Maribor, torek 11 avgpsta 1931 Maribor, Aleksandrova cesta št. aIje in praznikov vsak dan ob 16. uri poitMm č»k. »v. v Ljubljani it. 11.409 r upravi ati po poiti 10 Din, dostavljen na dpm pa 12 Din •RMo#or»i Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglate tprejama tudi oglasni ©jjdštik »duha" v Ljubljani, Prelernova ullot Strahotna Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 180 i Velja mesefino. prejoman v i Oglati po tarifo . J leni na Kitajskem NA J VEČ JA KATASTROFA, KAR JIH JE ZADELO KITAJSKO V ZADNJIH DESETLETJIH. - POVODENJ ŠE VEDNO NARAŠČA. Težave Macdonaldove vlade Pred dobrimi 14 dnevi je bilo zaključeno zasedanje angleške poslanske zbornice, ki se bo sestala k jesenskemu zasedanju šele 20. oktobra. Bilanca, ki jo je napravil ob tej priliki predsednik vlade Macdonald, ni baš posebno razveseljiva. 'Kljub vsem naporom je ostalo nad od odstotkov vseh zakonskih načrtov, ki .tih te Predložila zbornici v odobritev, v raznih komisijah in odborih, kier čakajo zaprašeni po predalih končne odločitve. Med njimi so zakonski načrti, ki so bitne važnosti, kakor zakon o pospeševanju kmetijstva, prometni in gradbeni zakon ter pereče vprašanje novega volilnega reda. i Vse poletno zasedanje se je vršila o-gorčena in mestoma naravnost dramatična borba za in. proti vladi, ki je bila ponovno odvisna docela od milosti liberalne stranke. Pri tem pa je doživljala liberalca stranka sama težke notranje krize, ki ^ dovedle ravno vsled sodelovanja z de-%sko vlado celo do razkola v že Itak Ciočno oslabljenih liberalnih vrstah. Toda Macdonald ni imel samo težav z nedopustljivo konservativno opozicijo in z liberalci, temveč tudi z nezadovoljnimi levičarji v lastni stranki. Poslednje čase i*> borba zajela celo centrum delavske stranke, ki ga vodi zunanji minister Hen-'terson, kateri je vedno bolj nerazpoložen proti Macdonaldovi politiki. , Sicer je v angleški politiki že star po-lay, da se ministrski predsednik in zunanji minister ne skladata v vprašanju vodiva zunanje politike, vendar pa že dol-kc ni bilo tako ostrih razlik med mišljenji ?Vu, kakor sedaj med Macdonaldom in "endersonom. To pa je v prvi vrsti pripisovati velikemu zanimanju Macdonalda zunanje-politična vprašanja, ki izvira e iz Časa, ko je upravljal Macdonald kot jjhnistrski predsednik prve delavske vla-tudi zunanjepolitični resor. Razlika stališčem Macdonalda in Henderso-se je pokazala posebno zadnje čase pri dikih mednarodnih sestankih evropskih ? ameriških državnikov v Parizu, Lon-r?hu in Berlinu. DoČim je Macdonald na Mšču, da mora voditi Anglija predvsem hgleško politiko ter ohraniti sporazumno Francijo v Evropi obstoječe stanje, pa š^topa Henderson mnenje, da .a ®'avska vlada upoštevati zadnje čase Pitali evropski zunanje-politični položaj >r Preprečiti eventuelne spopade s poja-bo akcijo za splošno razorožitev in upreti Nemčijo pri akciji za revizijo Jcovnih pogodb. Pri tem se je Hender-jbjmpletel v tiho, a tem bolj ogorčeno So 8 !rancosklmi državniki, ki so nje-jj0^°akcijo paralizirali z nastopom zane-sporazum t Nemčpo ter organi in *' izvoz angleškega zlata v globoke bank« V^n0uProstarn® Kleti Francoske ^no Hendersonov neuspeh je mo-tevski Mucdonaldovo stališče v de-brevhJ)!;,3!?. Kjer je istotnko pričelo tegff,V iuPreptižani0* da je brez-KiČno nifofi3 S’sel na Kuko večjo po-,'K>Svanh' b'“ Wis‘a"ka HANKAU, 11. avgusta. Katastrofa, ki je, zadela mesto Hankau in vso provinco vsled povodpji, postaja od ure. do ure strašnejša. Valovi deroče reke Jangtse pljuskajo še vedno preko