Aostnlna p.aCana v golevlnt	Marifeof,	fUCielC	13	TatHiai>«9	1933
Stav. 10 Lato Vit. (XIV.'j
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ut. 11 / Talafon uradalltva 9440. uprava 2468 Izhaja razen nadalje In praznikov vaok dan ob 16. uri / Valja meaetno prejeman v upravi aH po poiti 10 Din, destavljan na dom 19 Din / Oglaal po ceniku / Oglaae aprajama tudi oglaanl oddelek »Jutra* v Ljubljani r PeltnI čekovni račun ČL 11-400
JUTRA
Društvo narodov in Daljni vzhod
K NOVIM BOJEM MED JAPONCI IN KITAJCE
Prav v času, ko je svet pričakoval da bodo po okupaciji Mandžurije in Lyto-novem poročilu razpravljali o sporu med Japonci in Kitajci samo še diplomati, so ob Velikem kitajskem zidu, ob tem simbolu slavne kitajske politične in kulturne prošlosti, znova zagrmeli topovi. Opogumljeni po neodločnosti Društva narodov in velesil, so Japonci pričeli izvajati drugi del svojih imperialističnih načrtov.
2 umetno ustvarjeno pretvezo so napadli S a n g h a j k v a n in udrli nato v pokrajino Džehol, ki je večja kakor ono ozemlje Jugoslavije, ki je pripadalo pred osvobojenjem Avstro-Ogrski.. Pri izvajanju teh svojih namer se sedaj ne uklanjajo niti prijateljski in dobrohotni intervenciji Anglije ih Franclje. Angleško posredovanje so rezko odklonili z izjavo, da se bodo že sami neposredno sporazumeli s Kitajci, a o takem sporazumu ni uiti govora. Namesto diplomatov govore — topovi.
Ce pa premotrimo sedaj vse žalostne dogodke na Daljnem vzhodu v zadnjem Poldrugem letu, potem moramo ugotoviti, da nosi polno moralno odgovornost žanje Društvo narodov v Ženevi. Društvo narodov je bilo po veliki svetovni vojni ustanovljeno z izrecnim namenom, da prepreči v bodoče vsaka samovoljna krvava razračunavanja med državami. Vse države, ki so članice Društva narodov in so podpisale njegov statut, so se obvezale, da priznavajo to ženevsko institucijo kot edino razsodišče za reševanje vseh meddržavnih sporov. Društvo Oarodov mora zato na zahtevo ene ali obeh sprtih držav takoj proučiti sporno vprašanje in potem odločiti samo ali po-ton? mednarodnega razsodišča v Haagu, kdo ima prav in kako naj se spor likvidira. Država, ki se ne pokori določilom statuta Društva narodov in započne oboroženo akcijo proti drugi državi, članici Društva narodov, se sama izloči iz društva in naloga vseh držav članic je, da nastopijo proti njej, če treba tudi : orožjem. Cim je torej Kitajska kot čla nica Društva narodov javila ženevskemu švetu, da je Japonska, ki je tudi članica iste institucije, z oboroženo silo vpadla v Mandžurijo, ki je pokrajina Kitajske, bi bilo moralo Društvo narodov izvajati vse konsekvence, ki mu jih nalagajo statuti. Pozvati bi bilo moralo vse države-čianlce. zlasti o« velesile, da prekinejo z Japonsko vse diplomatske in druge od-nošaje, da jo blokirajo in eventuelno sj
silo izterajo s kitajskega ozemlja. Šele nato bi moglo razpravljati če in koliko so upravičene zahteve po zaščiti japonskih interesov v Mandžuriji!
To se ni zgodilo. Društvo narodov je mirno dopustilo, da so Japonci vkorakali v Mandžurijo in celo to, da so napadli velepristauišče Šanghaj, v katerem so neposredno zainteresirane same velesile, članice Društva narodov, ki so imele od tega napada tudi materialno škodo. Zaradi tega samovoljnega kršenja podpisanih obveznosti ni niti ena država, ki je članica Društva narodov, prekinila diplomatskih odnošajev z Japonsko, kaj še, da bi bila izvedla določila glede gospodarske in finančne izolacije ter blokade. Šele potem, ko so Japonci že zasedli Mandžurijo in jo popolnoma odcepili od Kitajske, je Društvo narodov odposlalo tja svojo preiskovalno komisijo. Poročilo, ki ga je sestavila, je navidezno res naperjeno proti Japonski, toda sicer se izgublja v juristlčnl sofisti-ki, ki zasleduje cilj po znanem pregovoru: Da bi bil volk sit in koza cela! Pa tudi to poročilo ni bilo pred Društvom nairodov še vse doslej treti ra no tako, kakor bi moralo biti. Odkazalo se je v »proučevanje« odboru devetnajsterice, ki počiva, med tem pa korakajo Japonci dalje, zasedajo pokrajino Džehol in se pripravljajo na prekoračenje Velikega kitajskega zida.
Tako je dejansko stanje brez diplomatskih olepšav in izmotavanj, ki so postala v zadnjih letih bistvo vsega delovanja diplomatov v svetovni politiki. Japonska je brlskirala Društvo narodov, katerega članica je in nanj se obrača prav za prav samo Kitajska, toda tudi le zaradi svoje slabosti in šibkosti na-pram Japonski Če bi bila tudi ona organizirana in oborožena kakor je Japonska, se za Društvo narodov ne bi prav tako nič brigala. In tako bi se vnela na Daljnem vzhodu strašna vojna več ko pol 'milijarde ljudi. Tako vidimo, da se ne rušijo samo določila mirovnih pogodb, ♦emveč tudi glavna institucija, ki so ustvarile — Društvo narodov. Priznavamo sicer odkrito velike napore in dobro voljo te ženevske institucije, toda drugačna ne more biti kakor so države, ki jo tvorijo. Te države so pa medsebojno sprte in Imajo vsaka svoje različne interese in tendence. Od tod njegova nemoč!
Francosko ogorčenje radi Avstrije
ODMEV TIHOTAPLJENJA OROŽJA IZ ITALIJE PREKO AVSTRIJE NA MADŽARSKO. — NEZADOVOLJSTVO Z DOLLFUSSOVO IZJAVO. - KOMENTAR »LE JOURNALA«.
PARIZ, 13. januarja. Demarša francoskega dunajskega poslanika in vseh tamkajšnjih zastopnikov držav male antante pri avstrijskem zveznem kancelarju glede italijansko-avstrijskega tihotapljenja orožja na Madžarsko je predmet živahnih razprav v vseh političnih krogih. Na dobro poučenih mestih se smatrajo zaaevna pojasnila zveznega kancelarja dr. Dollfussa kot nepravilna. Splošno prevladuje mnenje, da gre stvarno za veliko vtihotaplianje orožja v Podonavje lu bo zato Francija prisiljena nastopiti proti temu z vso odločnostjo.
PARIZ, 13. januarja. »Le Journal« se zopet vrača na afero tihotapljenja orožja v srednji Evropi. List poudarja, kakšno senzacijo so izzvala odkritja avstrijskega socialističnega tiska, ki je pokazal, da je avstrijski fašizem že uklenjen kot posredovalec med madžarskim in italijanskim fašizmom. Obenem meni, da so izjave uradnikov, ki naj b! opravičili to afero, še mnogo bolj kompromltirajoče, kakor
pa so obtožbe socialističnega tiska same. V stvari, naglaša »Jurnal«, uradno obvestilo res dopušča, da sme Avstrija imeti material za izdelovanje orožja, ki ji je bilo prepovedano s saint-germalnsko pogodbo. Na drugi strani pa izjavljajo predstavniki tovarnarjev v avstrijskem parlamentu, da so avstrijske tovarne titular-«o prenešene v Švico. »Journal« sodi, da je absolutno neverjetno, da bi mogel vojni material izpred 15 let danes še vedno služiti kot dobava na račun reparacij, kakor skuša to dokazati avstrijsko uradno poročilo. Prav tako je neverjet-no, da ne bi imela Italija sama potreben material. Tako prihaja list do zaključka, da je pri vsej tej aferi najbolj zanimivo to, da avstrijska vlada ni mogla zanikati jasnih in neutaljivih dejstev. Vsekakor je to odkritje skrajno neugodno za Dunaj v času, ko prihaja Avstrija no nagrado v znesku cele milijarde, ki naj b! jo prejela za svoje »modro in razborito obnašanje«.
