veselja. Da nam bo to mogoče, pomislimo na božji načrt in prisluhnimo veselemu oznanilu božje ljubezni, ki nam jo oznanja božični praznik. Veselimo se. Gospod je blizu.
LOJZE ŠKERL
iPred tolikimi leti sem v Novi Gorici prisostvoval Goldonijevi komediji »Primorske zdrahe«. Igrali so na prostem in za ozadje postavili tudi cerkev z zvonikom. Tedaj sem si mislil: »To je prva cerkev v Novi Gorici, ali bo kdaj stala tudi prava cerkev za božje ljudstvo?« V nedeljo 12. decembra 1982 se je to zgodilo: verska skupnost v Novi Gorici je dobila svoje bogoslužno in pastoralno središče, veliko večje in sodobnejše kot bi si mogel takrat ob Goldonijevih Zdrahah sploh misliti.
DOLGA POT
Pot do nove cerkve je bila dolga in naporna. Cerkveni predstojniki, piše v letošnjem koledarju Celjske Mohorjeve družbe, so se že leta 1959 obrnili na pristojne občinske oblasti s prošnjo za lokacijo cerkve, za katero so predlagali eno od tedanjih cerkvenih zemljišč. Prvi in kasnejši odgovori niso bili ugodni. V letu 1976 se je premaknilo (po 18 letih!) in leta 1980 je bilo izdano lokacijsko dovoljenje in s tem prižgana zelena luč za gradnjo cerkve.
Leta 1976 je bila ustanovljena v Novi Gorici prva župnija v središču mesta, župnija Kristusa Odrešenika. Za vodstvo nove župnije je bil poklican iz Mirna župnik Gašper Rudolf, ki se je nastanil v stavbi na Partizanski cerkvi. Stavbo so takoj preuredili v zasilne bogoslužne in veroučne namene. »Cerkev« je obsegala garažo in del hodnika (prostora za kakih 60 o-seb). Dve leti kasneje so stavbi naredili
prizidek. Kot župnijska cerkev pa je bila določena cerkvica sv. Ti'ojice na kron-berškem pokopališču, ki so jo bili prav v tistem letu (1976) obnovili.
NOVA CERKEV
Tako je ostalo do nedelje 12. decembra 1982. Danes je drugače: Nova Gorica je dobila cerkev, ki stoji nekako v zemljepisnem središču ozemlja, ki spada v to župnijo in ki biva na njem približno deset tisoč Novogoričanov. Ti so se v to res novo mesto, ki je začelo nastajati šele po priključitvi septembra 1947 in ki še vedno nastaja, natekli iz vseh delov Slovenije, vendar je največ Primorcev iz naših hribov, Vipavske doline in Brd. Nova Gorica zato nima še svojega meščanstva, ki bi bilo zakoreninjeno v svoje mesto in ki bi imelo neko svojo tradicijo. Vse to se šele ustvarja.
Ko je g. Gašper prišel v Novo Gorico, mu je bilo gotovo podobno kot pionirjem v novem svetu, ki so imeli okrog sebe veliko zemlje, a nič drugega. Tudi on je moral začeti iz niča: oblikovati je moral cerkveno občestvo in ustvarjati materialne pogoje, da je moglo zaživeti. Med temi je bila tudi zgraditev primerne župne cerkve, ki naj bi bila tudi arhitektonsko dostojen objekt za novo mesto ob državni meji.
Ko je bilo izdano dovoljenje za novo cerkev in dušnopastirske prostore ob njej, so razpisali javni natečaj. Mejnih
Cerkev Kristusa Odrešeni!
Fanfani je predstavil vladni program
Novi ministrski predsednik Fanfani je svoj vladni program predstavil najprej v senatu, ki mu je s 176 glasovi proti 116 in ob vzdržanju republikancev že izglasoval zaupnico. Isto se je ta teden ponovilo še v poslanski zbornici.
Večino s-vojega programskega govora je Fanfani posvetil gospodarskim vprašanjem. Na tem področju je menil, so nujni zelo hitri ukrepi, sicer grozi Italiji gospodarski brodolom. Industrijska proizvodnja pada, brezposelnost narašča, veča se število delavcev v dopolnilni blagajni, zunanje trgovinski primanjkljaj je nara-stel, narasla je tudi inflacija.
Kaj storiti pri vsem tem? Treba bo uvesti nove davke, javne izdatke skrčiti, pri čemer naj bi bili prizadeti zlasti zdravstvo in socialno skrbstvo, nadalje obramba in javno šolstvo. Podjetja, kmetje, trgovci in ljudje svobodnih poklicev bodo morali prihodnje leto plačati enkratni izredni davek, ki bo v povprečju znašal 9 % dohodka.
Zunanjo politiko je novi predsednik vlade kar na hitro odpravil. Potrdil je podporo Italije sklepom Severnoatlantskega pakta o namestitvi novih jedrskih raket, hkrati pa se zavzel za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Poudaril je potrebo po spoštovanju suverenosti Afganistana in človeko-
vih pravic na Poljskem. Na Bližnjem vzhodu se je zavzel za tako rešitev, ki naj bi zagotovila varen obstoj vseh držav področja, vključno Izraela, Palestincem pa naj bi se omogočilo lastno domovino. Glede manjšin, ki živijo v sklopu italijanske države, je bil Fanfani zelo redkobeseden.
V	razpravi, ki je sledila nato Fanfani-jevemu programskemu govoru, je spregovoril med drugimi tudi tridentinski senator Fontanari. Bil je edini, ki je omenil vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zahteval je pospešitev postopka za odobritev zakona v korist ladinske manjšine v tridentinski pokrajini in zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine v Italiji, za katerega se je postopek v senatu že začel. Obnovila naj bi se tudi konvencija o radijskih oddajah za nemško, ladinsko, francosko in slovensko jezikovno manjšino, obenem pa je treba skleniti sporazume za televizijske oddaje za omenjene manjšine, ker se ta zadeva že vleče dolga leta.
V	odgovoru je Fanfani dejal, da namerava vlada zaključiti postopek glede nemške manjšine sporazumno z njo. Tudi norme, ki so bile sprejete za Dolino Aosto, bodo kmalu začele veljati. To velja tudi za vprašanja manjšin v tridentinski pokrajini,
o katerih je govoril senator Fontanari. Kljub opozorilu tega senatorja pa je Slovence z značilnim molkom popolnoma prešel. Fanfani pač dobro ve, kako je z nami. Večina voli italijansko socialistično in komunistično stranko, edina slovenska stranka Slovenska skupnost pa prejme premalo glasov, da bi lahko imela svojega zastopnika v parlamentu. In vendar, če bi bili enotni kot Južni Tirolci, ki vsi volijo svojo Ljudsko stranko, kako drugačno težo bi lahko imeli v Rimu!
Fanfanijevo negativno stališče do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je našlo svoj odjek tudi na pokrajinskem kongresu SSk v Trstu, ki se je zaključil v nedeljo 12. decembra. Kongres je naslovil na Fanfanija telegram, v katerem izraža svojo zaskrbljenost, ker ni vlada v svojem programu zavzela nobenega stališča v zvezi z globalnim zakonskim osnutkom za Slovence. Obenem je v telegramu izražena želja, naj se vlada o tem ugodno izreče vsaj v razpravi v poslanski zbornici.
Drugi telegram pa je kongres poslal tridentinskemu senatorju Fontanariju in se mu v njem zahvaljuje za vse delo, ki ga je opravil v korist globalne zaščite Slovencev.
rešitev je prišlo 12; posebna komisija je izbrala dva in sicer idejni načrt dipl. inž. arhitekta Emila Bratina ter dipl. inž. arhitekta Franceta Kvaternika. Nazadnje so se odločili za načrt tega slednjega. Dela so pa poverili gradbenemu podjetju Primorje iz Ajdovščine.
Dve leti tega smo se ob podobnem vremenu zbrali za blagoslovitev temeljnega kamna. Blagoslovil ga je škof dr. Janez Jenko. Veliko voščil so takrat izrekli; del teh se je v neverjetno kratkem času izpolnil. V dobrih dveh letih je bila namreč dograjena cerkev in vsi dušnopastirski prostori ob njej.
Sedaj, ko oboje stoji, je šele mogoče presoditi, za kako velik podvig je šlo. Še bolj se bomo čudili ob misli, da so gradili brez lastnih denarnih fondov v zaupanju na božjo Previdnost, na velikodušnost vernikov in na pomoč cele koprske škofije in tudi ostale Slovenije. Božja Previdnost je pomagala tudi z darovi iz inozemstva. Med temi so goriški in tržaški rojaki prispevali svoje. Seveda so ostali še težki dolgovi, kot so povedali tudi ob posvetitvi. Vendar tisti, ki je pomagal doslej, bo pomagal tudi poslej.
SVEČANOSTI OB ODPRTJU NOVE CERKVE
Pomembnosti novega cerkvenega središča v Novi Gorici se sedaj zavedajo vsi, tudi civilne oblasti. Zato je pri odprtju vladala nekakšna idila. Da slovesno odprejo novi objekt, so se namreč združili vsi: slovenska Cerkev je poslala v Novo Gorico vse tri rezidencialne škofe. Iz Ljubljane je prišel metropolit dr. A. Šuštar, iz Maribora dr. F. Kramberger, iz Kopra pa seveda dr. Janez Jenko. Tudi iz zamejstva so prišli, iz Gorice kapitularni vikar msgr. Ristits, poleg številnih duhovnikov iz domačih krajev in od drugod. Civilne oblasti so prav tako poslale svoje zastopnike. Navzoč je bil predsednik novogoriške občine, zastopnik verske komisije iz Nove Gorice, zastopnik verske komisije iz Ljubljane Pristovšek in še ta in oni.