obale ter so o-grorone vodne mase ustvarile že celo o-mrežje jezer, katerih gladina neprestano narašča. Dosedaj je že 20 provinc popolnoma pod vodo. Položaj v mestu Hankau, ki je najbolj prizadeto, je naravnost pbupen. Voda je izpodkopala temelje na Stotine hiš in je velika nevarnost, da se hiše vsak trenutek porušijo. Včeraj se. je porušil velik oddelek evropskih hiš, med njimi tudi misijonarska bolnica, v kateri je zgubilo življenje nad 400 bolnikov. — Vsled pomanjkanja živil in nem°žnosti, da bi jih spravili v katastrofno ozemlje, je nastopila vrh tega tudi že lakota, ki zavzema vedno večji obseg. Vsak dan umre na stotine in tisoče ljudi, ker jim ni mogoče preskrbeti živila. Prebivalstva se je polastila silna panika in beži vse, kar le more, v sosednje province. Trupla ponesrečencev leže še večinoma vodi, deloma pa trohne po hišah in se zato vedno bolj približuje nevarnost epidemij. Oblasti se trudijo z vsemi močmi, da spravijo begunce, ki jih je na milijone, na varno, vendar pa so finančne in prometno-tehnične težkoče jvedno večje. Je to nedvomno ena največiih katastrof, kar jih je zadelo Kitajsko^v zadnjih desetletjih, pravcata šiba božia. Justifikacija morilca Rosica BEOGRAD, 11. avgusta. Davi ob 5. je bil na dvorišču policijskih zaporov v Beogradu obešen Ivan Rosič, ki je bil od sodišča za zaščito države radi umora župana Andreja Beriča v Novi Gradiški obsojen v smrt na ve-šalih. Ivan Ljevakovič starejši, ki je bil radi istega zločina istotako obsojen pa smrt, je bil pomiloščen v dosmrtno ječo. Usmrtitev Ivana Rosiča je bila izvršena brez vsakega incidenta. Nemški listi o ljudskem glasovanju na Pruskem BERLIN, 11. avgusta. »Lokalanzeiger« piše, da pomeni izid ljudskega glasovanja na Pruskem nemoten nadaljni raz voj v smislu narodne samoodločbe. — »Deutsche Tageszeitung« smatra plebis cit kot zanesljivo znamenje v političnem boju. Stranke, ki so zahtevale glasovanje, nimajo nobenega vzroka, da bi se srna trale za premagane. Ako opuste boj proti sedanjemu sistemu na Pruskem, ki so ga pričele, postane lahko to zanje usode-polno. »Angriff« vidi politično presenečenje v očitnem dejstvu, da zavzema notranji razkol % vrstah komunistične stran ke vedno večje dimenzije in le tako si je tudi mogoče razlagati, da je le majhen del strankinih pristašev glasoval za razpust pruskega deželnega zbora. Listi, ki so naklonjeni pruskim vladnim Strankam, pa vsi v daljših člankih pozdravljam izid glasovanja kot velik uspeh pruske vlade. »Berliner Tagblatt« označuje rezultat kot poraz demagogije, pripominja pa, da bo morala demokracija sedaj še s podvojeno energijo na delo. »Germanija« piše, da je bila desničarska opozicija s svojo metodo gladko poraze na in je doživela velik polom. »Deutsche AUgemeine Zeitung« pa naglaša, da se je ljudsko glasovanje kot sredstvo politike že preživelo. Reformni načrti pruske vlade BERLIN. 11. avgusta. Izid ljudskega glasovanja, ki je zagotovil pozicijo pruske vlade do prihodnje spomladi, nudi pruskemu ministrskemu predsedniku Braunu možnost, da nadaljuje s svojimi reformnimi načrti, ki naj bi bili izvedeni še tekom zime. Predvsem namerava voda izpremeniti volilno pravico za pruski deželni zbor z namenom, da dosedanji veliki pruski parlament bistveno zmanjša, Pruska vlada namerava zato predlagati izpremembo volilne pravice, ki omejuje število poslancev na 300 največ pa na 350. Nadaljni načrti pruskega ministrskega predsednika se tiče državne reforme. Dualizem med državo in Prusko je trajno nevzdržen. Poizkušalo se bo napraviti zato