Švedsko posojilo Hitlerjevcem
NOV PREOKRET V NOTRANJEM POLITIČNEM POLOŽAJU NEMČIJE. HITLER OSTANE V OPOZICIJI PROTI SCHLEICHERJEVI VLADI.
PARIZ, 13. januarja. Iz Berlina se poroča: V političnem položaju Nemčije je nastal zopet prevrat Dočlm se je še predvčerajšnjim govorilo o odgoditvi državnega zbora, ki jo je zahteval državni kancelar general von Schleicher, izgleda sedaj, da se vlada več ne upira sestanku državnega zbora 24. januarja, kakor so to zahtevali na svoji konferenci šefi posameznih skupin. Vlada bi najbrže rada postavila hltlerjevce čim prej pred alternativo, ali bodo podpirali vlado, ali pa
Ugašanje španske revolucija
vlada je zadušila revolucij ske poizkuse komunistov. -nadaljujejo se le lokalni nemirl
ekstremisti splošno stavko. Do Izred'
MADRID. 13. januarja. Poizkus generalne stavke ni uspel ker so socialistični sindikati nastopili proti stav-kujočim. Med tem pa ekstremni ele-hientj nadaliuiejo teroristično akcijo. Najbolj ostri incidenti so se dogodil v Andaluziji. V mestih Xeresu. Sevilli in Cadlxu ie orlšlo do krvavih spopadov. v katerih ie bilo ranjenih več oseb. V Xeresu ie eksplodirala v stanovanju socialističnega noslanca Aran-de bomba, ki ie povzročila veliko materialno škodo, vendar pa človeških Žrtev ni bilo. Pričakuje se, da bo v nekaterih mestih proglašeno obsedno
MADRID. 13. januarja. Katalonske °b!asti so zaprle vse urade in pisarne
bodo ostali v opoziciji. Del tiska meni, da hitlerjevci ne bi mogli več pristati na odgoditev državnega zbora, odkar je postalo njihovo obnašanje skrajno agresivno, kar je posledica večjega posojila švedskih bank, s katerim so bile skrajne žalostne strankine finance zopet poprav-ljene. Baje je ponudil kancelar Schleicher Hitlerju veliko finančno pomoč, ki jo je pa Hitler, ki je bil med tem že obveščen o ugodnem zaključku švedskega posojila, seveda odklonil.
Finančni položaj Madžarske
MED TEM KO .SE MADŽARSKA OBO ROŽUJE IN PRIPRAVLJA NA PUSTO* LOVšClNE, MOLEDUJE ZA PO MOČ PRI DRUŠTVU NARODOV.
BUDIMPEŠTA, 13. januarja. Finančni odbor Društva narodov se je bavil na svoii včerajšnji seji s finančnim položajem Madžarske. Seji sta prisostvovala tudi madžarski finančni minister in generalni ravnatelj madžarske Narodne banke. Slednji je imel daljši govor, v katerem je podal podrobno poročilo o finančnem položaju Madžarske s posebnim
ozirom na kreditni problem. Madžarska ie zaprosila Društvo narodov za izvršitev odgovarjajočih ukrepov, ki naj bi pokazali Madžarski izhod iz sedanjega ne* vzdržnega stanja* Pri tem pa Maržarska ne misli na kako odgoditev plačil, tem* več na prilagoditev obveznosti sedanjemu položaju, kar pomeni delno črtanje dolgov in splošno črtanje obresti zanje.
no težkih nemirov ie prišlo v neki vasi blizu Valencije. V teh bojih sta bila Nov atentat makcdonstvujocin
ubita dva stražnika, več demonstrantov n? le bilo nevarno ranjenih. V Valencii! go stavkujoči napadli cestno železnico. Tudi v tem primeru se ie razvila borba med stavkuiočlml In po-IlcMo ter ie bil neki stražnik ubit. V SevllH se nemiri neprestano ponavljajo. Tudi tiikal so stavkujoči streljali na tramvaje. Nasprotno na ie bil v Ca-dlxu, Oriedu, Vigu in Vlttorl.il včeraj vzpostavljen popoln mir.
»CORRIERE DET ? A SERA« PREPOVEDAN.
rin<Uk;»!«’th nmanharH v Barceloni in ____________________
okolici. V Fiibao in v nekaterih oko-| 'anje v Milanu izhajajočega lista ličkih vaseh In mestih so proglasili n ere della Sera«
BEOGRAD. 13. januarja. Notranji ninister ie prepovedal uvoz in razšir-
»Cor-
S0F1JA, 13. januarja. Sinoči ob 19. uri ie bil Izvršen na Javni cesti v So-fiii zopet nov atentat, štirje neznanci, ki so takoj nato brez sledu Izginili, so nepričakovano napadli komunističnega poslanca Ivana Martulkova, ki sl ie kot Izdaiateli Usta »Makedonskata Kambana« nakopal posebno hudo sovraštvo Makedonske notranje revolucionarne organizacije. In oddali nani več revolversklh strelov. Krogle so zgrešile clH In ie bil Martulkov le lahko ranien. Napad ie povzročil na cesti silno razburlenie. Policlia se ie takoj lotila zasledovanja atentatorjev, ki pa je doslei še brezuspešno.
Demisija romunske vlade
BUKAREŠTA, 13. januarja. Ker so ustali vsi napori In posredovanja Titu les c a brezuspešna, ie vlada Manla včeraj podala ostavko, ki io ie kralj Karol snreiel. Sodi sc, da Imata največ izgledov za uspešno sestavo novega kabineta bivši ministrski predsednik Valda Voevod ir, Mlronescu.
ZIMA V ROMUNIJI IN ITALIJI
BUKAREŠTA. 13. januarja. V vsej Romuniji je nastopila izredno ostra zima. Več ljudi .ie že zmrznilo.
NEAPELJ. 13. januarja. Na Vezuvu jc zapadel sneg. Ves vulkan ie pokrit z debelo snežno odejo in nudi krasno sliko.
stran *
Mariborski »VFCFRNTK« Jufršf
Dnevne vesti
Vffa r T h o m, dne '1.1 T. 103.5
Spored koncerta koroških narodnih pesmi
Pod okriljem Ipavčeve župe bo v soboto 14. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani koncert koroških narodnih pesmi. Nastopili bodo moški zbori z Brnce, 'n Št. Janža v Rožu, iz Kotmare vesi, Škocjana in iz Libuč s tem-le sporedom: 1. »Je pa krajč’č posvava«, »Vse te uštne ljete moje« (poje skupni zbor); 2. Govor župnika Poljanca iz Škocjana na Koroškem; 3. »Nmaw čriez jlzaro« (poje skupni zbor); 4. »Mrzva rosa, oj-stra kosa«, »V Šmihele ano kajžico mam«. (Pojeta zbora iz Škocjana in Libuč); 5. »Na misu ml pride« (poje zbor iz Kotmare vesi); 6. »Bom pa ruteč zvo-rav«, »Še Ijipša življenja na svijete knl« (poje zbor iz Št. Janža v Rožu); 7. »Poj-damo v Škufce«, »Tam kjer teče bistra Zila« (poje zbor z Brnce). Po odmoru nastopijo skupni zbori pod vodstvom zborovodje Janeza Koprivnika z Brnce. Zapeli bodo: »Jest sem an buren pauer«..,, »Jest mam tri lubce«..., »Sem se rajtov ženiti«..., »Pojdam v rute«..., »Mam pa mlinč pod kvancam«... in »Horjanče so dro iape«... — Po koncertu bo družabni sestanek.
POZDRAV KOROŠKIM PEVCEM! Jutri prihajajo k nam slovenski koroški pev ci. Želimo jim, da bi se počutili med na mi kakor pravi bratje med brati. Obenem pozivamo vso našo javnost, da lih sprejme z vidno ljubeznijo. Okrasite njim v pozdrav svoje hiše z zastavami!
Krvav fantovski pokolj ob državni meji
Šest obtožencev na zatožni klopi. — Skupno so bili obsojeni na 4 leta in 10 mesecev strogega zapora.
Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obravnaval danes dopoldne krvav fantovski pretep v katerem je obležal mrtev delavec France Potrč iz Vrtič. Na zatožni klopi so sedeli 21-letni delavec France Belšak in njegov
Grajski kino
V petek nepietiiano najboljša in naj veselejša opeieta
brat 24-letni viničar Anton Belšak ter 27-Ietni delavec Josip Potrč, 19-letni delavec Karl Potrč, 21-letni delavec Rudolf Čepke in 20-letni pismonoša Avgust Hiti. Obtožen je bil tudi oče Belšakovih fantov, 63-letni oskrbnik Josip Belšak, ki pa ni prišel k razpravi.
Kakor pravi obtožnica, je kritičnega večera, 12. oktobra lani kožuhalo pri po sestniku Juriju Celinšku v Vrtičah okrog 40 fantov in deklet, ki so pri svojem poslu zbijali najrazličnejše šale in bili izredno dobre volje. Ko se je nagibala ura k polnoči, so nehali kožuhati in Gelinšek jim je dal pijače, ki je bila zmešana z vinskim moštom. Nato so se pa fantje in dekleta podali na svoje domove. Skupno so šli domov današnji obtoženci in pokojni France Potrč. Ker je pričel domov-grede France Belšak klicati na korajžo, je nastal med fanti prepir. Izvlekli so iz žepov nože in so se jeli klati in obdela-vati med seboj. Glavni obtoženec France Belšak se je spravil nad Franceta Potrča in ga večkrat zabodel z nožem v trebuh in hrbet tako, da je obležal na kraju krvavega pretepa mrtev.
Pri današnji razpravi so obtoženci krivdo priznali, a glavni krivec France Belšak se je izgovarjal s silobranom. Senat je obsodil Franca Belšaka na 4 leta in mesec dni strogega zapora, Antona Belšaka na 5 mesecev zapora pogojno na 4 leta, Josipa in Karla Potrča na mesec dni zapora, Rudolfa Čepka in Avgusta Hitija pa na mesec dni zapora, pogojno na 4 leta. Obtoženci so kazen sprejeli.
Razpravo je vodil okrožni sodnik g. 'dr. Tombak, prisednika pa sta bila okrožna sodnika gg. dr- Kotnik in dr. čemer. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. Sever, obtožence pa je branil Odvetnik g. dr. Boštjančič.
Upokojeni ravnatelj dr. Matko Potočnik reaktiviran. Državni svet je razveljavil odlok upokojitve bivšega ravnatelja mariborskega državnega moškega učiteljišča g. dr. Matka Potočnika, ki je z novim dekretom imenovan za ravnatelja državnega učiteljišča v Gospiču.
Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Mirko Wobnik, trgovski potoik, Koroščeva ulica 2, in Elza Ro-binškova, trgovka; Maksimilijan Skrabar, zasebni uradnik, in Marija Amaliettijeva, zasebna uradnica; Andrej Tratnik, posestnik iz Spodnjega Radvanja, in Terezije Badokova, šivilja; Janez Žolnir, zidar iz Št. lija v Slovenskih goricah, in Josipina Duhova, tovarniška delavka s Pobrežja; Franc Ulbl, trgovski sluga, in Alojzija Vanovškova, kuharica in Anton Koritnik, mizar delavnic državnih železnic, in Marija Daksnerjeva, varuhinja. Bilo srečno!
Seja mestnega sveta bo v torek 17. t. m. ob 17. uri v mestni posvetovalnici.
Prošnja mestnega županstva. Organi mestnega županstva pobirajo že nekaj dni naturaJije, ki so jih hišni lastniki in najemniki obljubili darovati Pomožni akciji. Da se olajša zbirka, naproša mestno županstvo vse dobrotnike, da imajo predmete, ki so jih namenili Pomožni akciji ter jih vpisali na posebni nabiralni poli, pripravljene, da pobiralcem ne bo treba po večkrat hoditi k eni in isti stranki. Nadalje so naprošeni, da zlasti obnošeno obleko, obutev in perilo, kolikor ni celo, izročijo v zakrpanem oziroma čistem (opranem) stanju. Kdor ni vpisal Pomožni akciji namenjenih predmetov v nabiralne pole, naj sporoči to socialno-političnemu oddelku mestnega županstva, Rotovški trg 9 (telef. 2755), nakar bodo uradni organi pobrali dotične predmete.
Koroški pevski zbori dospejo v Maribor jutri v soboto ob 12.42. Vabimo občinstvo, da se udeleži sprejema na glavnem kolodvoru. Po pozdravnih govorih zastopnikov mestne občine, pevskih društev in Kluba koroških Slovencev bo odhod na grob dr. A. M. Slomška, kjer bo izpregovoril škof dr. Ivan Jožef Tomažič.
Mariborsko Narodno gledališče gostuje v Murski Soboti v soboto 14. t. m. na odru Sokolskega doma. Uprizorila se bo izborna češka komedija »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«, ki je v Mariboru in na vseh gostovanjih dosegla velik uspeh.
V nedeljo 15. t m. ob 8. uri daruje v frančiškanski cerkvi sv. mašo vodja turneje župnik g. Poljanec. Pri maši poje pevsko društvo »Dobrač« z Brnce v Zilski dolini. Po končani maši odpotujejo koroški pevci z vlakom ob 9.10 proti Celju in Ljubljani.
Zanimiv večer bo nudila prihodnja dramska premiera našega gledališča, ki bo ob koncu prihodnjega tedna. Uprizori »Bog maščevanja«, drama židovskega pisatelja Schaloma Ascha. Ker je židovska literatura pri nas skoro neznana, bo zanimanje občinstva za to premiero gotovo veliko. Režira VI. Skrbinšek, ki igra tudi glavno vlogo Žida Jankela Šepčo-viča, v ostalih vlogah pa nastopijo: Mle-kuševa, ki v vlogi Šepoovičeve hčerke debitira na mariborskem odru, Zakraj-škova, Udovičeva, Starčeva, Gorinško-va, Savinova, Dragutinovičeva, Furijan, P. Kovič in Grom.
Slovensko trgovsko društvo opozarja svoje člane in druige gospodarske kroge kakor tudi obrtništvo, da bo prihodnje predavanje v sredo 18. t. m. ob 20. uri zvečer v lovski sobi hotela »Orel«. Predaval bo g. prof. dr. Rutar o bilanci našega gospodarstva v letu 1932. Predavanje je zelo važno in aiktuelno ter zato apeliramo na vse gospodarske kroge in njih prijatelje, da se ga sigurno udeležijo.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 Stadlmayev humoristični večer.
Petek	Petek
Faraco kot univerzalni komik
Čarovnik - komik - memontaiska sod bena atrakcija
VELIKA	KAVARNA
Proračunska seja ožjega finančnega odbora bo drevi ob 18. v mestni posvetovalnici #
Zvezde z neba
 <Pe« Biiae vom Hlmmel) ____________
Prireditveni odbor vabi člane vseh društev, da se udeleže koncerta koroških pevcev, ki bo jutri ob 20. uri v unionski dvorani.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, znano Cankarjevo farso uprizori Sokol Maribor I v nedeljo 15. t. m. v kadetnici. Ker je zanimanje za uprizoritev veliko, in da se ustreže vsem, bosta dve predstavi. Pričetek prve bo v nedeljo ob 16. uri, pričetek druge pa v nedeljo ob 20. uri. — Farsa je dobro naštudirana, scenerija pa bo nekaj posebnega. Vabimo vse, ki so prijatelji našega odra, da pridejo. Nikomur ne bo žal!
Opustitev nekaterih prog mestnega avtobusnega prometa. Radi zelo slabe frekvence opušča Mestno avtobusno podjetje s 15. t. m. do nadaljnjega sledeče vožnje: 1. Na progi Maribor-Selmica, ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 18. uri, in odhodom iz Selnice ob 18.45 uri. 2. Na progi Maribor-Ruše, ob nedeljah in praznikih z odhodom Maribor, glavni kolodvor ob 18.40, in odhodom iz Ruš ob 19.40. 3. Na progi Maribor—Št. Ilj, ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora, Glavni trg ob 18. uri, iz Št. lija državna meja ob 19. uri. 4. Na progi Maribor—Sv. Martin samo ob državnih praznikih z odhodom iz Maribora Glavni trg ob 18.45, in odhodom iz Sv. Martina ob 19.45. 5. Mestna proga Maribor Glavni trg—Studenci se podaljša ob nedeljah in praznikih do Limbuša, in sicer samo večerna vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 18.22, iz Studencev ob 18.30. Odhod iz Limbuša ob 18.40, s prihodom v Maribor Glavni trg ob 18.50. Ostale vožnje j na tej progi se nadaljuieio. po sedanjem t voznem redu.