Vsi ti so se zbrali v soboto 11. decembra ob 17. uri v še neposvečeni cerkvi na slavnostno akademijo. Po uvodnem pozdravu župnika G. Rudolfa je nastopil novogoriški mešani zbor pod vodstvom prof. Štefana Maurija, ki je izvajal primerne pesmi svetne vsebine. Inž. Kvaternik je orisal zamisel cerkvene stavbe in ostalih prostorov, prof. Perko iz Ljubljane pa je osvetlil pomen cerkve kot zbirnega središča za kristjane. Spregovorili so še drugi.
Posebej so se zahvalili tistim, ki so se za novo stavbo posebno potrudili. Med temi so bili poleg inž. Kvaternika še gradbeno podjetje Primorje in gradbeni tehnik Lovrenc Štanta iz Mirna. Ti trije so dobili posebna priznanja. Inž. Kvaterniku je priznanje izročil škof Jenko, zastopniku podjetja Primorje nadškof šuštar, Lovrencu Štanti, ki je vsa dela koordiniral, pa škof Kramberger. Celotno slavje v soboto zvečer je poteklo v zelo prijateljskem vzdušju ob polno zasedeni cerkvi.
Naslednji dan, v nedeljo 12. decembra so se slovesnosti začele ob 15. uri. Šlo je za posvetitev nove cerkve in oltarja ter križevega pota. Vse obrede je opravil škof Janez Jenko ob nabito polni cerkvi. Kdor je prišel točno ob uri ali celo zakasnil, je moral ostati zunaj. In teh je bilo izredno veliko, saj so za nedeljsko slavje prišli duhovniki in verniki iz bližnje in daljne okolice; veliko jih je bilo tudi s tostran meje z Goriškega in Tržaškega. Bilo je kot veliko ljudsko slavje. Obredi posvetitve nove cerkve se sedaj vršijo med mašo in so dosti bolj poenostavljeni kot so bili prej. Vsa slovesnost je trajala nekako dve uri. Tisti številni, ki so morali čakati zunaj, so si šele po končanih obredih lahko ogledali cerkev od znotraj. Toda o cerkvi kaj več drugič.
Nekoč smo v Katoliškem glasu zapisali, da Novi Gorici manjka duša. Sedaj je to mesto ob meji dušo dobilo z novo cerkvijo. Naj bi s polnimi pljuči zadihalo v lepšo prihodnost.
K. H.
Atentat na pdbži v novi luči
HREPENENJE PO ODREŠENIKU
Advent nas na neki način postavlja v čase pred Kristusovim prihodom. V bogoslužnem branju in adventnih pesmih podoživljamo hrepenenje po Odrešeniku, ki je bil glavna gonilna sila v stari zavezi. Kristjan, ki mu zavest, da je odrešen, še ni dovolj prežarila življenja, bo težko razumel to pričakovanje. Tudi tisti, ki živi iz svoje vere, ne bo zlahka podoživel hrepenenja po Odrešeniku, saj ravno zavest, da je Kristus že prišel in ga odrešil, daje smisel njegovemu življenju. Toda prav vsak živi v pričakovanju osebnega adventa (prihoda) Kristusa-Odrešenika.
Naravni sklep adventa je božič. Gotovo je to praznik, ki zmore človeka najbolj omehčati. Toda v adventu ne gre zgolj za nekakšno čustveno občutje ob lepotah božične skrivnosti (ali pa, kar je še slabše, ob obrobnih pojavih, folklori). Advent z vso resnostjo uvaja vsakega kristjana v njegovo osebno srečanje s Kristusom.
Pridigarji in duhovni pisatelji pogosto ponavljajo znano trditev: »Tudi ko bi se Kristus tisočkrat rodil, bi se rodil tudi v tvoji duši!« To niso prazne besede. Kristus je bil res rojen, je trpel in vstal za vse ljudi, toda vsak posameznik mora reči svoj »da« na njegovo odrešilno delo. Kadar ga je izrekel v popolni predanosti, takrat se je Kristus rodil v njegovi duši.
Pa še eno resno noto ima adventni čas: spominja na Kristusov drugi prihod — vesoljno poravnavo, sodni dan. Ce je Kristus stopil na zemljo v Betlehemu kakor nebogljen otrok, potem se bo na sodni dan prikazal v moči in slavi Gospodarja. Ce se je Kristus zares rodil v človekovi duši, če ga je zvesto nosil v sebi vse življenje in po njem živel, potem bo človekovo pričakovanje tega drugega in zadnjega adventa — veselo pričakovanje.
L. Š.
OKNO U DANAŠNJI SVET
Tri odkritja so v teh dneh globoko pretresla italijansko javnost: da so v Trentu odkrili široko razpredeno mrežo, ki se je pečala s tihotapljenjem mamil in orožja; da je sindikalist Soricciolo, ki je bil v italijanski sindikalni organizaciji UIL (ta je znana po svojem prozahodnem in protisovjetskem stališču) poverjen za stike s tujino, že od leta 1976 vohunil za bolgarsko obveščevalno službo; in da je atentator Ali Agga izvedel svoj napad na papeža ob pomoči članov bolgarskega poslaništva v Rimu.
Vsa zadeva je postala neprijetna tako za bolgarsko kot za italijansko vlado. Najprej je Sofija odpoklicala domov bolgarskega veleposlanika Veselina Kozeva. Nekaj dni nato je enako storila italijanska vlada in pozvala na poročanje svojega veleposlanika v Sofiji Carla Rossija Arnau-da. Obenem je bilo sklenjeno, da bo o tej motni zadevi razpravljal italijanski parlament v ponedeljek 20. decembra.
Seveda se italijanska politična javnost sprašuje, kako je mogla bolgarska obveščevalna služba že vrsto let nemoteno razvijati svojo zločinsko dejavnost, ne da bi italijanska protiobveščevalna služba kaj pomembnega odkrila. Zunanji minister Co-lombo skuša zadevo potišati, češ da je treba najprej vse dokaze skrbno proučiti in da se ne sme še govoriti o diplomatskem sporu z Bolgarijo. Drugačnega mnenja so socialisti s Craxijem na čelu. Spominjajo na besede predsednika republike Pertinija, ki je pred tremi leti opozoril, da obstajajo sile, ki hočejo destabilizacijo Turčije in Italije in da je centrala italijanskega terorizma v tujini, a njegove obtožbe so ostale tedaj brez odmeva. Zunanje ministrstvo je odgovorilo, da ni dokazov o tuji 'vpletenosti.
KAKO JE PRIŠLO DO ATENTATA
Ali Agga, ki je bil zaradi atentata na papeža Janeza Pavla II. obsojen na dosmrtno ječo, je v zadnjem času sodnikom razkril ozadje atentata. Ko je bil Ali Agga po umoru turškega časnikarja Abdija Iper-kija obsojen na smrt, mu je Oral Čelik, član turške mafije omogočil beg v Bolgarijo. S tem je Ali Agga padel v roke Čelika in njegovih pajdašev, ki se bavijo s tihotapljenjem orožja in mamil in so si v Bolgariji ustvarili ob sodelovanju z domačo obveščevalno službo središče za svojo temno dejavnost. Med temi kolovodji turške mafije je tudi Bekir Celenk, ki živi v razkošnem hotelu »Vitoša« v predmestju bolgarske prestolnice. Celenk je bil tisti, ki je Ali Aggi ponudil tri milijone nemških mark (poldrugo milijardo lir), če ubije papeža. Namig za to akcijo so mu po izjavah Agge dali bolgarski agenti, ti pa so po trditvi bivšega načelnika tajne bolgarske službe polkovnika Stefana Svrede-va, ki živi v Miinchnu na Bavarskem prejeli nalog za izvedbo od tajne obveščevalne sovjetske službe KGB, katero je tedaj vodil sedanji glavni tajnik sovjetske partije Juri Andropov. Pa tudi ta ni mogel, trdi Svredlev take akcije izvesti brez vednosti in privolitve samega Brežnjeva. Za atentatom na papeža stoji torej dolga roka Moskve.
Maja 1981 je Agga dobil nalogo, da atentat izvede. V Milanu se je sestal z rojakom Omerjem Bakcijem, ki mu je iz Švice prinesel revolver. Tega Bakcija so kasneje švicarske oblasti aretirale in predale italijanskim. Sedaj čaka na proces. V Rimu naj bi Aggi pri atentatu pomagali trije Bolgari: Sergej Antonov, uslužbenec pri balkanski letalski agenciji »Balkan Air«, ki je sedaj zaprt v rimski ječi, Jelio Kolev Vassilev, diplomatski uslužbenec na bolgarskem veleposlaništvu, ki se je že meseca junija vrnil v Sofijo in Teodor Ajvazov, blagajnik na bolgarskem veleposlaništvu, ki je tudi pravočasno zapustil Rim. V žepu Ali Agge so našli zabeležene na listku štiri telefonske številke, med temi bolgarskega konzulata in bolgarske letalske agencije.
Dne 11. in 12. maja si je Ali Agga v spremstvu Antonova in Ajvazova ogledal Trg sv. Petra, na dan atentata, v sredo 13. maja pa so se vsi trije našli pri železniški postaji Termini. Bolgara sta Turku obljubila, da ga bosta pri sebi skrivala nekaj dni, nato pa naj bi odpotoval iz Italije na tovornjaku TIR. Obljubili so mu tudi, da ga bodo rešili iz ječe v primeru, če bi ga policija ujela. Antonov sedaj v zaporu odločno zanika, da bi se bil kdaj sestal s Turkom, toda Agga je preiskovalnemu sodniku do vseh podrobnosti opisal pohištvo sobe Antonovega stanovanja, v katerem sta se sestala. Podrobnosti je navedel tudi o pohištvu hotelskih sob, v katerih sta bila skupaj.