nekako upravno zajednico med državo in Prusko kot predstopnjo za kasnejšo ustavnopravno spojitev. Finančne stiske Anglije in vprašanje revizije Youngovega načrta LONDON, 10, avgusta. List »Daily Mail« objavlja razgovor svojega urednika z ministrskim predsednikom Macdonaldom. Razgovor je vzbudil v angleških političnih krogih veliko pozornost. Po mnenju Macdonalda je finančni položaj Anglije zelo težak ter bo morala vlada izvršiti zelo dalekosežne ukrepe, da reši državo pred finančno katastrofo. Vlada proučuje sedaj predloge, ki jih je izdela’a komisija za javne prihranke. V zvezi z reševanjem finančne krize so predlagali nekateri politiki Macdonalda, da naj sestavi koncentracijsko vlado. Predlog je bil resno razmotrivan, vendar pa je zmagalo naziranje, da je sedanja vlada sama dovolj zmožna, da izvede vse potrebne ukrepe za rešitev finančne krize Delavska vlada računa pri tem tudi na podporo Zedinjenih držav, ker se je pokazalo pri razgovorih med Macdonaldom in Stimsonom, da so ameriški bančniki pripravljeni priskočiti Angliji na pomoč pod ugodnejšmi pogoji kakor Francoska banka. Nedeljski list »The People«, ki je v ozkih zvezah z delavsko vlado, je objavil daljše poročilo o tajnih razgovorih med Macdonaldom in Stimsonom. Oba državnika sta razgovarjala o vprašanju vojnih dolgov ter možnosti njihove redukcije, odnosno popolnega črtanja. Proučila sta tudi načrt, da bi se zaenkrat znižali zavezniški vojni dolgovi vsaj za 50 odstotkov. Stlmson ježe pozval v London ameriškega poslanika v Parizu, da bi pojasnil stališče Francije do eventualnega znižanja vojnih dolgov. Nekateri celo napovedujejo, da bo izdal predsednik Hoover v kratkem novo spomenico, v kateri bo ponudil zavezniškim državam veliko znižanje vojnih dolgov, če pristanejo na revizijo Voungovega reparacijskega načrta. Poncet pojde v Berlin PARIZ, 11. avgusta. Na prihodnji seji francoske vlade, ki se bo bavila v prvi vrsti s smernicami za bodoča pogajanja z nemško državno vladov bo obenem izvršeno tudi imenovanje državnega podtajnika Francoisa Ponče* ta za francoskega veleposlanika v, Berlinu. Poncet bo tako že prisostvoval pogajanjem v Berlinu. PARIZ, 11. avgusta. Rezultat ljudskega glasovanja za razpust pruskega deželnega zbora komentirajo francoski listi kot znak iztreznjenja nemškega naroda in dokaz, da se širi tudi med njim misel po potrebi iskrenega sporazuma s Francijo. V zvezi s tem poročajo francoski listi, da se bo vršila 20. avgusta v Rambouilletu seja francoske vlade, na kateri bodo razpravljali o obisku francoskih državnikov v, Berlinu. Francosko delegacijo bo vodil sam predsednik vlade Laval ter bo do jo tvorili Briand, Laval in Flan-din. PARIZ, 10, avgusta. — V armenski cerkvi v Parizu je brezposelni Armenec Abraniian oddal nepričakovano več strelov na arhimandrita Takem-djana. Arhimandrit je bil hudo ranjen na levi rami, njegov strežnik pa smrt-nonevarno zadet v prsa. Policiji se je komaj posrečilo, da je rešila atentator ja pred množico, ki ga je hotela linčati. V liberalni stranki je še vedno jako močan vpliv skupine poslancev, ki so se odcepili zaradi nezadovoljstva s sodelovanjem med liberalci in delavsko stranko. Ti nezadovoljneži so sicer prekinil; vse odnošaje z voditeljem Lloydom Georgeem, vzdržujejo pa še vedno prijateljske stike z drugimi voditelji oficijel-ne liberalne stranke ter Se vedno niso pristopili k organiziranju nove stranke. Zato tudi ni izključeno, da se bodo pred novimi volitvami vrnili v okrilje stare stranke in to tem halj, ker so vsi brez izjeme znani