Zopet dva požara na Spodnji Polskavi.
Pired tednom smo poročali o pogostih oožarih, ki se v zadnjem mesecu pojavljajo na Sp, Polskavi pri Pragerskem. Tedaj je požar do tal uničil gospodarska poslopja znanega veleposestnika g. Karla Hrastnika. Sedaj pa moramo poročati zopet o dveh požarih, ki sta izbruhnila v noči na. sredo med 18.30 in 20. uro in to zopet takorekoč na sredi vasi. Prvi, ki je postal žrtev požara, je posestnik in upokojeni železničar g. Lah. To je že tretji primer, ko mu je neznan zlikovec podtaknil ogenj. Komaj si je postavil novo gospodarsko poslopje, že se je nanovo pojavil v rijem rdeči petelin in ga upepelil. Škoda je velika in gospodar je na zimo zopet brez gospodarskega poslopja. Ko so bili ljudje na pogorišču, je "naznanil plat zvona že drugi požar. Pojavil se je rta pogorišču g. Hrastnika in ie bil kmalu pogašen. Domneva se, da je nastal sam iz globoko ležeče in tleče mase, ki je ostala od prejšnjega požara. Prebivalci Polskave ugibajo razburjeni zopet po novih požarih vse mogoče. To-
Cjustav Frčhlich Lian« Hald Sztfke s za kali
krat so baje opazili v bližini požara nekoliko omejenega 171etnega posestniškega sina K. iz Sp. Polskave. Osumljenca so aretirali pragerski orožniki in ga pripeljali na postajo. Preiskava bo dokazala, koliko je na stvari resnice.
Še nekaj številk iz poslovanja mariborske mestne policije v minulem letu. Kakor vsi drugi oddelki, tako je imel tudi tehnični odsek kriminalne razvidnice lani precej posla. Fotografiral je 324 kriminalnih in političnih zločincev ter gluhonemih in sumljivih oseb. Izdelal je 2867 slik raznih zločincev ter fotografiral 43 krajev zločina. Daktiloskop je posnel 516 osebam od tiske prstov in izvršil 53 daktiloskopičnih pregledov. Policijski pes je zasledoval zločince v 10 primerih, in sicer 3 krat v mestu, 7 krat pa na deželi. Na podlagi odtisov je odsek identificiral 6 zločincev, ki so se skrivali pod tujim imenom.
Mariborska meteorološka postaja. Davi ob 7. uri je kazal tlakomer pri 14 sto-Diujah 742.8, reduciran na ničlo pa 741.1. Toplomer je kazal ob 7. uiri 3.4 stopinje pod ničlo. Relativna vlaga je znašala 93 odstotkov, padlo pa je 2 milimetra snega. Vreme je oblačno in piha severoza-hodriik.
Jeterne klobase — izvrstne domače koline — danes v petek in jutri sobota v restavraciji A. Senica, Tattenbachova ulica.
»Franz Josefova« grenčica povzroči takojšnje izboljšanje slabe prebave.
Narodne gledališče
Repertoar.
Petek, 13. januarja ob 15. uri »Maks in Moric«. Otroška predstava.
Sobota, 14. januarja. Zaprto. (Gostovanje v Murski Soboti).
Nedelja, 15. januarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«.
Ponedeljek, 16. januarja. Zaprto.
Torek, 17. januarja ob 20. uri »Nevihta«. Red C. Znižane cene.
Gledališče v Murski Soboti. Sobota, 14. jan. ob 20, v Sok. domu »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Mariborsko gledališče. Nedelja. Kot
popoldanska predstava se poje pri znižanih cenah Leharjeva popularna opereta »Zemlja smehljaja«, delo prekrasne muzike in zanimivega dejanja. Večerna predstava bo Benatzkega revijska opereta »Pri belem konjičku«. Prvih šest predstav te operete je bilo popolnoma razprodanih in bo v nedeljo gotovo spet velik naval. Zato si nabavite vstopnice vnaprej! »Nevihta«, učinkovita ruska drama', ki splošno ugaja, se ponovi V torek 17. t. m. za red C.
Kdor hoče zdrav in svež ostati, na:
popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozaTec naravne »Franz Josefo-grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptflO odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kino Union: od četrtka dalje sijajna vesela opereta »Žena iu diplomat«, polna krasnega petja, glasbe in sladkih melodij. V glavni vlogi: Marta Eggert, Maks Hamsen, Paul Morgan in komorni pevec Leo Slezak.
Grajski kino: Od danes dalje »nepre* tirauo najboljša in najveselejša zvočna opereta »Zvezde z neba«, V glavnih vlogah so šarmantni Gustav Frohlich, ljubka Liane Haid in pa kralj vseh komikov Szoke Szakall, Ta res krasen in zabaven film je imel povsod največji uspeh, filma se nikakor ni moglo prehvaliti, naval na blagajne pa je bil ogromen in si iz teh razlogov dovoljujemo nasvetovati, da si preskrbite vstopnice v predprodaji. V predpripremi: Scampolo s Paul Hor-bigerjem in Dolly Haas.
Grajska klet, danes sveže morske ribe.
Dvajsetletnica Legatove šole v Mariboru. Slavnost, o kateri smo zadnjič poročali, bo v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Mariboru, Vrazova ulica 4. Vabljeni so vsi prejšnji absolventi in ajbsolvemtinje, učitelji in profesorji zavoda, ravnateljstva drugih šol s profesorskim zborom vred, zastopniki oblasti, uradov, duhovništva časopisov itd.
Godba: Robert Stolz Režija: Geza Bolvary
Današnji ribji trg je bil dobro založen in je tudi kupčija bila dobra. Prodajali so sardelice po 14 Din kilogram, mole, borbone in sipo po 26 Din kilogram, žive krape iz naših vod pa ce 10—14 Din kilogram- .
Obmejni promet v lanskem letu. Severno mejo je prekoračilo lani skupno 226.117 potnikov, in sicer 50.669 Jugoslovanov, 34.515 Avstrijcev, 39.502 Čeho-slovakov, 2231 Nemcev in 99.300 potnikov iz drugih držav.
Na poledenelih tleh je padla včeraj popoldne 131etna šolarka Sonja Ostapovi-čeva iz Maribora in sl pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Nepreviden kolesar je podrt davi na Pobrežju na tla lOletino delavčevo hčerko Štefko Krajnčevo. Pri tem je dobilo dekle tako hude poškodbe na glavi, da je moralo iskati pomoči v bolnišnici
Žalostna smrt. Včeraj se je zaradi oslabelosti zgrudil na cesti 501etni občinsK revež Ludvik Čopič in omedlel. Z rešilnim avtom so siromaka prepeljali v bolnišnico, kjer ga je kmalu nato rešile air.rt vsega trpljenja,
fMarffiom,te 13. T. IM
    mnm \ imrmini »m
Mtoffiortfcf »VECRRNIK« Jafra
ŠZmTS:
Gospodarska kriza in šolstvo
OBJAVA DRUŠTVA »ŠOLA
Drugj del: III. Učitelji in profesorji. 0
učiteljih in. profesorjih moramo tukaj povedati, da vrše po veliki večini svojo nalogo z občudovanja vredno požrtvovalnostjo, ali ni uspehov, ker so razmere tttočnejše kot njih volja in delo.
Učitelji osnovnih šol, z malo plačo v slabih neprimernh stanovanjih, nimajo sredstev za lastno nadaljnjo izobrazbo; zaposleni v šoli in še bolj izven nje; ne zmorejo vsega, kar se zahteva od njih. Ali'je polovičaT pri šolskem ali pa izven-tefekem delu, ker le redki so tisti, ki 'majo dovolj telesnih in duševnih sil, da lahko vršijo v polni meri delo v šoli in se še poleg tega udejstvujejo pri izven-šolskem delu. Posebno delo v prenapolnjenih razredih je tako naporno, da izčrpa tudi najkrepkejšega moža. Tako delo,ga uniči telesno, še bolj pa ubija duševno. Pri vsem trudu in delu ni pravih uspehov in končno obupa in vrši vse delo v šoli brez navdušenja. Kriza bo ^orda trajala samo par let, njene posledice pa bo nosil učitelj vse življenje. Še Dogubneje upliva to na mladino. Ker se ne nauči v prvih letih učenja na red in delo, ostane nemarna in površna, izgubi veselje do šole in do učenja. Starši vidite, da ni pravih uspehov in ne pošiljajo otrok redno v šolo. To so vse posledice sedanjih razmer.