Poleg oseb, ki smo jih navedli, sta v zvezi z atentatom zaprta še Turka Omer Ay, ta v Hamburgu in Musa Codar Celebi, ta v Frankfurtu v Zah. Nemčiji. Pod silo
razmer so oblasti formalno dale v Sofiji zapreti tudi že omenjenega turškega mafijca Celenka, ki je atentat naročil. Poročila vedo povedati, da je le priprt v hotelu »Vitoša«, kjer živi v polnem razkošju.
ZAKAJ ATENTAT NA PAPEŽA?
Ko je sedaj skoraj razčiščeno ozadje atentata na papeža, se pojavi vprašanje, kdo je imel interes, da mu za vedno zapre usta. Ni treba imeti dosti domišljije, da najdemo dejanske pobudnike in naročite-lje zločina. To so komunistični voditelji vzhodnih držav, ki jim je poljski papež postal nadležen, saj je zanesel nemir v ljudske množice njihovih držav.
Tako je Pavol Minarik 3. julija letos zapisal v slovaškem dnevniku »Pravda«: »Ne bi bilo mogoče "poljskega avgusta” brez Poljaka na papeškem prestolu. On je vzpodbudil poljske delavce k stavkam in se zavzel zanje. On je s svojim obiskom Poljske mobiliziral množice za nastop proti državi.«
Kako je sedanji papež zasovražen pri sovjetskih mogotcih, nam pokaže članek, ki je izšel v mesečniku »Polymja« (Plamen) v Minsku, prestolnici Bole Rusije.
V	njem je rečeno, da je papež »nevaren in zvit ideološki nasprotnik, ki se vmešava v časne zadeve. Nikdar se ni odlikoval po svetosti. Je hudoben, verolomen, nizkoten, nazadnjaški, kljub temu da se ponaša z dvema doktoratoma in obvlada številne jezike, celo našega beloruskega.« To, da se papež obrača na sovjetske narode v njihovem jeziku, sovjetskim komunistom očividno ni prav.
Leta 1980 so sovjetske oblasti sprožile široko zasnovano gonjo zoper papeža, profesor Josif Grigulevič, član akademije znanosti pa je dobil nalogo, da oblati papeža. Očita mu, da nikdar ne obsodi severnoameriškega napadalnega militarizma, da trdovratno molči ob krvavih zločinih čilskega diktatorja Pinocheta in drugih fašističnih vlastodržcev, da pa istočasno blati Češkoslovaško in Kambodžo, češ da teptata človečanske pravice.
Iz vsega povedanega postane jasna sovjetska obtožba zoper Janeza Pavla II.: podpira prevratno gibanje na Poljskem, katoličane vzhodnih državah spodbuja k verski dejavnosti, hujska jih v lastnem jeziku, blati komunistične režime, sodeluje z ameriškimi militaristi in drži roko desničarskim diktatorjem. Janez Pavel II. je postal Moskvi nadležen papež. Bolgarski komunisti so dobili nalogo, da ga odstranijo, turška mafija pa naj bi akcijo izvedla, saj denar ne diši po krvi. Ker pa je Bog močnejši kot peklenska zloba in človeško sovraštvo, je papež atentat preživel. Izpolnila se je Kristusova napoved: »Non prevalebunt adversus eam — Ne bodo premagali Cerkve.«
J. K.
UTRIP CERKVE
Izreden porast bogoslovcev v Argentini
Letos imajo argentinske škofije 1.451 bogoslovcev, 264 več kot lani. Od škofij jih ima največ Buenos Aires: 204. Ta škofija je tudi naj večja po številu prebivalstva. Na drugem mestu je Cordoba s 115 bogoslovci, na tretjem pa Rosario s 55. Slovenska skupnost v Argentini s svojimi
7.000	člani ima letos 12 bogoslovcev. Ce bi to prenesli na slovensko narodnostno skupnost na Goriškem in Tržaškem, bi jih tu moralo biti 120. Dejansko pa nimamo niti enega.
Vzgoja za mir
Avstrijsko katoliško žensko gibanje je ob bližajočem se božiču pozvalo vse vzgojitelje in starše, naj vzgoji za mir v adventu namenijo posebno pozornost. Mladim je treba nazorno pokazati, da je življenje v miru zelo pomembna stvar, za katero so potrebni stalni napori. Vzgoja za mir je tudi v pogumnem priznavanju lastnih napak in lastne krivde ter pripravljenosti odpuščati. Prav tako je treba premagovati predsodke do drugače mislečih ljudi in narodnostnih manjšin ter odklanjati vsako obliko fanatizma.
»Pogovori«
Tako je naslov knjige, ki jo je pripravil francoski pisatelj Andre Frosard. V kratkem bo knjiga izšla v italijanskem prevodu. Pisatelj je stavil sv. očetu Janezu Pavlu II. 70 vprašanj, na katera je pismeno odgovoril. Njegovi odgovori obsegajo okoli 200 strani. Odgovore je pisal v poljskem jeziku. Prevod v francoščino je sv. oče sam pregledal. Knjiga je naletela v Franciji na veliko zanimanje in ga bo verjetno tudi v Italiji.
qo nm oo urn
■ Kakor je že tradicija, je sv. oče Janez Pavel II. na praznik Brezmadežne 8. decembra v popoldanskih urah obiskal Španski trg v Rimu, da počasti Marijin kip, ki stoji na stebru na tem trgu. Pred njim je opravil svojo molitev, v kateri je med drugim izrekel željo, »da bi se vredno pripravili na Sveto 'leto, ki bo nov jubilej našega odrešenja. Ti, ki si bila prva odrešena, pomagaj nam, ljudem 20. stoletja, ki se izteka, da bomo bolj globoko doumeli božje in človeške razsežnosti odrešenj-ske skrivnosti«. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi rimski župan komunist Vetere. Sv. oče ga je vprašal, če so že govorili na občini o Svetem letu. Zupan mu je odgovoril, da obstajajo problemi, a občinska uprava se ne boji spoprijeti se z njimi.
■ Za novega predsednika italijanskega senata je bil namesto Fanfanija izvoljen demokristjan Tommaso Morlino. Doma je iz province Matere ter je star 57 let. Za Morlina je od 293 navzočih glasovalo 208 senatorjev. V senat sta se medtem vrnila bivši ministrski predsednik Spadolini in njegov minister Formica. Ta je s svojimi stališči precej pripomogel k padcu Spadolinijeve vlade.
■ Severnoameriški državni tajnik George Shultz je v ponedeljek 13. decembra imel izredno delaven dan, ko se je sestal v Rimu z raznimi vodilnimi osebnostmi. Že zjutraj je obiskal ministrskega predsednika Fanfanija, nato pa se je v Vatikanu sestal s papežem Janezom Pavlom II. in s kardinalom Casarolijem. Na kosilu je bil pri Pertiniju, popoldne pa se je raz-govarjal s Colombom. Obravnavala sta razna pereča vprašanja, med njimi zadevo evroizstrelkov, razmere na Poljskem in Bližnjem vzhodu, mednarodni terorizem in njegove povezave.
■ Na poti v Bonn in na Dunaj se je egiptovski predsednik Mubarak najprej ustavil v Rimu, kjer je prisostvoval zasedanju mednarodnega sklada za kmetijski razvoj. S Fanfanijem in Colombom se je pogovarjal o prizadevanjih za mir na Bližnjem vzhodu. O tem vprašanju je razpravljal tudi z ameriškim državnim tajnikom Shultzem, ki je bil prav isti dan v Rimu. Sicer pa bo Mubarak izčrpneje govoril o rešitvi palestinskega problema, ko bo 23. februarja uradno obiskal Washing-ton.
■ Povsem nepričakovano je v ponedeljek 13. decembra prispel s svojim osebnim letalom v Rim pariški župan J. Chirac. Takoj po pristanku je s svojo ženo in šefom kabineta odšel v Vatikan, kjer se je udeležil sv. maše, ki jo je opravil papež v svoji zasebni kapeli. Po maši ga je papež povabil na zajtrk. Zanimivo je, da obe francoski veleposlaništvi, tako v Rimu kot v Vatikanu o obisku predhodno sploh nista bili obveščeni.
■ Vatikanski radio je sporočil, da je na Češkem zaradi srčnega infarkta umrl frančiškan Josef Jan Barta, za katerega se je ponovno zavzela International Amnesty. Leta 1952 je bil obsojen kot glavni asistent češkoslovaške Katoliške akcije na 20 let zapora. Od teh je petnajst preživel v rudniku urana v Jachimovu. V času »praške pomladi« leta 1968 je bil popolno-mo rehabilitiran in je dobil v oskrbo neko župnijo. Od septembra 1979 do novembra 1980 je doživel ponovno razna zaslišanja in hišne preiskave. 18. novembra 1980 je bil znova aretiran in obsojen na poldrugo leto zapora. Smrt je sedaj napravila konec njegovemu nekrvavemu mu-čeništvu.
■ V Bruslju so dva dni zasedali zunanje ministri severnoatlantskega zavezništva. Glavni tajnik NATO. pakta Joseph Luns je ob koncu zasedanja izjavil, da je potrebno nadaljevati s posodabljanjem strateškega in taktičnega jedrskega oboroževanja, ki vključuje rakete Pershing in manevrirane rakete, ker le strategija jedrskega odvračanja lahko zagotovi mir v svetu. Severnoameriški državni tajnik G. Schultz pa je dejal, da mora biti politika do Sovjetske zveze odločna, a obenem realistična in konstruktivna.
■ V kraju BalIykollyju na Sev. Irskem je prišlo v nekem gostinskem lokalu, ki so ga obiskovali britanski vojaki, do hude eksplozije, ki je zahtevala 16 mrtvih in 66 ranjenih. Od mrtvih je vojakov kar 12, ostale so ženske. V trenutku eksplozije je bilo na plesišču kakih 120 oseb. Odgovornost za atentat si je prevzela Irska nacionalna osvobodilna armada.