kot načelni in ostri nasprotniki konservativcev, ki so jih zaman vabili, da nuj vstopijo po razkolu v konservativno stranko. Nič manj tudi ni težaven položaj, levičarske skupine delavske stranke pod vod Stvom sira Qs\valda Mosleya, ki s svojim afrontom proti Macdonaldu ni tako uspel, kakor je pričakoval, Po prvem jurišu na pozicije sivolasega premiiera je prešel kmalu v defenzivo ter izgublja sedaj stalno pristaše, ki se vračajo zopet v okrilje oficijelne stranke. Nekateri celo napovedujejo, da se mu ne bo posrečilo rešiti pri prihodnjih volitvah niti lastnega mandata več. Konservativci se pripravljajo z vsemi silami na volitve, ki bodo po ndhovem mnenju kmalu razpisane. Vsekakor pa žele konservativci, da ostane Macdonal-dova vlada na krmilu še do zaključka indijske konference, ker ima samo ona izgiede, da reši častno to za Anglijo tako življensko. važno vprašanje. Kot glavno volilno geslo mislijo uporabiti konservativci zahtevo po uvedbi zaščitnih carin na vse življenske potrebščine, Poobla-stila, ki jih ima v tem vprašanju voditelj konservativcev. Baldwm, so tako daleko-sežna, da Ima docela proste, roke za določitev načina zaščitne carine v kar najprimernejši obliki. Spričo težkega polO' žaja, v katerem se nahajata angleška industrija in poljedelstvo, je pričakovati, da se bodo strnili okoli konservativnih kandidatov tudi mnogi volilci, kisodoslel voliti liberalno, ali celo soclialističuO. frororma pwew r MaritHtrsM Mariborska Koroška cesta STOJNICE MESARJEV IN ŠPEHARJEV - PRENOVITEV — MODERNA MALA INDUSTRIJA. Izkušnja uči, da impulzi od strani publike, mnogokrat popolnoma neizobražene, povzročajo razmišljanje o mnogih problemih, mimo katerih hodi sicer vsakdanje življenje desetletja svojo pot, ne da bi se nanje oziralo, čeprav so pereči. Ne prinašamo na tem mestu novih pobud in domislic, pogravamo stare, ki so bile že večkrat predmet pretresavanja v javnosti in zasebnih krogih, a se nam zde še vedno aktualne in potrebne. Koroška cesta je brezdvomno osobito v jutranjih urah ena najbolj živahnih ulic v mestu, saj tvori z Glavnim trgom in svojim podaljškom, Vodnikovim trgom, rezervoar, glavno skladišče, iz katerega črpa celokupni mariborski želodec svo.e potrebščine, rastlinske in mesnate, če je že prodaja zelenjave do gotove znosne mere higijensko urejena — druga mesta niso v tem oziru mnogo na boljšem — ni mogoče tega trditi o prodaji mesa in mesnih izdelkov. Da so to uvideli že tudi merodajni činitelji, nam dokazuje dejstvo, da je tržno nadzorstvo, oziroma mestni magistrat, mesarje in Špeharje prestavljal od enega konca na drugega, celo doli k Dravi, a je slednjič ostalo približno vse pri starem. In to ni dobro. Stojnice mesarjev in vozovi Špeharjev stoje v dolgih vrstah na tlaku, ki ni gladek in se torej ne da radikalno čistiti, izpirati, po Glavnem trgu in na Koroški cest: je pa promet pešcev, vprežnih vozov, tovornih in osebnih avtomobilov in avtobusov skrajno živahen in ves ta promet povzroča osobito za časa dalje trajajoče suše, hočeš ali nočeš, prav izdatno obilico prahu, ki se vlega na vse in seveda tudi na meso. Obstoja sicer trditev, da ugonabljajo solnčni žarki vse bolezenske klice, res je pa, da imamo tudi v Mariboru daljše perijode oblačnih dni. Priznavamo nadalje, da se ulice večkrat škropijo (joj, kako se za škropilnim vozom kadil), a je vsekakor tudi res, da spada meso v zavetje, v zavarovano tržnico in sicer iz higienskih in še iz marsikaterih drugih ozirov. Pred letom dni je neki avstrijski inže-njer propagiral idejo postavitve