. Kakor pritiska sedanja kriza učitelja osnovnih šol, tako tišči tudi na učitelje meščanskih in • profesorje srednjih šol. j?adi nizkih plač nimajo sredstev za ua-dsjjujo izobrazbo. Iščejo vseli mogočih ■Postranskih zaslužkov, ali z dopisovanjem v liste, ali z inštrukcijami, tako da ne utegnejo izpopolnjevati se, posebno ker so preobremenjeni s poukom v prenapolnjenih. razredih. Šolsko delo samo in še poprave šolskih nalog jim vzamejo toliko sil in časa, da komaj vrše redno delo za šolo.
V tej preobremenjenosti z delom in skrbmi za obstanek se hitro izčrpajo telesno in duševno. Da bi si v počitnicah Privoščili kak počitek v letovišču ali celo mogli v tujino, da se izpopolnijo v svoji stroki, o teni ni govora. Tudi to je faktor, ki vpliva na uspehe v šoli.
IV.	Šolska uprava (zakonodaja). Razvoj- šolstvu je odvisen od gospodarskih in kulturnih prilik v narodu. Državna u-Prava je strmela za tem, da šolstvo prilagodi našim potrebam in gospodarskim možnostim.
Zakon o narodnih šolali je liberalen, toda ni sredstev, da bi se povsod uveljavi m tako se je moral s finančnim za-
IN DOM« V LJUBLJANI.
konom spremeniti v onih določbah, ki bi gotovo mnogo pripomogle k razvoju narodne šole.
Tudi zakon o srednjih šolah in učiteljiščih se je izpremenil. Radi nadproduk-cije inteligenčnega naraščaja so hoteli o-mejiti študij na srednjih in visokih šolah in sicer:
a) z redukcijo šol,
b) z uvedbo šolnine.
Ukrepa v praksi nista izkazala tistega uspeha, ki se je od njih pričakoval.
Vsak narod gradi svoje šolstvo po svojih kulturnih in gospodarskih potrebah. Ker se niso otvorile strokovne šole namesto odpravljenih srednjih šol, so se morale ponovno otvoriti srednje šole, ki jih narod zahteva.
S šolninami se ni omejil naval na srednje, srednje strokovne šole in na univerze, temveč je bil vpis na srednjih šolah še večji, le da so siromašni sloji čutili to breme toliko bolj kot premožnejši in je to Še bolj poglobilo socialne razlike, ki jih je gospodarska kriza že dovolj ostra začrtala.
V.	Zaključek. Iz vsega bi posneli naslednje:
Narod se zaveda, kakega pomena je vzgoja mladine za bodočnost, zato je pripravljen za svoj naraščaj doprinesti tudi najtežje žrtve, kar so pokazali starši v krajih, kjer so jim grozile redukcije sred njih šol. To je povsem razumljivo. Kriza je prehoden pojav, naša mladina bo o-stala in preživela krizo, zato ne sme v svojem duhovnem in telesnem razvoju trpeti škode zaradi začasnih gosp. ne-prilik. To moramo povedati ravno sedaj, ko se pripravlja finančni zakon za prihodnje proračunsko leto.
Predvsem je treba poudariti, da v drav ski banovini ni mogoče reducirati, niti ene srednje ali meščanske šole, ako še v istem kraju ne otvori enakovredna strokovna šole, ker vsaka šola se je otvori-la radi gospodarskih in kulturnih potreb dotičnega kraja, ki so pa danes večje, kot kdaj prej. Nadalje je nujno potrebno, da se čimprej namesti zadostno število učiteljev na osnovnih in meščanskih šolah ter profesorjev na srednjih šolah, ker sedanje pomanjkanje učnih oseb povzroča silno škodo pri vzgoji naše mladine. Pripraviti bo treba pogoje za zgradbo novih šol ter preskrbeti sredstva za vzdrževanje šol, ker občine, ki so jim odvzete ali znižane trošarine, ne morejo zadostiti svojim obveznostim do šole.
Ker pa država ne zmore vsegia, je potrebno, da sodelujejo pri reševanju kri-
ze v šolstvu vsi, katerim je blaginja naše mladine pri srcu t. j. posebno starši, ki naj po svojih zastopnikih, v prizadetih korporacijah nastopajo za njeno korist.
Društveno gibanje na deželi
Ustanovitev »Preporoda« na Pragerskem
. Naša mladina si je pred kratkim ustanovila svoje društvo pod imenom Kulturno društvo »Preporod«. Novo društvo bo izpolnilo veliko vrzel med našimi društvi, kajti Pragersko, kot industrijski kraj z važnimi železniškimi križišči, je bilo še pred kratkim brez kulturnega društva. V vasi obstoja sicer Sokol, pevsko društvo »Pohorje« in sadjarska podružnica, a za kulturni in gospodarski razvoj vasi je novo diruštvo vendar velikega poimena. Društvo je nepolitično in ima namen vzpodbujati mladino k vsestranskemu in intenzivnemu delovanju za povzdigo in procvit domačega kraja, jačiti jo z duševno in gospodarsko izobrazbo ter krepiti med njo zavest in ljubezen do države. Društvo je včlanjeno tudi pri ZKD v Mariboru in šteje danes že nad 60 članov. Članarina znaša na mesec samo 2 dinarja.
Kot prvo nalogo si je nadelo ustanoviti javno knjižnico, ki je že pričela z uspehom poslovati in šteje nad 150 večji-del vezanih knjig novejše slovenske in prevodne leposlovne literature. Društvu je dal sobo brezplačno na razpolago priljubljeni g. Luršak, gostilničar na Pragerskem. Tu posluje tudi knjižnica, in sicer dvakrat na teden: v sredo od 5. do 7. in v nedeljo od 3. do o. ure popoldne. Izposojevalnina od1 knjige znaša 50 par, oziroma 1 dinar.
Društveni odbor novega društva tvorijo sledeči člani: predsednik Vinko Brenčič, podpredsednica Mici Potočnikova, knjižničarka Štefka Veršičeva, blagajnik Nino Klasinc, namestnica Mara Rusova, tajnik Lojze Luiršak in namestnik Marijan Žigart.
Kakor čujemo, namerava društvo prirediti za Svečnico ljudsko veselico, oziroma maškerado, katere čisti dobiček bo namenjen nabavi omare za shranjevanje knjig, eventuelni ostanek se bo pa po-rabil za nabavo novih knjig ali pa za čitalnico, katero namerava društvo na, pomlad ustanoviti.
Pragerčani, podpirajmo naše mlade, katerim je razvoj naše vasi tako pri srcu, pokažimo, da znamo ceniti njih idealna stremljenja in segajmo pridno po knjigah mladega društva, saj so na j cenejša, najplemenitejša in najlepša zabava v teh dolgih in pustih zimskih večerih.
Mladina, tebi pa kličemo: Le strumno naprej po začrtani poti!
Sokolstvo
Redni občni zbor Sokola Studenci ix>
v nedeljo 15. t, m. ob 15. uri v Sokolskem domu. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna.
O naših nalogah bo predaval članstvu Sokola Maribor III. br. dr. Fornazarič v nedeljo ob 11. uri dopoldne v krčevinski šoli. Udeležba za članstvo obvezna.
Sokolski oder, kadetnica. V nedeljo 15. januarja ob 16. uri:	»Pohujšanje v
dolini šentflorjanski«. — Znižane cene. Ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
Sokolska društva Maribor I, Maribor III, Studenci in Pobrežje pozivajo svoje čianstvo, da se udeleži sprejema koroških pevcev na glavnem kolodvoru jutri v soboto ob 12.42 ter koncerta koroških pesmi, ki bo zvečer ob 20. uri (v unionski dvorani.