■ Kakih 200 duhovnikov je poljskemu primasu Glempu izreklo svoje nezadovoljstvo, ker je pozval sindikat igralcev k prenehanju bojkota na državnem radiu in televiziji v znak protesta zoper ukrepe, ki jih je podvzela vojaška vlada proti sindikatu Solidarnost. Nadškofovo ravnanje je v javnosti pustilo vtis, da je na strani oblasti, kar gotovo ni Cerkvi v korist.
Zasedanje francoske škofovske konference
V Lurdu je zasedala francoska škofovska konferenca pod vodstvom škofa Vil-neta. Škofje so razpravljali o misijonskih možnostih, zdravstvenih težavah duhovnikov, pastoralnem delovanju, denarnih zadevah duhovnikov, gibanju obnove v Sv. Duhu in o poslanstvu med delavci.
Avstrijske proslave prijatelja delavcev
Avstrijska Katoliška delavska mladina (KAJ) in Katoliško delavsko gibanje (KAB) sta se v minulih dneh spominjala svojega ustanovitelja in duhovnega očeta kardinala Josefa Cardijna, ki je bil rojen 13. novembra 1882 v Bruslju. Ob tem stoletnem jubileju sta omenjeni organizaciji priredili 14 velikih prireditev v vseh važnih avstrijskih industrijskih središčih.
V okviru proslave v Donavvitzu je v župnijski cerkvi tega mesta graški škof Johann Weber poudaril pomen Cardi j novega gesla »Gledati« — presojati — ukrepati«. To gleslo da ni le še danes uporabna metoda, ampak tudi pot, da postanemo novi ljudje. Škof Weber je podčrtal važno vlogo Katoliške delavske mladine pri razširjanju evangelija med delovnimi ljudmi. Okoli 500 udeležencev pri bogoslužju je pozval, naj se »brez pridržka« dajo na voljo župnijam in ljudem v njihovem trpljenju in upanju.
Na Irskem hočejo močneje zaščititi nerojena življenja
Irski katoliški škofje so z zadovoljstvom sprejeli načrtovano spremembo v irski ustavi, ki naj bi odslej še močneje zaščitila nerojena življenja v materinem telesu. Škofje so v posebni izjavi poudarili, da bodo podpirali vsak ukrep, ki bo v soglasju s katoliškim naukom o svetosti človekovega življenja varoval pravico nerojenih otrok do rojstva. Dodatek k 40. členu irske ustave sicer ne bo preprečil splavov, vseeno pa bo prispeval k večjemu spoštovanju do vrednote življenja, menijo škofje.
■ Na Puškinovem trgu v Moskvi se je pred pesnikovim spomenikom zbrala skupina ljudi, ki je hotela z molkom proslaviti Dan človeških pravic, katerega vsako leto prirejajo Združeni narodi. V znak protesta, da so te pravice v Sovjetski zvezi teptane, so se navzoči odkrili brez besed. Za policijo je bilo to dovolj, da jih je surovo napadla in razgnala, okrog 60 pa aretirala.
■ V Nikaragui je strmoglavil helikopter, poln otrok, ki jih je vlada dala prepeljati iz severnih obmejnih krajev ob Hondurasu v notranjost države, da bi jih tako umaknila pred antikomunistično gverilo, ki postaja vedno bolj uspešna. Pri padcu helikopterja je bilo ubitih 75 otrok. V Cilu pa se je pri mestu Sereni ob Tihem oceanu zrušilo potniško letalo. Tu je bilo mrtvih 46 oseb.
Slovenci po svetu
Veselo miklavževanje v Milanu
Slovenska skupnost v Milanu je po maši, ki jo je v nedeljo 12. decembra daroval dr. Anton Rustja v cerkvi sv. Tomaža, priredila v svojih prostorih veselo miklavževanje. Zbralo se je okrog 60 ljudi, med njimi precejšnje število otrok in mladih. Sv. Miklavž je vse obdaril. Posebno veselje in navdušenje so pokazali najmlajši, še zlasti ker so bili tako pridni, da šibe niso zaslužili.
Ker je bil to zadnji letošnji sestanek pred božičem, so bile na sporedu naše lepe božične pesmi in seveda tudi voščila z željo, da bi tudi v prihodnjem letu polnoštevilno sodelovali pri mesečnih mašah.
Prihodnja sv. maša bo v nedeljo 9. januarja 1983. - A. R.
Slovenski slikarji v Pordenonu
V	soboto 11. decembra so v Centru za kulturne pobude (Centro iniziative cultu-rali) v Pordenonu odprli razstavo slovenskih primorskih slikarjev med obema vojnama pod geslom »Slovenske komponente v primorskem slikarstvu«. Zastopani so Veno Pilon, Čargo in Avgust Černigoj. Razstavo so organizirali v okviru kulturnih izmenjav med Slovenijo in deželo Furlani j a-Julijska krajina. Odprta bo dva meseca.
Zadnji dan leta, 31. decembra, bo v istih prostorih koncert simfoničnega orkestra ljubljanske Rtv; dirigiral bo Anton Nanut. Škoda, da med izvajanimi deli ne bo nobenega slovenskega komponista. Mnenja smo, da bi slovenske kulturne skupine morale vedno pokazati tudi kaj domačega.
Kamenčki
Fanfani in Slovenci, pa še kaj ...
Kot znano, se novi predsednik vlade Fanfani v razpravi v senatu sploh )ii dotaknil vprašanja zaščite slovenske manjšine. Niti takrat ne, ko mu je vprašanje v zvezi s tem postavil tridentinski senator Fontanari. To je vsekakor negativno, in ne obeta nič dobrega pri nadaljnji poti za dosego zaščite...
Toda, tu bi se lahko še vprašali: kaj pa je delala slovenska senatorka PCI pri tej debati? Ali bi ne morala prav ona prva postaviti vprašanja v zvezi s tem problemom? Ali ni ona tudi prva podpisnica zakona PCI o zaščiti? Seveda, če partija tega ne dovoli, je pa drugo vprašanje ...
Slovenci volivec
Televizijska oddaja o Marcu Polu in zgodovina
Televizijski spored v nadaljevankah je skoro vedno časovno shematičen in zato nepopoln, v opisu zgodovinskih dogodkov pa večkrat netočen. Ta netočnost se rada poraja, kadar je kakorkoli prisotna Cerkev.
Statistike nam pravijo, da si je prvo oddajo o Marcu Polu ogledalo rekordno število 26.300.000 gledalcev.
Takoj v začetku so gledalci dobili kaj slabo sliko o Cerkvi, o duhovnikih. Oddaja se je namreč začela z nekim procesom proti Riistichellu. Proces sta z vso jezo in mrzloto vodila dva dominikanca. Rustichello je bil namreč Polov sodobnik, ki je napisal knjigo »II milione«, kakor mu je Polo narekoval.
Toda ni znano, da bi v resnici dogodila taka zasliševanja. Res pa je to: prav neki dominikanec, pater Pipino je leta 1310 prevedel knjigo v latinščino in je prav s tem prevodom, pri katerem je sam Polo sodeloval, knjiga stopila v javnost.
Kako si upa današnji zgodovinar napisati, da je patriarh iz Gradeta prisostvoval razgovoru, kakor smo ga videli po televiziji?
Marco Polo je bil globoko veren; tedanja Cerkev pa je z naklonjenostjo sprejela odkritja novih poti in novih narodov, saj so se tako odpirale nove možnosti za oznanjevanje evangelija.
d. j.
Pomemben doprinos
k spoznavanju naše preteklosti
Ii letos ju Mala
Kot že vrsto let je tudi letos na praznik Brezmadežne v sredo 8. decembra bila dvorana Katoliškega doma že pred napovedano uro nabito polna. Osnovni ton je dajala vsemu nastopu naša mladež, tako na odru kot v dvorani kot pred domom. Znova smo začutili, kako velik zaklad je naša mladina in kako veliko hvaležnost smo dolžni tistim, ki se ji posvečajo, jo versko in moralno oblikujejo ter vzgajajo v zavedne Slovence.
Revija mladinskih zborov, ki je dobila naslov »Mala Cecilijanka« se je tudi letos po zaslugi organizatorjev točno začela. Je to res nekaj izrednega, saj pri drugih prireditvah tega nismo vajeni.
Uvodne misli je povedal veroučni učitelj Danijel Pintar. Dejal je, da je pesem nekaj čudovitega, najboljše sredstvo združevanja. Ni prireditve, na kateri ne bi prišla do izraza slovenska pesem. Pesem pove, kar čuti in skriva srce. Pevovodjem je izrekel besede zahvale in jih pozval, naj vztrajajo pri tem delu. Bog in narod jima bosta plačnika. Starše pa je povabil, naj otrokom omogočijo nastopanje v zborovskem petju. Sklenil je z besedami: »Naj pesem živi, ki v mladih srcih up budi!«
V	celoti je nastopilo enajst zborov, nekateri v zelo številni zasedbi, drugi po številu bolj skromni, vsi pa prisrčni, obetavni in polni zanosa. Vsak zbor je zapel po tri pesmi in tako izvedel svoj program.
Prvi, ki se je pojavil na odru, je bil otroški zbor iz Števerjana. Lepo ga je bilo videti, saj je bil res številen. Pripravila ga je Anka Cernic. Tretjo pesem so otroci zapeli ob spremljavi harmonike.
Za Števerjanci se je občinstvu predstavil mladinski zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Marjanka Cevdek. Pel je pogumno in ubrano.
Tretji zbor je bil otroški zbor iz Jamelj. Nastopil je prvič in želimo, da bi začeto pot nadaljeval. Te otroke vzgaja k ljubezni do petja Marija Gracija Radetič.
Novi pokrajinski svet goriške Slovenske skupnosti
Objavljamo imena članov novega pokrajinskega sveta goriške SSk, ki so bili izvoljeni na 5. pokrajinskem kongresu v Števerjanu 4. decembra 1982.