zidane tržnice na Glavnem trgu in sicer na vzhodnem delu. Proti taki rešitvi tega problema govore razni činitelji, predvsem dejstvo, da se bo dal tisti lepi, geometrično pravilni in veliki prostor v bodočno-nosti uporabiti za druge svrhe. Toda, ali nimamo morda drugje v bližini Glavnega trga primernega prostora za tako tržnico? Kaj pa z Vodnikovim trgom, ki je v prometnem oziru precej brezpomemben in nudi s svojim poševnim površjem neprecenljivo ugodnost lahkega in naglega odtoka vode, precej centralno lego in prostranost — in z odstranitvijo nekaterih starih in manjših poslopij bi moge! segati kar do Drave — naravnost ideal- Ob priliki proslave desetletnice NJ. Veličanstva kralja priredi Slov. žensko društvo v nedeljo, dne 16. t. m. znakovni dan in koncert v parku v prid nove zgradbe na »Počitniškem domu kraljice Marije« na Pohorju. Pri koncertu bo svirala vojaška godba. Najlepše se oddolžimo našemu vladarju, da ob desetletnici njegovega plodonosnega vladanja prispevamo k temelju doma, kojega naloga bo, Čuvati zdravje naše mladine. Nove znamke. Kakor javlja poštna uprava, dobimo 1. septembra nove znamke, ki bodo nosile napis »Kraljevina Jugoslavija«. Znamke tiskajo v državni tiskarni ter imajo poleg kraljevega polprofila napis v cirilici in latinici. Izdanih bo deset vrst znamk po 25 par do 30 Din. — Znižana vožnja v kopališče In nazaj. Mariborsko mestno avtobusno podjetje uvede od jutri, 12. t. m., dalje, znižano vožnjo do kopališča na Mariborskem otoku. Vožnja tja In nazaj bo veljala namreč samo 5 Din. V sedanjih izredno vročih dneh bo ta olajšava obiskovalcem našega kopališča gotovo zelo dobrodošla, ' no stavbišče za moderno tržnico. Seveda bi moral priti pri zgraditvi v poštev železobeton, ki bi ustvaril terase, na katerih in pod katerimi bi se nahajalo tržišče. Koroška cesta se je po svofi zunanjosti precej prenovila; umita lica poslopij napravljajo ugoden utis, akoravno so stavbe brez izjeme starinske, iz prejšnjih stoletij in je njih notranjost z le malimi izjemami ostala neizpremenjena. Neprijetno učinkujejo neprepleskana pročelja nekaterih maloštevilnih stavb, tako na pr. one, v kateri se nahaja rešilna postaja, nadalje one baročne s težkimi polrelijefi in še nekatere druge. Genite se, hišni gospodarji!! Seveda spadajo pa komaj v to okolico prenovitve, s katerimi se ponaša Robausova hiša in moderna reklamna oprema tvrdke »Karo«. Ti kontrasti sicer ne učinkujejo ugodno, na vsak način pa manj neugodno, kakor res kričeči kontrast med prenovljeno stavbo tvrdke Macun v Gosposki ulici in njenim okolišem. Morda bi pa znalo vse to predstavljati nekak umetniški disakord? V zadevi »Karo« kratko razm-otriva-nje. Stavba je — morda edina na Koroški cesti — v notranjosti prenovljena in moderno urejena. V njej izdelujejo s pomočjo novih, čudovito delujočih strojev, čevlje. Nehote se pri ogledovanju obrata vsiljuje primerjanje te novodobne izde-iovalnice črevljev z obratom, ki je bil po svojem ustroju in obliki merodajen še v nedavni preteklosti. Tam nizki, temni, zaduhli prostori, rumeni obrazi, sklonjeni nad nizkimi mizicami, polnimi orodja, na nizkih stolčkih sedeči vajenci in pomočniki, med njimi stari bradati čemerni mojster s pipo med zobmi in očali na nosu, nad vsemi raz strop bingljajoča in kadeča se petrolejka, ob stenah postelje in gašperček, ki kuha in greje... tu pa visoke svetle in zračne sobe, ventilirane, električno razsvetljene, lični stroji, ki stružijo, prešajo, pilijo, šivajo, režejo, luknjajo, valjajo, krtačijo, vse brez vsakega