Sokolsko društvo Maribor-matica poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri 14. t. m. sprejema koroških pevcev na glavnem kolodvoru ob 12.42 ter zvečer njihovega koncerta v unionski dvorani. Po koncertu je v unionski dvorani tudi družabni sestanek. — Zdravo!
Sokolski smuški sodniki. V nedeljo 3. t. m. so bili pred zvezino komisijo izpit! za smuške sodnike. Izpit so napravili bratje: Milan Apih, Franc Vrunč, Ciril Hočevar, France Lužnik, Vlado Ribarič ter Ivan Petrovič. -- Čestitamo!
Zimskošportni odsek Sokola Maribor matice ima v torek 17. t. itn. svojo sejo. Vabim vse odbornike, da se'sejo gotovo udeleže! Referenti posameznih oddelkov naj prinesejo seznam svojih članov. — Predsednik.
Soort
Obisk gospoda bana v Mariboru. Pokrovitelj prireditev mariborskega zimskošportnega tedna ban g. dr. Drago Marušič je javil, da bo prisostvoval skakalnim tekmam.
Skakalna tekma. V primeru, da danes ne pade dovolj snega, se bo odgodiU skakalna tekma na dan 2. februarja. Odločitev objavimo jutri.
Vremensko poročilo. Na vsem Pohorju je danes povprečna temperatura —3 do —6 C, snega pršiča je od 20 do 50 cm in je smuka vsepovsod jako dobra. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju in koči na Pesku je skakalnica uporabna. Pri Pohorskem domu, Seniorjevem domu in Rimskem vrelcu so začetni in nadaljevalni tečaji in je udeležencem vstop mogoč, vsak čas.
F<nll Droonberg;
Zimska noč med volkovi
V svoji koči v neki samotni dolini prelaza Crows Nest je sedel Eddy Fuller in prisluškoval divjemu tuljenju snežnega viharja. Koča je bila daleč na sever Postavljena čuvajnica brzojavne družbe Canadian Pacifik, Fullerjeva naloga pa Jc bila, nadzorovati brzojavno progo nekaj milj navzgor in navzdol.
Zavedal se je, da sc bo pri takem vikarju prej ali slej oglasil telefon ter ga Pozvat sem alf tja k popravilu raztrganih žic. Kramplji, ovitek žice in torba z orodjem je ležala pripravljena na tleh; Prav tako pripravljene so slonele pri vratih krplje, zakaj zunaj je ležal pet do sest metrov debel sneg.
Turisti, ki obiskujejo poleti skalnato gorovje, se pogosto čudijo, ko vidijo visoko gori na drevesnih deblih vsekana markacijska znamenja. Da bi se mogel kdo brez lestve povzpeti na drevo do te višine in vsekati v deblo smerno markacijsko zarezo, se zdi nemogoče. In še težje umevajo turisti, zakaj je dotičnik nosil s seboj težko lestev, ko bi mogel vendar prav udobno vsekati znamenja v deblo zdolaj pri tleh. Poznavalec krajevnih razmer pa bi jih mogel poučiti, da so ta znamenja vsekali pazniki brzojavne Proge, ki žive v divjini teh gora v največji samoti in to pri nekaj metrov visokem snegu, da bi pri svojih službenih opravilih ne zgrešili poti. Ker ta pota nikakor ne drže vedno vzdolž brzojavne Proge, temveč zaradi bližnjic često naivnost po plameni.
Mlada žena brzojavnega paznika je naložila še nekai polen na že rdeče žareči železni štedi'n'k. na katerem je Pravkar pričela vreti kava.
Zdrznila se je, ko je nenadoma zapel telefon. Te noči, ko je moral njen Eddy ''enkaj v snežni vihar in se šele čez dolge ure vračaj napol zmrzel in do skrajnosti izmučen, so jo vznemirjale.
Ko je sedaj čakala, da se bo Eddy odzval pozivu, si je predočevala nekaj sto milj oddaljeno ravnateljstvo, ki ima parno kurjavo, kjer neprestano brne žice in klopotajo aparati. Tam pravi sedaj mr. Dale, ki čaka s slušalko v roki na Eddyjev odgovor, nadzorniku: »Motnja je v Fullerjevem okraju in lahko smo brez skrbi. Na Fuller ja se lahko zanesemo. In če ne bo šlo z navadnimi sredstvi, bo,že našel karkoli, da, popravi Škodo.«
Očividno so se’ta/m doli spomnili na Fullerja edino o priliki teh nezgod v hudem zimskem času. In pa seveda še ob plačilnih dnevih, ker je bilo njegovo ime pač na plačilnem sezinamu. Če pa je šlo, za kako boljše mesto, so pa nanj pozabili; ta so vedno zasedli drugi.
»Halo, Dale!« je čula govoriti Eddyja. rt Sem Pričakoval, da se bo kaj zgodilo. Pripravljen sem na pot. Kje pa je. ... Tudi po mojem mnenju bo tam. Sicer sem minulo jesen posekal vsa drevesa, ki so stala preblizu proge, toda tukaj vrši veter s šestdesetimi miljami na uro in najbrže je odlomil kje kako vejo
in jo vrgel v žice... Al! right!... Da, da, takoj se odpravim!«
Eddy Fuller je obesil slušalko na njeno mesto. Zena mu je že polnila termalno steklenico. On pc se je sklonil nad otroško posteljico in poljubil v njej malega Eddyja. V takih nočeh ni bilo nikdar gotovo, če sc še vrne. Minulo noč je bilo slišati volčje tuljenje in kanadski gozdni volkovi napadajo v nasprotju z ame riškimi tudi človeka, če so sestradani.
To je bil pač tudi vzrok, da mu je žena stisnila v roko brovning in ga nežno objela, ko se je poslavljal.
»Bodi previden, Bddy!« ga je prosila. »In oglasi se večkrat.«
Pogovoriti se po telefonu z oddaljenim prijateljem je povsem enostavno, toda, ko si je sedaj Eddy nataknil na noge krplje, zapalil pipico in se napotil v noč, se je nehote vprašal, ali ljudje prav za prav sploh vedo, koliko nevarnega in mučnega dela od glavnega ravnateljstva do zadnje čuvajnice je treba, da je to mogoče.
Hoja po prhkem, sipkem snegu je bila utrudljiva. Tu in tam je pogledal po golih bakrenih žicah, vzdolž katerih je hodil, da.se prepriča, če ni motnja le kje v bližini, ne pa gori v višjih predelih prelaza, kakor je domneval.
V kratkem času je dosegel železniški nasip, s katerega sta čistila sneg vsak dan po dva vlaka, če je bilo treba, tudi s snežnim plugom. Tukaj je lahko odložil utrudljive krplje. Hoja je postala sedaj lahka in hitro je stopal dalje, ker po dobri milji hoda je moral zopet kreniti z nasipa. Potean se je pričela pot navzgor.
S pomočjo krampljev. je splezal na brzojavni drog in minuto kasneje je zazvonil v njegovi koči telefon.
»Dosegel sem Železniški nasip«, je sporočil svoji ženi. »Tukaj so žice v redu. Sedaj pojdem po Ferdekompu navzgor. Od tam te bom zopet poklical. Mete močno. Toda, bodi brez skrbi!«
»Poslušaj, Eddy«, je odgovorila žena in Iz njenega glasu je jasno zvenela bojazen. »Dale je še enkrat klical, ko si ravno odšel. Vlakovodja vlaka številka dve mu je pravil, da je na Fredekaimpu videl volkove. Da so tako drzni, da se
dajo videti še z vlaka, to je nevarno. On pravi, da bodi previden. In teh misli sem tudi jaz. In fantek tudi. Jaz sem se vedno tako bala volkov. Ko bi se ti kaj pripetilo!«
»Nič ne skrbi, saj imam krampUe. V sili lahko še vedno splezam na kak brzojavni drog.«
V težkih trenutkih je vedno znal pokazati brezskrbnost in nado na dober konec.
Nekaj časa je čakal na odgovor, tako dolgo, da je končno menil, da je zveza pretrgana.	,
»Halo!« je poklical iznova.