Gorica:	Brešan Karel, Cernic Igor,
Klanjšček Niko, Košič Andrej, Bolčina Ivo, Špacapan Mirko, Špacapan Mirko ml., Šturm Mirko, Vižintin Marjan.
Standrež: Brajnik Marko, Breščak Marjan, Tabaj Božidar.
SteVerjan: Komjanc Simon, Klanjšček Mario, Terpin Marjan.
Pevma-Oslavje-Stmaver:	Bensa Silvan,
Figelj Gabrijel, Valentinčič Emil.
Sovodnje:	Cernic Benjamin, Cernic
Branko, Maraž Jožko.
Doberdob: Ferfolja Evgen, Jarc Romano, Soban Mario.
Krmin: Gradnik Gradimir, Gradnik Vanda, Keber Roman, Prinčič Stanko.
Ronke: Mučič Karlo, Gergolet Marija, Cingerli Ivan.
Mladinska sekcija: Frandolič Renco, Terpin Damjan.
Člani po statutu: Bratuž Andrej, Devetak Remo, Ferletič Marija, Gergolet Maks, Kenda Franc, Klanjšček Stanislav, Košič Jožko, Paulin Damjan, Koršič Hadrijan, Špacapan Bernard, Štoka Drago.
Pastirček št. 3
Za božično razpoloženje poskrbi pesem Zore Saksida »Sveti večer«. Tudi zgodbica »Na pravi naslov« Maje Okorn ima božični motiv. Ljubka Šorli je napisala božični prizorček »Pogovor zvezd na sveti večer«. Njena je tudi pesem »Božična noč«, ki jo je uglasbil A. Bratuž.
Star znanec je mladinski zbor iz Štan-dreža, ki ga zvesto vsa leta oblikuje Elvira Chiabai. Za njim je nastopil otroški zbor iz Podgore, za katerega skrbi Katja Antonič. Tudi na Plešivem imajo mladinski zbor. Letos ga je privedel na oder Karlo Bolčina, ki so mu mladi pevčki ljubeče sledili in prijetno zapeli.
Sedmi zbor je bil mladinski iz Doberdoba. Tudi ta je zelo številen. Pel je pod vodstvom Lucije Lavrenčič (na klavir je spremljala Marta Ferletič). Mladinski zbor iz Nabrežine, ki ga je pripravila Martina Kakeš je zapel ob spremljavi violine (Job Štefan) tri Slomškove pesmi. Nato se je pojavil otroški zbor iz Sovodenj. Tudi ta se ponaša z močno zasedbo. Letos ga je zelo uspešno vodila Alenka Cernic.
Ni smel manjkati mladinski zbor »Kekec« iz Gorice, ki ga že od začetka vodi in z njim nastopa Ivo Bolčina. Zboru se pozna izkušena dirigentova roka.
Kot gost pa je za zaključek nastopil mlajši mladinski zbor »Vesela pomlad« z Opčin. Navdušil nas je najprej s svojo množičnostjo, nato pa še s svojim izvajanjem. Dirigent Franc Pohajač je upravičeno lahko nanj ponosen.
In potem je prišla od vseh željno pričakovana skupna »Pesem edinosti«. Oder skoro ni mogel sprejeti vseh mladih pevcev, toliko jih je bilo. Dirigirala jih je Anka Černič, ob klavirju pa jih je spremljal Hilarij Lavrenčič.
Tako se je iztekla tudi letošnja' »Mala Cecilijanka«. Mlade je navdušila za slovensko pesem, starejše pa napolnila z upanjem, da bo tudi novi rod, ki prihaja, ostal zvest izročilom in se ohranil trdoživ na svoji zemlji. - ej
Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je ta pevska prireditev lepo uspela.
Župnija Sv. Križ pri Trstu vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
ki bo v nedeljo 26. decembra ob 16. uri
na god sv. Štefana v župnijski cerkvi. Nastopili bodo mešani cerkveni zbor iz Skednja in domača cerkvena zbora: mešani in dekliški.
Majda Paulin je za 1. razred pripravila slikanico »Ivo piše pismo svetemu Miklavžu«. Narisane predmete je treba nadomestiti z besedami; ista je za 2. razred narisala tri sličice. Ob njih je treba napisati zgodbico.
Mariza Perat objavlja razgovor z učiteljem Vladkom Kogojem, ki rad sodeluje tudi v »Pastirčku« in se podpisuje z imenom Julče Gorjan. Za ito številko je napisal nekaj misli o Mariji. Evelina Pahor pripoveduje o Škocjanskih jamah ter o izviru reke Timave pri Štivanu, Ljuba Smotlak pa v »Tržaških sprehodih« opiše nekdanji Mali kanal.
Na katehetski strani najdemo sedem sličic, v zvezi z njimi pa po tri trditve, od katerih je le ena pravilna. J. V. na celostranski sliki pokaže, kako je bilo v letu 1982; za leto 1983 pa je list še prazen z vprašajem, kaj bo leto prineslo.
Jana v svoji pošti pohvali otroke, da so se poboljšali, ker pisemc in risbic je več, pa tudi rešitev ugank in odgovorov na katehetska vprašanja. Vse v redu pa tudi sedaj še ni. Npr. spisi niso vsi lepo napisani, nekatere risbice so zelo površno izdelane. Važno je tudi, na kakšen papir se riše in piše. Pa tudi podpisati se je treba. - jk
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»+♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»
Glasbeni konservatorij »G. Tartini« iz Trsta priredi v nedeljo 19. decembra ob 20.
uri v župnijski cerkvi v Bazovici
VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT
Obsegal bo znamenito »Missa creola«, po-lifonične skladbe in črnske duhovne pesmi. Vstop prost, hvaležno pa se sprejemajo prispevki za stroške koncerta. Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici se že vnaprej zahvaljuje nastopajočim, ki so ponudili koncert brezplačno.
Šport:
MOŠKA C-2 LIGA
01ympia Terpin - Juventina Belca 2 : 3 (8 : 15, 8 : 15, 15 : 11, 15 : 11, 6 : 15)
V soboto je bil v štandreški telovadnici na sporedu slovenski derbi med goriško Oljmipio Terpin in štandreško Juventino Belca. 01ympia je dobro začela prvi niz, kmalu pa se je ustavila, igrala pasivno in povsem prepustila pobudo nasprotniku. Vzrok neučinkovite igre Goričanov je predvsem dejstvo, da ekipa še ni dosegla forme, da je marsikateri igralec popustil in da je moral Marko Cotič že na začetku tekme z igrišča zaradi poškodbe.
DEČKI
Volleyball Krmin - 01ympia Košič 0 : 3 (3 : 15, 0 : 15, 6 : 15)
V soboto popoldne so 01ympijini dečki brez težav odpravili Krmince, ki pravzaprav niso nudili večjega odpora. Med ekipama je bila ogromna razlika v tehnični pripravi.
I.	MOŠKA DIVIZIJA
01ympia - Soča 3 : 2
(15 : 5, 9 : 15, 15 : 7, 11 : 15, 15 : 13)
S precejšnjimi težavami je 01ympia premagala sicer neizkušeno, a zelo borbeno ekipo Soče, ki letos nastopa prvič.
ZENSKA D-LIGA
Oiympia Bertolini : Sloga 3 : 2
V nedeljo so Slogašice s Tržaškega prišle v Gorico prepričane v zmago, saj so se precenjevale. Goriška dekleta so jim dokazala, da so se motile in so jih v zanimivi in razgibani tekmi premagale.
MLADINCI
Oiympia Košič - Volleyball Krmin 3 : 1
Z zmago nad ekipo Volleyball Krmin si je 01ympia Košič zagotovila prvo mesto v goriški pokrajini in bo tako tudi letos zastopala Goriško na deželnem prvenstvu mladincev.
Do konca prvenstva mora 01ympia odigrati še zadnjo prvenstveno tekmo z ekipo iz Turjaka, vendar je sama tekma le gola formalnost, saj so naši fantje že matematično pokrajinski prvaki. Torej lop uspeh goriških odbojkarjev, ki bodo tako spet branili slovenske barve na deželni ravni. Zasluga gre vsem mladincem 01ympie Košič, ki so vseskozi zvesto trenirali.
Ostali izidi tekem zadnjega tedna:
MOŠKA C-2 LIGA Rangers -01ympia Terpin 1 : 3
ŽENSKA D-LIGA
Volley club Trst: Oiympia Bertolini 2 : 3
DEKLICE
Torriana - 01ympia 1: 3
Volley club Gradež - 01ympla 0 : 3
Goriška 01ympia je najbrž edino športno društvo na Goriškem, ki igra tako visoko število takem v enem tednu. To zahteva izredne napore bodisi s strani igralcev kot s strani odbornikov in trenerjev. Mladinska vzgoja hoče veliko požrtvovalnosti s strani celotnega društva. Vsi ti napori pa se obrestujejo, saj vidimo, da je goriška 01ympia v enem tednu požela 8 zmag, utrpela pa le en poraz, čeprav, žal, v najvišji ligi.
G.R. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZŠLE SO KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽRE
iiiitMiMiiiitiiiminiitiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zahvala
Slomškov dom v Bazovici se zahvaljuje SSG iz Trsta za predstavo »Sokratov zagovor«, ki jo je odlično izvedel igralec Jože Zupan. Hvala tudi njemu, saj je tako globoko posegel v notranjost vseh navzočih.
Pred dvema tednoma je na Filozofski fakulteti v Trstu diplomiral goriški rojak Ivan Sirk. Novemu doktorju čestitamo in mu ob tej priložnosti izrekamo vse priznanje za opravljeno delo, saj je diplomiral s tezo o goriškem narodnem buditelju Andreju Gabrščku in o narodnem prebujenju Slovencev na Goriškem. S tem je dal važen doprinos k spoznavanju naše zgodovine, saj je bilo tisto obdobje, ki ga obravnava, doslej kljub svoji važnosti zelo malo raziskano.