prahu, ki ga stroji sami vsesujejo in od.ajao, razmeroma malo število delavstva, zadovoljni obrazi in zdrava lica in naglo, naglo gre delo izpod rok po principu delitve dela. Izdelki lični in točni — seveda, saj je stroj bolj natančen kakor najbolj spretna človeška roka: popolna modernizacija velikega obrata, ki dovoljuje razmah in trdno pozicijo v konkurenčnem boju z ozirom na višino cen in kakovosti izdelkov. Je pač tako! S starokopitnostjo se danes ne zmaguje, duh časa zahteva naprednost in asimilacijo samemu sebi. Seveda ne velja vse to le za to obrt, pač pa tudi za druge. In zanimiv ;c napredek v našem mestu tudi v drugih obrtnih panogah; morda poročam še o kateri. — As. Dekliški zavod »Vesna« v Mariboru. Popravni izpit na ženski obrtni šoli bo 12. septembra, začetek ob 8. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko obrtno šolo istega dne od 8.—12. in od 15.—17. ure. V internat »Vesna« se sprejemajo tudi učenke drugih srednjih šol. Prospekti se dobe pri ravnateljstvu zavoda. Serija 50 novih stojnic na našem živilskem trgu dela prav prijeten vtis. Po žilavi borbi tržnega nadzorstva se odslej ne bodo živila več polagala na tlak, kar je s stališča tržne higijene vsekakor velik napredek. Tržno nadzorstvo dela vrh tega na to, da bodo prodajalke strogo razdeljene po kategorijah oz. vrsti blaga in sicer: Tu mlekarski izdelki, tam sočivje, drugod sadje itd. V kratkem času se bodo tudi kupci privadili tej enotnosti. Priznati moramo, da je žilava volja tržnega nadzorstva pri hvalevredni uvidevnosti mestnega načelstva mnogo storila. Prvo domače grozdje na našem trgu je povzročilo čez noč prav rapiden Padec importiranemu grozdju, kj je od danes naprej že po 12 Din kilogram. Živahen splavarski promet na Dravi. Splavarska plovba po Dravi je za Maribor posebnost svoje vrste. Kljub modernim prometnim sredstvom se splavi najlepše in najceneje odprem-ljajo po Dravi na svoja tržišča. Včeraj in danes je pasiralo Maribor 25 splavov. Po našem pohorskem lesu je živahno povpraševanje, četudi doma gospoduje na opuščenih žagah — kriza. Obrtno gibanje v Mariboru. Pretekli mesec je bilo izdanih v našem mestu 11 novih, izbrisanih pa je bilo istočasno 28 starih obrtnih pravic. Zakonsko zvezo so sklenili v zadnjih dneh v Mariboru: Gustav Habjanič, pekovski pomoč nik in Matilda Knupleš; ključavničat Ivan Pihler in Amalija Gorjup; strojevodja Alojzij Rinnerhofer in Elizabeta Cvetko; ključavničar Martin Jus in Angela Puconja: finančni preglednik Franc Križaj in Katarina Fijavš; mehanik Ivan Gajšek in Uršula Žičkar ter elektrotehnik Maks Pongračič in Anton :ia Krepek. »Vino, ki ni vino...« V članku, ki je izšel dne 6. t. m. pod gornjim nadpisom v »Večerniku«, so bile mišljene — samoumevno — le nekatere gostilne v okolici in v mestu, kjer se je serviralo vino, ki ni vino, za kar so na razpolago priče. Vsa čast pa onim gostilnam, kjer je vino res vino; in takih gostiln je uajbrže celo več nego onih, kjer bi se dalo vino osporiti. Prepričani pa smo, da je članek dobro vplival. Gost vendar sme zahtevati za svoj denar blago, ki ga ni potrebno pustiti na mizi, ker je absolutno neužitno in zdravju v škodo. Vseh gostov pa se tudi ne sme smatrati za tako nevedne, da ne bi znali razločevati, kaj je vino in kaj ni vino. Toliko v pojasnilo in pomirjenje onim poštenjakom, ki nudijo gostom naravna vina, četudi kak dinar dražje ko drugod, pa so sc vsled omenjenega članka po nepotrebnem čutili tangirane. — Liudska veselica Sokola Maribor III. Krčevina-Košaki, ki se je vršila v nedeljo