»Saj sem tukaj, Bddy,« se je ©lasii odgovor, »toda pravkar sem mislila na to, da bi v tem primeru volkovi čakali spodaj, dokler bi ne "zmrznil in padel doli. Saj veš, da napravijo tako.«
»To jim bom že zabelil,« jo je tolažil Eddy. »Prav zares bi bil vesel, ko bi prišli in me pognali na drog. Saj imam svoj brovning, in strelska premija za vsa kega volka znaša deset dolarjev. Denar bi nama prišel kar prav. Toraj, le brez skrbi!«
»Ali right!« mu je zagotovite, žena. Toda vedel je, da ne govori resnice in da za njo ne bo prej »ali right«, preden ne bo doma na varnem.
Zopet je nataknil krplje. Toda kljub te-nm se je pri vsakem koraku udiral globoko v prhki, drobni sneg. Ko je dospel na vrli, se mu je zdelo, da je zavijanje viharja ponehalo. Toda mraz je pritisnil še huje. In v tem mrazu je bila tišina!, ki ie zavladala, skoraj strahotna. Tudi sneg je prenehal naletavati in nebo se je od časa do časa zasvetilo, kadar je severni sij šinil s svojimi bledimi žarki preko
tnega.
(Konec jutri.)
Rod na r
Vse naokrog je bilo mrtvaško tiho, samo Močilnik je žuboret v svoji globoki in tesni strugi in soince je sijalo z neba m obsevalo sive senožeti, gole meje in kršno skalovje nad njimi. Toplo je bilo, skoraj prijet-?», spomladansko, a Caharijo je spreleta.! mraz* stresal mn stare ude in mu lezel v srce in v dušo.
»Ne, saj ni tako m biti ne more!« je dejal na glas in udaril s palico ob tla. »Ne more! Le nekaj drugega bo — zavist nekoga, podpihovanje, škodoželjnost...* Zamislil se je, da bi doumel, kdo bi mu bil mogel storiti tako zlo, kdo bi bil mogel pregovoriti Mozarja, da naj ga odslovi, odslovi zdaj, ko je star in obnemogel. Mislil je in ugibal, a domisliti in uganiti ni mogel. Prepirajoč se s samim seboj m z vsem svetom, je stopal dalje po beli cesti, ki mu je bila njiva življenja, ia ni niti slišal voza, ki je pridrdrai za njim, niti glasu, ki ga je poklical...
*Caharija!« ga je klical, in ko se je starec le okre-ntl, je zagledal pred seboj poštni voz in starega postiljala Matevža1, ki mu je prijazno kimal v pozdrav in govoril:
»Stopi na voz, Caharija! Sam sem in lahko prisedeš!«
Tedaj se je starec predramil iz svojih zdvajanj in se je razveselil:
»Njemu povem, njemu razložim in ga povprašam.« bt je zlezel k Matevžu na voz, sedel in zakašljal.
»Pa me nisi slišal? Kaj si gluh?« je dejal postiljon.
»Premišljeval sem,« je odgovoril Caharija. »Pri Mozarju sem bil, zaradi kamenja, veš! Pa mi je dejal, da me ne rabi več, da bo prišel namesto mene stroi, ki bo zamenjal moje delo in napravil v enem tednu več kakor sem napravil jaz v vsem letu. Si že kdaj slišal kaj takega, a? Stroj bo prišel in jaz naj vzamem palico in malho in naj grem od hiše do hiše, od vrat do vrat. Pa mi ti povej, ki si star in ki si dosti sveta obhodil in prevozil: ali je to mogoče? Je to krščansko? Stroj...«
Bridko se je nasmehnil postiljon Matevž, udari! z bičem po konjih, se zastrmel predse in dejal trudno in žalostno:
»Kako naj bi bilo lepo in krščansko? Ampak tako je in nič drugače. Taki so časi, ki sva jih doživela: zdaj ljudem več niso ljudje zadosti, še živina ne — strojev se jim hoče! Stroji naj bi delali namesto ljudi in živine, ker jih plačevati in krmiti ni treba.«
Pridržal je konje, skloni! se k Cahariji in nadaljeval:
»Vidiš, Caharija, ne samo tvoje, tudi moje delo bo zamenjal stroj! Še do Velike noči bom vozil po Rebrnicah, še do Velike noči bom sedel na kozlu in natega! vajeti — potem nič več in nikoli več. Avtomobil bo prišel in jaz bom sedel v zapeček in nihče se ne bo zmenil zame, kakor da nisem petdeset let vozil te škatlje od Vipave do Postojne in od Postojne do Vipave. Petdeset let, Caharija! In samo ti veš, kaj se to pravi, samo ti veš, kako je po Rebrnicah katdar, tuli burja in kako je, kadar se kamenje cvre od vročine. Zdaj pa bo prišel stroj in bo prevozil v eni uri vso pot, za katero je moj voz rabil tri ali štiri.«
Pe
Caharija je poslušal Matevževo pripovedovani® in zdelo se mu je, kakor da tudi sam na novo preživlja vso neizmerno bol, ki ga je bila presunila tisti trenutek doli v gostilni, ko mu je bil Mozar dejal: »Stroj te bo zamenjal!« Globoko je vzdihnil in je dejal:
»Tudi tebe bo zamenjal stroj...«
»Tudi mene!« je rekel Matevž.
Caharija pa je zmajal z glavo in nadaljeval:
»Vse verjamem in nič ne rečem, avtomobili sft sam sem jih videl in jih vidim, ko drve po cesti, ampak to mi povej: je tak stroj, da kamenje melje?«
»Zakaj bi ne bil?« je dejal Matevž. »Nisem ga videl, slišal pa sem, da meljejo ž njim kamenje po velikih mestih. Skale mečejo vanj, ven pa se usiplje gra-1 moz in pesek.«
Caharija je poslušal, in ko je slišal, se je razburil, j kakor da bi bil Matevž iznašel tisti stroj. Grdo ga i® | pogledal in je jezno dejal:
»Videl ga nisi, praviš? Kaj pa klepečeš potem? Še Mozarju nisem verjel, pa da bi tebi, tebi, Matevž? Le govori, ti govori, Mozar naj govori, vsi naj govorijo, jaz pa ne bom poslušal in ne bom verjel, ker takega stroja ni! Vi sami ste si ga izmislili, da bi mene ž njim mučili, da bi me na stara leta begali in onegavili. Pa me ne boste, ha-ha-ha, ker Caharija ni take neumen, da bi verjel. Drugega kamenarja si hoče izbrati Mozar, drugega, mlajšega in zato me je naone-gavil s strojem; zato, da veš! Pa se ne bom vdal! nikdar in nikoli! Sedemdeset let sem bil gospodar v kamnolomu, sedemdeset let sem vihtel kladivo — i® še ga bom, še!«
{Se bo nadaljevalo.)
Z
stali gubi iie i
strij
«osi
Veri
izid<
Padi
fene
da
bej( ive; s S] sih
Pri
Slov fošc v n do n Va. voh !i v $ko; ie 1
Tiranka pariškega predmestja
KAKO SE JE LEPA MARCELA IZNEBILA SVOJIH OBOŽEVALCEV. — TIHOTAPCI KOKAINA V NANTESU. — EPILOG KRVAVE DRAME.
Porotno sodišče v Parizu bo obravnavalo epilog krvave drame, ki je podobna kriminalnemu romanu. Pred porotnike bo stopila mlada žena, obtožena dveh umorov. Marcela je ime zločinki, ki je dala umoriti dva svoja oboževalca, da bi sc ju iznebila. Zaradi prvegia umora se je Marcela že zagovarjala pred sodiščem, vendar se ji je posrečilo dokazati alibi. Ko pa je izvršila drugi zverinski umor, je prišlo vse na dan.
Marcela je bila lepa žena demonskih oči in možatega nastopa. Njena prva žrtev je bil neki mehanik Saillac, s katerim je imela; skoro dve leti ljubezenske odnošaje. Ko se je nasitila njegove lju-bezne, je skovala grozen načrt, po katerem se je hotela iznebiti svojega od pet do glave zaljubljenega oboževalca. Načrt je bil naravnost demonski. Odločila se je namreč, da mora njenega oboževalca) ubiti ipjen mož. V to svrho je vse točno insc emirata. In flagranti se je dala s Sattlacom ujeti, ker je dobro vedela, da ji bo mož, ki ga je imela v oblasti, vse odpustil, vedela pa tudi, da se bo nad njim krvavo maščeval. Marcelin mož je v divii jezi zapodil Saillaca iz svojega stanovanja in se zaklel, da ga bo ubil.