Ravno ob prehodu iz 19. v 20. stoletje so si goriški Slovenci priborili vse tiste pravice, ki jih je potem ukinil šele fašizem, zgradili so si vsa tista poslopja in ustanovili so vse tiste organizacije, ki so potem pripomogle k ekonomskemu in kulturnemu preporodu našega naroda v goriški deželi. V zvezi s tem lahko iz Sirkove teze zvemo marsikaj: npr. to, da se je goriška občina, ki so jo vodili italijanski šovinisti, do zadnjega upirala ustanovitvi naših šol v mestu.
Z geslom »svoji k svojim« in z organiziranim ekonomskim bojkotom smo odkrili svojo silno gospodarsko moč, saj so naši predniki začeli bojkotirati italijanske trgovce (in marsikdo je šel na boben) in obiskovati izključno slovenske trgovine, tako da se je krepil slovenski kapital, ki je pripomogel k nastajanju vedno večjega števila slovenskih trgovin. S tem je bil italijanski trgovski monopol zlomljen. Že takrat so mnogi italijanski prenapeteži zavračali povezavo mesta s slovenskim zaledjem in ošabno trdili, da Gorica lahko živi brez Slovencev. Da naše mesto samo daje, slovensko zaledje pa da samo prejema. Z ekonomskim bojkotom je naš živelj dokazal obratno. Nekaj podobnega se dogaja danes, čeprav v drugačni obliki. Eno pa je gotovo: Gorica brez svojega zaledja ne more živeti.
V	avstrijskih časih le ni bilo vse tako lepo in vzorno, kot sanja marsikdo, saj
S TRŽAŠKEGA
Zakaj tako?
V	tržaškem slovenskem dnevniku smo brali o obisku predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janeza Zemljariča v Trstu. Gre za obisk predsednika slovenske vlade, ki se je med drugim sestal tudi z najvišjimi predsedniki vladnih oz. deželnih oblasti v Trstu. Velik poudarek pa je isti dnevnik dal v glavnem srečanju, ki ga je Zemljarič imel s predstavniki SKGZ, torej z eno od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Kje pa se je sestal npr. s predstavniki SSO ali — če gremo na strankarsko raven — Slovenske skupnosti? Kot kaže, nikjer!
Nič nimamo proti temu, da se predstavniki matične domovine ločeno sestavljajo z zamejskimi predstavništvi, saj se to dogaja tudi z druge strani, ko je recimo Slovenska skupnost imela v gosteh vodstvo republiške SZDL. Eno pa je predstavništvo politične organizacije, drugo pa seveda vladno predstavništvo. In tu omenimo, da je bil zadnji Zemljaričev obisk odločno enostranski in v nasprotju z načelom, da mora uradna matična domovina enako gledati na vse komponente slovenskega zamejskega življenja. Posebej še, ko nastopa sam predsednik slovenske vlade, saj bi prav on ne smel zavzeti tako ozkega stališča in poznati le ene skupine slovenske manjšine (tudi če mu je idejno bliže). Kje je torej enakopravno ravnanje matice do manjšine?
Spectator
Podlonjer
Od prve avdentne nedelje skrbi za slovensko službo božjo v župniji sv. Avguština v Podlonjerju Milan Nemac, kaplan pri Sv. Ivanu. Doslej je osem let prihajal z Opčin v Podlonjer salezijanski duhovnik Franc Štuhec. Nova cerkev v Podlonjerju je bila blagoslovljena na zadnjo adventno nedeljo 1974.
Čestitka
11.	decembra sta praznovala obletnico poroke Marija in Just Ciacchi iz Skednja. Po tolikih življenjskih težavah in boleznih Želijo svojci in prijatelji obema vedro in mirno nadaljevanje življenja.
Velikodušno dejanje
Župnijska škupnost v Bazovici čestita zakoncema Slavkotu in Dragici Brce, ker sta posvojila sestrico in bratca Kristino in Markota in jima želi, da bi ju krščansko vzgajala.
so bili tudi takrat naši predniki, ki so bili takrat v večini, zapostavljeni, Italijani pa favorizirani.
In končno, goriški Slovenci smo imeli več tiskarn, knjigarn, šolskih poslopij, dvoran za kulturne namene, zavodov, sloviti Trgovski dom, ki je eno redkih goriških del slovenskega goriškega arhitekta Maksa Fabianija. Vse to nam je bilo uničeno in odtujeno v dobi fašizma.
Ker je diplomsko delo prof. Ivana Sirka vsestransko zanimivo in še vedno aktualno, bi bilo pametno, da bi ga kaka knjižna založba izdala. Tako bi mu bil poplačan trud, ki ga je vložil v to raziskavo in bi ne ostalo dostopno le redkim.
G. R.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Posvet o socialnem skrbstvu v občini.
Ponovno se je že primerilo, da je občinski svet razpravljal o problemih ostarelih, posameznih družin in tudi mladih oseb. Pri tem se je pokazalo, kar je prišlo do izraza še posebej na seji letos v juniju v razpravi ob nekem primeru, kako nujno je — kar sta še posebej opozorila svetovalca Branko Černič za manjšino in Vilko Bajt za večino — da občinska uprava izdela program socialnega skrbstva za svoje območje. Ta program naj bi bil izdelan ali skupno z ostalimi slovenskimi občinami ali pa v okviru Krajevne zdravstvene enote (KZE) ter naj bi ga občinske uprave samostojno izvajale, ker bi na ta način lažje razpolagale z osebjem, ki obvlada slovenski jezik. Znanje slovenščine je osnovna zahteva pri takem delu.
V	torek 7. decembra zvečer je tako prišlo na pobudo občinske uprave do posveta o socialnem skrbstvu v občini. Vabilo so prejeli vsi predstavniki društev in osebe, ki delujejo na občinskem območju, bodisi na cerkvenem bodisi na prosvetnem polju. Udeležba je pokazala, da je ta problematika za marsikoga malo zanimiva. Do te ugotovitve sta prišla tako župan kot podžupan, ki je kot odbornik za zdravstvo vodil ta posvet.
Podžupan Klemše je prisotnim razložil namene občinske uprave v zvezi s socialnim skrbstvom v občini in se naslonil na pismeno vabilo, ki so ga bili prejeli. V njem je bilo med drugim rečeno, da je OZN leto 1982 razglasila za Leto ostarelih in družbene pomoči potrebnih. Zato bo občinska uprava skušala to deklaracijo po svojih močeh uveljaviti. Ta služba se je izkazala pomanjkljiva tudi v večjih občinah, ki razpolagajo z večjimi sredstvi, kaj šele v manjših kot je tudi sovodenjska, kjer omenjena služba skoro ne obstaja. Prav zaradi tega je občina sklicala to posvet in povabila razne osebe. Skupno naj bi se ugotovilo dejansko stanje ostarelih in potrebnih v občini in razmislilo, kako jim pomagati. Sestavil naj bi se seznam takih oseb in predložil ustanovi KZE, da ga vključi v svojo dejavnost in s tem tudi poveže s sovodenjsko občino. Ob koncu posega je podžupan seznanil prisotne o višini deželnega prispevka (12 milijonov lir), ki ga je občina prejela za socialno skrbstvo. Navedel je število oseb, za katere občinska uprava skrbi, bodisi da so v bolnišnici ali v domači oskrbi in koliko znaša dnevni izdatek za te osebe.
Svetovalec Remo Devetak je nato poudaril nujnost, da se izdela program med slovenskimi občinskimi upravami in pri tem svetoval, naj se vključi tudi del Štandreža za samostojno delovanje. S tem se bo lažje prišlo do osebja z obvladanjem slovenščine. In če bi zadeva glede finančnih sredstev ne prodrla, naj se program izpelje v okviru KZE. Istega mnenja sta bila tudi župnik Komjanc in svetovalec Pavletič, ki sta vsak s svojega zornega kota obravnavala isti problem. S tem so se strinjali tudi vsi ostali.
Podžupan je na ta izvajanja odgovoril, da kar se tiče avtonomije občinskih uprav je to težko izvedljivo, ker je podvrženo zakonom KZE. Kar pa se tiče osebja z znanjem slovenščine si bo uprava pri KZE prizadevala, da se namesti tako osebje.
Nato so prisotni pregledali seznam ostarelih in družbene pomoči potrebnih občanov v posameznih vaseh. Za Sovodnje je seznam predložil krajevni župnik g. Komjanc, ki je tudi nakazal prednostno lestvico glede oseb, ki so pomoči bolj potrebne. Za Vrh je poročal Remo Devetak, za Gabrje Bernard Florenin, za Rupo Oskar Pavletič, za Peč Ivan Petejan. Naj omenimo, da so se posveta udeležili tudi predstavniki krajevnih krvodajalcev in zbora Rupa-Peč.	Remo Devetak
Tajništvo goriške Slovenske skupnosti na letošnjem pokrajinskem občnem zboru
v Števerjanu
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
Božičnico
v nedeljo 26. decembra ob 15. uri v goriški stolnici
Božične pesmi bodo izvajali združeni mladinski zbor in drugi mešani zbori. Sledijo litanije M. B. z odpevi in blagoslov.
Zahvala novega goriškega nadškofa
Na brzojavne pozdrave in čestitke, ki jih je slovensko goriško občestvo poslalo novemu goriškemu nadškofu p. Antonu Vi-talu Bommarcu ob njegovem imenovanju, je župnik Marjan Komjanc, dekan-pred-sednik slovenskega pastoralnega področja prejel sledeče zahvalno pismo:
Dragi g. Marjan! Zelo sem vam hvaležen za vaše pozdrave, ki ste mi jih poslali tudi v imenu vernikov in duhovnikov slovenske goriške skupnosti. Zlasti vam bodi izrečena zahvala za molitve in zagotovilo polnega sodelovanja za dobro Cerkve, ki mi je bila zaupana. S svoje strani hočem nuditi polno bratsko pripravljenost za čim bolj tesno povezanost, ki naj nas druži pri izvrševanju našega poslanstva. V upanju, da se bom kmalu mogel srečati z vami vsemi, kličem na vas vse polnost Gospodovega blagoslova, vas z bratskimi čustvi pozdravljam in želim vse dobro.