Da bi se mož morebiti ne premislil, mu je Marcela zaupno povedala, da ga Saillac zalezuje in da ga bo spravil s sveta preden bo mogel izvršiti svoj načrt. Zato se je mož še istega večera podal v neki nočni lokal, kjer je našel Saillaca popolnoma pijanega. Prisedel je k njegovi mizi in ko ga ie Saillac spoznal, se je nekoliko streznil. Jela sta se prepirati m še preden so mogli priskočiti gostje na pomoč, se je že zgrudil Sail-
lac s prestreljenim srcem.
Lepa žena Marcela je bila prepričana, da se bo sedaj, ko se je rešila svojega oboževalca, iznebila tudi svojega moža, ki bo obsojen na več let ječe. Toda usoda je hotela drugače. Mož je bil rešen, in kar je še večje čudo, rešena je bila tudi Marcela.
Po končanem procesu se ie Marcela preselila iz Pariza v Nantes, kjer se je kaj kmalu spoznala z nekim Slnseotom, tihotapcem kokaina. Po treh mesecih ga je zapustila in se z vsem srcem oklenila nekega Vigiera, ki je bil tudi član tihotapske družbe. Željna nove ljubezni, novega življenja, se je Marcela kmalu izneverila Vigieru in skovala načrt, kako se ga bo iznebila. Sprijaznila se je zopet s Singeotom in ga nahujskala in pregovorila, da je ubil Vigiera. Dva dni pozneje so našli Vigiera mrtvega na periferiji mesta.
Policiji pa se je kmalu posrečilo izslediti morilca, ki je pri zaslišanju izdal tudi Marcelo. Ko so jo aretirali, je sprva skušala vse tajiti. Priznala je po daljšem oklevanju le to, da pozna Simgeota. Odločno pa je zanikala vsako krivdo in cinično izjavila preiskovalnemu sodniku, da so vsi moški bedaki...
Nemški pacifisti ne stneio v tujino.
Nemški pacifistični pisatelj Lebmanu-Russbuldt je nameraval odpotovati v Ko-penhagen, kjer je že napovedal svoje predavanje o vprašanju razorožitve in ohranitve svetovnega miru. Ko pa je hotel prestopiti nemško državno mejo, so mu oblasti to preprečile in mu odvzele njegov potni list.
Naihitrejši vlak na svetu
Nemčija modernizira svoj železniški promet. — Hitrost 150 kip na uro na progi Berl{n • Hamburg.
Dejstvo, da ima Amerika najhitrejše vlake na svetu, ne drži več. Potolčeni pa so tudi hitrostni rekordi angleških in francoskih vlakov. Doslej je bil v Evropi najhitrejši vlak famozni škotski ekspres med Londonom in Ediubtirghom, ki je vozil brez postanka. A vse te evropske in ameriške rekorde je sedaj potolkla Nemčija!
Na progi Berlin - Hamburg je bil pred kratkim izročen prometu vlak, ki vozi s hitrostjo 150 kilometrov na uro. Razdaljo med Berlinom in Hamburgom prevozi novi vlak v dveh urah. Ta sijajen rezultat je posledica modernizacije nemških železnic, a vzrok je nevarna konkurenca avtobusnega in avtomobilskega prometa, ki se naglo razvija. Nemške državne železnice so dosegle z novim vlakom dva uspeha: Nemčija ima danes najhitrejši vlak na svetu in premagana je konkurenca avtomobila. Avtomobili za prevoz potnikov na današnjih cestah ne morejo doseči hitrosti 150 kilometrov na uro. Tudi bo letos Nemčija uvedla dve vrsti brzih motoriziranih vlakov, in sicer nove vlake na boljših progah, po katerih bodo brzeli s hitrostjo 15? kilometrov na uro, in vlake na stranskih pro gah s hitrostjo 100 kilometrov na uro.
Vlak, ki vozi na progi med Berlinom in Hamburgom, obstoji iz treh delov. Vsak del ima dva para osi. Za pogon slu žita prednji in zadnji del, kjer sta nameščena Maybachova motorja s 400 konjskimi silami z generatorjem in dvema elektromotorjema. Skupna dolžina vlaka znaša 41.9 metrov in je v njem prostora za 100 potnikov. V sredini vlaka je bu-ffet, v zadnjem delu pa je prostor za
prtljago.
Za opravljanje prometa na važnejših orogah pa so zgradili nemški inženir# nove modernizirane in motorizirane vlake, ki bodo vozili s hitrostjo 100 kilo* metrov na uro in bodo brez postanka lahko prevozili progo 700 kilometrov-Prevozni stroški so neznatni in je vožnja rentabilna, če se vozi v vlaku samo polovica potnikov.
Poljčane
Vlom v barako. Blaž in Franc Klevž* in še nekateri drugi drvarji, so bili ie dni okradeni. Zaposleni so bili v Hart* uerjevem gozdu s pripravljanjem drv. Ob robu gozda je baraka, kjer imajo shranjen živež, orodje in druge reči. Za časa dela so se neki nepridipravi vtihotapili v zaklenjeno barako in odnesli iz nje več predmetov (nekaj tudi denarja) v skupni vrednosti 313 Din. Že prej so nekajkrat vlomili, zdaj pa so jih orožniki že izsledili in tako napravili konec njihovemu rokovnjaštvu.
Tatvina denarja. Služkinji Rozi Gru-šovarjevl je v torek med 10. in 15. uro ukradel neznanec 265 Din. Denar je imela shranjen v zaklenjeni shrambi v torbici na polici, tako da je morai tat prej odstraniti ključavnico, preden se je polastil tuje lastnine. Služkinja je bila ob 9. še v shrambi in je bil denar, ki ga ie imela pripravljenega za obleko, še nedotaknjen. Ko je šla popoldne spet tja, je bilo notri vse razmetano. Manjkala je omenjena vsota, našla pa je potem na tleh 300 Din, ki jih je nepridiprav bržčas na hitrem begu izgubil. Za storilcem se vestno poizveduje.
Ledenice se polnijo... Danes so začeli pri nas lomiti prvi led. Še ni kdove kako debel, vendar boljše nekaj kot nič.
tailr
Posl bi t brin ®nei ttaši leže jo i <lan vno bi t 'o
•■■n:
Sov
Z
Sač
Van
Uril
Hos
Kor
S
flaš
tieo
Sih
lun
SOI
tuj<
1
Big
Pre
kar
Cer
kol
Val
DOl
Mali o
Razno
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabi!!, nudi se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklati, vse kro-gljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prlhodtile spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno In solidno dejo. Rrezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. t4. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom no kolol
HRANILNO VLOGO Celjske posojilnico ali mariborskih hranilnic do 30.000.— Oln kupim takoj. Ponudbo pod A. P. na upravo lista. Maribor.	126
Prodam
PISALNA MIZA
in svetiljke ceneno na prodaj. Naslov v upravi.	131
3 AVTOPLASČI
In 2 avtozračnici, dimenzija 820X120 za ceno Din 1200 na prodaj. J. Gustičič, meh. del. Tattenbachova ul. 14.____134
PRODAM NO^O HIŠO
z velikim vrtom Pobrežje, Gozdna ulica 9.	129
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam oficirju ali boljšemu gospodu. Betnavska-Poljska 16.	135
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Ob železnici 6, II. nadstr ____________ 121
LEPO SOBO
prj parku oddam. Naslov v upravi lista.	124
DIJAKA
sprejmem na stanovanje, vhod separiran. Lovec, Glavni trg št. 4.	101
Najlepše razglednice
II
mariborske,
umetne,
Salon de Pariš
Hc
$ki
tes
im
L t. d. kupujte v papirnici knjigarne
tt.
Tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova 13
fa;
ral
Velika predpustna di odela svile!
Trpinovem bazarfu!
Flamisol, Maroquain, Mongol, Crepp-Satin, Taftalin in Crepp de Chin po 15, 25 in 35 Din meter v
lir
nei
ho
Gr
ka
kr
laiaja konzorcij »Jutra« v LlubJJani; predstavnik Izdajatelja »n urednik: KADIVOJ RF 11 AR v Mariboru Itaka Mariborska tiskarna d.d„ predstavnik
STANKO DETELA v Maribora
lis
be
ko