P. ANTONIO VITALE BOMMARCO
izvoljeni nadškof Gorice in Gradiške
Izid natečaja za zborovske skladbe
V nedeljo 5. decembra se je sestala strokovna komisija, kateri je Zveza slovenske katoliške prosvete poverila nalogo, da oceni skladbe, ki so bile poslane na II. natečaj zborovske glasbe. V komisiji so bili dr. Pavle Merku iz Trsta, dr. Mirko Cuderman iz Ljubljane in prof. Štefan Mauri iz Nove Gorice.
Komisija je ugotovila da 28 skladb od 39 poslanih ne ustreza pogojem pravilnika. Sklenila je, da podeli samo dve nagradi in sicer I. nagrado za ženske zbore Stanku Jericiju za skladbo »Pomlad« in II. nagrado za mešane zbore Stanku Jericiju za skladbo »Roža, rdeča rožica«. Nobena skladba za moške zbore ni bila nagrajena. V obrazložitev izida je komisija dala še naslednje ugotovitve: »le redke skladbe so pokazale zanesljivo strokovnost, smisel za oblikovanje glasbenega stavka in zanimivo glasbeno govorico«. Mimo nagrad je komisija še posebej priporočila skladbo za mešani zbor »Pomladni večer« Stanka Je-ricija.
Zveza slovenske katoliške prosvete
Miklavževanje v Katol. domu
V nedeljo 5. decembra popoldne je bilo v dvorani Katoliškega doma v Gorici miklavževanje, namenjeno našim malčkom, ki z veseljem in strahom pričakujejo dobrega starega Miklavža. Prireditve so se udeležili v prav lepem številu. Seveda je bilo treba prej ustvariti med malim in odraslim občinstvom primerno razpoloženje. Za to je poskrbela učiteljica Mariza Perat, ki je s svojimi učenci pripravila igrico v dveh prizorih Miklavžev večer. Igrico je napisala Anamarija Zlobec in je bila objavljena v novembrski številki Pastirčka.
Igrica je takoj pritegnila zanimanje občinstva, saj so mali igralci podali svoje vloge zelo resno in zavzeto. Pohvaliti moramo vse nastopajoče. Med njimi ni bilo opaziti nobene zadrege; kretali so se po odru, govorili in peli povsem naravno. Kdar pozna otroke, tudi ve, koliko truda je treba vložiti v tako igro. Zato naj gre učiteljici Peratovi vse priznanje!
Ko je bilo igrice konec, je prišel še drugi, za otroke najlepši del: sv. Miklavž in obdarovanje. Malčkom so začela srca hitreje utripati, kajti vedeli so, da bodo v Miklavževem spremstvu tudi parkeljčki. In niso se motili. Vendar ni bilo tako hudo. Ko je otrokom pretila nevarnost, so uveljavili svojo moč dobri angeli. Tako se je vse srečno končalo. Otroci pa tudi večji šolarji so prejeli darila in so se zadovoljni razšli.
Gostovanje PDG
Druga igra, ki jo je SSG vključilo v repertoar gledališke sezone, je komedija velikega ruskega pripovednika I. S. Turgenjeva (1818-1883) z naslovom »Mesec dni na kmetih«. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je letos spomladi s to igro zaključilo svojo lansko gledališko sezono, letos jeseni pa jo je ponovilo najprej v Trstu, sedaj pa še v Gorici.
Turgenjev je v tej igri na lahkoten način posegel v življenje na podeželju, kjer se na plemiškem posestvu vsi dolgočasijo. Gospa si pusti dvoriti od drugega, gospod ima opraviti z zemljo, gospodova mati preganja čas z igranjem kart, dokler mladi učitelj iz Moskve ne prinese nemira v vsakdanjo enoličnost. V njega se zaljubita istočasno gospa in njena varovanka. Ko on to spozna, se odloči vrniti se v Moskvo,
isto sklene tudi gospejin častilec, varovanka hoče pokazati prezir do gospe tako, da se odloči za zakon s starim bogatašem, hišni zdravnik pa pride do spoznanja, da je prišel čas, da vzame osebno strežnico gospodove matere, čeprav ga ne privlači. »Mesec dni na kmetih« se konča tako, da ostaneta gospod in gospa sama na posestvu.
Glavni nosilki ženskih vlog sta bili Nevenka Sedlar (gospa) in Nevenka Vrančič (njena varovanka). Zlasti prva je svojo vlo-zalo dobro podala. Njenega častilca je predstavil Ivo Barišič in je bil v tem prepričljiv. Tudi gospejin mož (Karel Brišnik) je dobro prišel do izraza. Manj je blestel Matjaž Višmar v učiteljevi vlogi. Znova je gledalce osvojil Stane Leban, ki je duhovito podal starega bogataša. Bine Matoh je moral biti istočasni ženitninski meše-tar bogatašu in hišni zdravnik, a ne preveč uspešen ne v enem ne v drugem. Ruskega Nemca, stalno pijanega, je uprizoril Jože Hrovat, ki je kar v nemščini govoril in prepeval. Prijetno je odigrala avtoritativni lik gospodove matere Breda Urbič, medtem ko je bila Mira Lampe-Vujičič v vlogi njene strežnice diskretna.
Ritem igre je bil precej počasen, iz-govarjaga lepa, prevod Josipa Vidmarja tekoč. Gledalci so igri, ki ni od njih zahtevala velike poglobitve, pozorno sledili in ob koncu umirjeno nagradili nastopajoče. - ak
Štandrež
V	sredo 1. decembra nas je za vedno zapustil dobri vaščan Mirko Kerpan. Dočakal je 77 let. Vedno dobrega zdravja, si je pred meseci pri nesrečnem padcu zilomil nogo in to ga je spravilo v bolniško posteljo, mu počasi strlo moči in mu končno vzelo življenje.
Po poklicu zidar je bil dosti let zaposlen pri električnem podjetju Enel. Svojo glavno skrb je posvečal družini, sinu Lucijanu in hčeri Sonji, da jima nudi pravo vzgojo in zagotovi trden položaj v življenju.
Pokojni Mirko je bil veselega in prijaznega značaja, zato z vsemi vaščani v prijateljskem odnosu. Do vseh je imel lepo besedo in topel pozdrav. Svoje vere in vdanosti do Boga ni skrival, ampak jo javno izpričeval vsako nedeljo pri cerkvenem bogoslužju.
Veličastni pogreb je pokazal, kako je bil Mirko priljubljen in upoštevan, saj se ga je udeležilo toliko vaščanov, da so napolnili prostorno farno cerkev. Domači zbor je ubrano prepeval pri pogrebnem obredu z voščilom, naj odslej za vedno posluša angelsko petje v Očetovem domu.
Števerjan
Poimenovanje osnovne šole. V soboto 18. decembra ob 16. uri bo v Števerjanu slovesnost poimenovanja domače osnovne šole po pesniku Alojzu Gradniku. Tega pesnika so izbrali zato, ker je pesnik slovenskih Brd. Posrečeno je tudi dejstvo, da bo poimenovanje števerjanske šole, ko obhajamo stoletnico pesnikovega rojstva. Za to priložnost bo izšla spominska brošura, ki obeta, da bo zelo bogata. Ob poimenovanju bo tudi akademija, ki jo pripravljajo šolski otroci in domače prosvetne skupine.
Delovanje občine. Na seji občinskega sveta dne 30. novembra je župan Slavko Klanjšček poročal najprej o šoli, in sicer da je ministrstvo za šolstvo nakazalo 40 milijonov lir za dokončno ureditev in opremo šole. S tem smemo upati, da bo mogoče do kraja izpeljati vsa predvidena dela.
Občinski svet je nadalje odobril sklep ožjega odbora, da se zaprosijo pristojne oblasti, naj se odpiranje mejnega prehoda pri Vipolžah podaljša in sicer od 5. ure zjutraj do polnoči. Sedaj se namreč zapira že ob 19. uri. Kdor zakasni, mora prek Nove Gorice in Plavi domov. Ali ni to prehudo? Tudi v Novi Gorici se strinjajo s tem.
Sklenjeno je tudi bilo, da števerjanska občina izstopi iz konzorcija CAFO za vdrževanje vodovoda in se priključi goriškemu občinskemu podjetju Aziende Municipalizzate, in sicer zato, ker CAFO slabo opravlja svoje posle, dočim se o-beta, da bo z Gorico boljše.
Občina si je nadalje zagotovila dve mesti za ostarele občane v Domu počitka v Ločniku. Razdeljena je bila tudi deželna podpora 7 milijonov lir za šolanje občanov. Večji del je bil določen za men-so otrokom v šoli. Končno je svet razdelil dva milijona podpore za vzdrževanje doma ostarelih v naši občini, ki je sedaj nastanjen v stari šoli.
Naročnina v letu 1983
Zaradi splošnega porasta cen in življenjskih stroškov smo morali zvišati naročnino za prihodnje leto in sicer: za Italijo na
23.000	lir, za inozemstvo na 35.000 lir oz. 28 USA dolarjev. Za zračno pošto bo treba doplačati po trenutni poštni tarifi. Posamezna številka bo od 1. januarja stala 500 lir.
Božična številka Izšla bo namesto v četrtek že v sredo 22. decembra, da jo lahko naročniki na Goriškem in Tržaškem dobijo že pred prazniki. Ker bo imela dvojen obseg, v tednu po božiču naš list ne bo izšel. Vabimo vse naše tvrdke, podjetja in ustanove, da kot prejšnja leta objavijo svoja voščila za božič in novo leto. Želeli bi, da bi bila vsa naročila na upravi lista do ponedeljka 20. t. m. opoldne. Prilogo bomo tiskali v ponedeljek 20. t. m. popoldne, ostale strani pa v torek 21. dec. popoldne. Naj imajo to pred očmi predvsem dopisniki našega lista!
Glasbena Matica, ZSKP in ZSKD prirejajo drugi abonmajski koncert letošnje glasbene sezone. V Kulturnem domu v Gorici nastopi v četrtek 16. decembra ob 20.30
ZAGREBŠKI KVARTET
Vabljeni!
Jaslice v baziliki sv. Petra
Letos bodo priredili v tej baziliki velike jaslice. Osebe bodo v naravni velikosti. Govori se, da je prišlo naročilo od samega sv. očeta Janeza Pavla II.
OBVESTILA
Na kvatrno nedeljo v adventu 19. decembra bo pri slovenskih službah božjih na Tržaškem in Goriškem običajna nabirka za naše vzgojne zavode Marijanišče na Opčinah ter Zavod sv. Družine in Alojzije-višče v Gorici.
Božičnica na osnovni šoli v ul. Veneto v Gorici bo v sredo 22. decembra ob 11. uri. Vabljeni starši in prijatelji otrok.
Škofijsko romanje v Rim. V ponedeljek 20. decembra poteče rok za prijave. Prispevek za tri dni (od 5. do 7. januarja) znaša 130.000 lir. Za slovenske vernike sprejema prijave slovenska duhovnija v Gorici, ul. S. Giovanni 9 (dr. Fr. Močnik), tel. 32075.
V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo
v nedeljo 19. decembra g. Albin Germek predstavil film o Baragi. Začetek ob 15.30.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3 bo zadnji letošnji ponedeljkov večer 20. decembra posvečen božični duhovni misli. Podal jo bo g. Milan Nemac. Začetek ob 20.15.
DAROVI
Za Katoliški glas: S. K., Usa 50 dolarjev; E. S., Trst 20.000; R. Bogateč 20.000; Gizela Sedmak, Sv. Križ pri Trstu namesto cvetja na grob svakinje Pepke Sedmak 5.000; O. Bavdaž 5.000; Jože Kozjek, Avstrija 6.000; N. N., Gorica 100.000; N. N., Podgora 7.000; Regina Markon v spomin na Pinota Maver 25.000; Z. B., Sovodnje
10.000	lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N., Doberdob namesto cvetja na grob Marije Devetak-Marušič 15.000 lir.
M. U., Gorica: za Zavod sv. Družine, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Katoliški glas in Našo pot po 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Lojze Kristančič-Reja: Goimpex za Alojzijevišče 50.000, družina Koršič Hadrijan pa za cerkev v Števerjanu 50.000 lir.
Za cerkev v Podgori: podjetje Goimpex namesto cvetja na grob Lojze Kristančič-Reja 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: Klementina Hu-mar-Ušaj 100.000; družina Gravnar, Štever-jan-ščedno 26 namesto cvetja na grob Pepeta Komjanca 70.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: družina Lasič v spomin P opij a Komjanca 25.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Erminija Daneu-Kalc v spomin na Marijo Milič Danev 10.000; Mario Danev v spomin na ženo Marijo 50.000; N. N. ob srebrni poroki
50.000; Ude Erman v spomin na starše 10.000; Ana Crismani-Sossi v spomin na sestro Angelo 20.000; Anna Maria Garava-ni v spomin na mamo Angelo. in očima Giovannija 100.000; Pierina Crismani v spomin na sestro Angelo 5.000; P.ija Ravbar v spomin na moža Vetota ob obletnici smrti 20.000; Zora Škerlavaj v spomin na moža Jožefa 5.000; družina Daneu Klarič v spomin na svoje drage pokojne 30.000; Ljudmila Grgič v spomin na moža Franca 10.000; Mihela Vremec 5.000; Slavka Ferlat v spomin na starše 10.000; N. N. 35.000; razni 67.000 lir.
Za cerkev na Banah: Marija Lizzi 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: v spomin na Pinota Maver Regina Markon 50.000, Bruno Cavicchioli 10.000, svojci 100.000, Pavla Gec 10.000, Olga Piščanc 10.000, Fani Fer-luga 5.000, Anita Ferluga 5.000; Andrej in Viktorija Maver v spomin na bratranca Alberta Maverja 20.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Marija Tav-čar-Milič v spomin na Maričko Milič-Da-nev 10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Kristina ob 6. obletnici smrti moža Karla 10.000; Pečar Amalija, Gropada 30.000; Milko Kalc, Gropada 30.000; Marija v spomin pok. matere Uršule 30.000; Ferfoglia v spomin žene Marije 5.000; verska skupnost iz Grele 40.000; N. N., Gropada 10.000; N. N. za večni pokoj svoje duše 100.000; Marija Ru-detova, Padriče 10.000; družina Visintin v spomin pok. Jožeta Geletti 5.000; družina čač v spomin pok. Antona Mirošiča 100.000; N. N. za obnovljeno kapelo Slomškovega doma 50.000; Marija Križmančič-Petračeva 10.000; Marija Štefanova 8.000; Silva v spomin pok. moža Jožeta Geletti 100.000; Amalija Pečar, Gropada 10.000; Mila Petaros 3.000; Zofka Križmančič 6.000; Štefanija Križmančič vd. Kalc 5.000; žalujoča družina v spomin pok. Rudija Ga-brielli 30.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ema Štrekelj 10.000; M. A. 10.000 lir.
Za Mladiko: Regina Markon v spomin na Pinota Maverja 25.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta: N. N. 50.000; N. N. 50.000; G. M. 50.000; B. H. 300.000; razni 158.000 lir.
V	spomin svojih pokojnih: M. K., Trst za kapelo p. Leopolda pri Domju in za lačne po svetu po 14.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 20.000; Ivana Stančič, Trst 5.000; Roža Stefančič, Trst namesto cvetja na grob brata Jožefa Gregoriča 50.000; Marija Fabjančič, Kolonkovec 5.000; Fani Rudež, Trst 5.000; N. N., Trst 10.000; Ana in Pina, Ka-tinara 40.000; J. in F. Ambrožič, Trst 50.000; družina Zobec Lucija, Trst 70.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: O. Bavdaž, Gorica 50.000 lir.
Za Sv. goro: Anamarija iz Trsta 200.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Francka Vremec, Opčine 25.000; Anica Ferluga, Ferluge 47.450 lir.
Za misijone: sestra v spomin Mary Ko-smina Kanc 30.000; N. N. 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 19. do 25. decembra 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 »Tonček in njegov balonček«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nedišiki zvon. 14.40 Šport in glasba. 17.15 Zborovska revija »Pesem v prijateljstvu«.
Ponedeljek: 8.10 Dodaj življenje letom.
8.45 Glasbena matineja. 10.10 Marij Kogoj: Črne maske, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 12.40 Zborovska glasba. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 M. Rožanc: »Metulj«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Šport. 16.00 Rock glasba. 17.00 Kulturna kronika, 17.10 Ob 20-letnici smrti Mirka Fileja. 18.00 Od Milj do Devina.
Torek: 8.10 Povejmo še kaj o otrocih.
8.45 Glasbena matineja. 10.10 M. Kogoj: Črne maske, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 12.40 Koroški zbori. 14.10 M. Rožanc: »Metulj«. 14.30 Kam, Peter Pan?
16.00 Narodnostni trenutek. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 O glasbeni umetnosti. 18.00 Stanko Majcen: »Apokalipsa«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 8.45 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan.
12.40 Dekliški zbor »Danica« z Vrha. 13.20 Nacionalno vprašanje Trsta. 14.10 Marjan Rožanc: »Metulj«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Hilarij Lavrenčič. 18.00 Na gori-škem valu.
Četrtek: 8.10 Slovenci v ZDA. 8.45 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka.
12.00 Na goriškem valu. 12.40 Zborovska glasba. 14.10 Marjan Rožanc: »Metulj«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj. 16.00 Dodaj življenje letom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski kvintet trobil. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 8.30 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka.
12.00 Problemi slov. delavca v naši deželi.
12.40 Komorni zbor Rtv Ljubljana. 12.30 Naša gruda. 14.10 M. Rožanc: »Metulj«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Bach: Adventna kantata in N. Rimski-Kor-sakov: Božična noč. 18.00 Jaslice 1982. 21.00 Alojz Rebula: »Četrti Kralj«. Božična igra.
22.00 Božični koncert ZCPZ 10. jan. letos. 23.10 Božična zgodba, izvaja Consortium musicum iz Ljubljane. 24.000 Polnočnica iz župnijske cerkve v Sv. Križu pri Trstu.
Sobota: 8.20 Božič v svetu. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Božične melodije. 10.30 Mladinski oder: »Marjanka je srečala Jezuščka. 11.00 M. Tomc: Slovenski božič. 11.30 Beležka. 12.00 Glas iz Rezije. 14.10 M. Rožanc: »Metulj«. 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojdica«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Koncert božičnih pesmi 9. januarja letos v Štivanu. 17.40 Božična glasba. 18.00 Alojz Rebula: »Četrti Kralj«. Božična, igra.
Za lačne po svetu: članice bratovščine sv. rožnega venca na Ferlugih 177.000; N. N., Trst 1.800.000; N. N., Trst 80.000; Karla Sosič, Opčine ob 20. obletnici mamine smrti 35.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka?
Ugodno menjavo in dobro investicijo
los;
. ■'•Vr 'i
mam
S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut.
Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutarnih predpisih.
Posredujemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT. ECU itd/ in njihovo realno vrednost.
Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo.
Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov.
Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi št. 51 • tel. 84206/07 vam ne nudi saitio denarja