na prostem pri gostilni Kekec v Košakih, se je ob srednje dobrem obisku precej povoljno obnesla. Razven domačinov so posetili prireditev zastopniki Sokolskih društev oz. čet iz Kamnice, Prevalj, Pobrežja, Ma-ribora-Matice in Šmarjete ob Pesnici. Vsa čast Šmarječanom, ki jih je br. starosta Vauda pripešačil kar 20! V moškem in mešanem zboru so nam zapeli večje število bodrilnih pesmi ter pripomogli, da je imela veselica prav živahno obeležje, za kar jim bodi izrečena iskrena bratska hva'a! Daljši in skrbno pripravljeni govor br. podstaroste Strune je naredil na poslušalce globok vtis; vznes-no je obrazložil razvoj in narodnovzgoje-valni pomen Sokolstva, zlasti jugosloven skega ter vzpodbu al mladino, da se tesno oklene sokolske organizacije ter vztraja v zvestobi do Sokolstva, kralja in jugoslovenske naše države. Sledili so nato telovadni nastopi moškega ter ženskega naraščaja in članov v prostih vajah, ki so — dasi je bilo telovadcev skromno število — občinstvu zelo ugajali. Burka »Trije tički«, ki so jo uprizorili diletantje na improviziranem preprostem odru v Kekčevi lopi, je izzvala mnogo smeha. Za kegljanje na dobitke je bilo mnogo zanimanja; zahvaljujmo se vsem darovalcem za' dobitke. Istotako hvala vsem onim, ki so darovali za pecivo;pripravile so poslastice nekatere agilne sestre s pomočjo gčne. ZZorČičeve iz Maribora. Za pecivo, cvetice in drugo se je nakopičil znaten dohodek blagajne. — Prosta zabava, ki se je razvila nato pod milim nebom in v novih prostorih Kekčeve gostilne, je trajala v noč do policijske ure. V prihodme bi si želeli večjega zanimanja za Sokolstvo s strani prebivalstva iz Košakov. Zdravo! — Za brezposelne. Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 2 hlapca, 1 mlinar, 2 čevljarja,’ 1 viničar. 1 mizar, 9 navadnih delavcev, 17 kmečkih dekel, 2 gospodinji, 2 strojni pletlki, 2 šteparlo! za gornje dele čevljev, 1 hotelska sobarica, 1 hotelska kuharica, 3 kuharice k orožnikom, 2 trgovski pomoč nici, 2 pomožni delavki, 12 kuharic, 25 služkinj, 3 sobarice, 2 bobši gosnodimi. 1 vzgojiteljica, l vajenka (šteparica za gornje dele čevljev). —, Jesenski ljubljanski velesejem od 29. avgusta do 9. septembra bo kaj zanimiva prireditev. Vse je skrbno pripravljeno, z ljubeznijo in največjo vestnostjo. Zato je tudi upravičeno upanje, da bo uspeh popoln. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije zlasti v strojnih in tehničnih pripravah pa tudi v drugih številnih sezonskih predmetih, ki jih bodo razstavile številne tvrdke, bo letos še cela vrsta razstav: I. Tujskoprometna raz- stava, ki bo obsegala propagandni del, strokovnopoučni del in tehnični tujsko-prometni del. II. Razstava slovenskih I mest. III. Kmetijska razstava, ki bo ob- ! segala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem, razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev. IV. Higijenska razstava. V. Novodobno gospodinjstvo, k! bo obsegalo stanovanje po načelih smo-trenega gospodinjstva zgrajene hiše, o-pravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po narodno-gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, ob-eka gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domačo lekarno in svoji k svojim. VI. f Obrtna razstava. VII. Razstava domače ’ obrti. VIII. Razstava pohištva stanovanj- 1 ske, hotelske in gostilniške opreme in IX. ! Industrija in obrtna razstava. — Poškodbam podlegel. Posestnik Anton B o 1 č n i k iz Sp. Prebukovja pri Slov. Bistrici, kateremu je njegov svak v prepiru razparal trebuh, je včeraj popoldne podlegel poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Tragična smrt mladega posestnika, ki je bi! zelo priljubljen, je vzbudila veliko sočutje pri vseh, ki so ga poznali. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje ! Neljuba zamenjava imen. V včerajšnji notici o poskušenent samomoru z lizolom je zamenjal tiskarski škrat ime služkinje Veronike Smolar z imenom njene gospodinje gospe A. Hedžet. Veronika Smolar je na poti k okrevanju ter bo v kratkem zapustila bolnico. S kolesom je podrl pred trgovino »Pregrad« na Aleksandrovi cesti posestnikov sin Janez Klemenčič soprogo davčnega uradnika gospo Milko Žimič. Klemenčič je vozi! v napačni smeri ter še pozabil opozoriti nase gospo, ki je biHa preko ceste. K sreči se je gospa Žimičeva pri padcu samo lahko poškodovala na des ni dlani. Trpinčenje živali. Snoči je peljal delavec Ivan KraŠun po Tattenbacbovi ulici samokolnico, na kateri je imel naloženo tele. Žival je bila v takem položaiu. da ni mogla niti stati niti ležati. Intervenirati je moral stražnik, ki je od voznika zahteval, da je tele iziožil ter ga peljal potem na vrvici v klavnico. Sobota Ts Nec!e'Ja 1* Beneška noi Velika kavarna Pri glavobolu, omotici, šumenju * ušesih, porušenem spaniu, slabovolj* nosti, razdraženosti sezite takoj P° staropreizkušeni »Franz Joscfovl* grenčici! Poročila višjih zdravnikom v zdraviliščih za želodčne in čreves-ne bolezni poudarjajo, da je »FrJm* Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Frattf Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgO' vinah. »Maliginova* raziskovanji MOSKVA, 7. avgusta. Polarna eks' pedicija, ki se je odpeljala 7, ledolO' milcem »Maliginom«, se je l. avgu*5* izkrcala na rtiču Norvegia na J‘lCfV sonovih otokih, kjer je 1. 1896. PtvZ.t' moval Nansen. Kakih sledov polam ■ bivališč ni bilo najti. »Maligin« je ' plul nato proti Rudolfovim o tokom otokom Karla Aleksandra kjer le z. Šel v področje goste megle in za d ral Mariborski in Krlievatki Statuti K TRIGLAVANSKEMU ZBORU V PTUJU. Ko govorimo danes o svojih dijaških letih, spominjamo se s posebnim veseljem na vse tiste lepe, resnično tovariške večere, ki smo jih preživeli po »režicah«, imenovanih Križevački Statuti. Ako pa govorimo o njih s kom, ki ni bil v naših vrstah, spoznamo takoj, da so ostali Križevački štatuti še zrelim možem kamen spodtike, in kdor je imel vpogleda v osebne odnošaje med naprednimi voditelji na Slovenskem, je lahko spoznal, da ie ostala ločitev pro in kontra Križevačkim Statutom skozi vso našo preteklost ter igra svojo vlogo celo še danes ob združevanju naprednih starešinskih zvez. Z akademičnim društvom Triglavom so Križevački štatuti docela združeni, saj so Povzročili secesijo nasprotnikov, kar so ime navali tudi ločitev duhov. Triglavanom pa so postali Križevački štatuti tem ljubši in so ostali v najboljšem spominu tudi triglavan-skim starešinam. Za novodošlega Bruca so bili Križevački Statuti neka tajinstvena zadeva in ta tajin-stvenost se je ohranila v toliki meri, da pravzaprav ni nihče vedel, kako so nastali Kri kvački štatuti; le s posebno častjo se je Imenovalo ime I. R. Mukoloveckega, ki je izdal leta 1889. Križevačke štatute v tisku. Vsi študenti so vedeli, da je avtor sedaj tdravnik v Šmarju pri Jelšah, in kadarkoli ie prišlo od njega kako pismo ali kaka denarna podpora, je bila sprejeta s čisto poseb nltni častmi, vse drugače, kakor od drugih starešin in podpornikov. I. R. Mukolovecky je ostal tajinstvena au-toriteta. Čuden psevdonim, ki si ga je Izbral, je bil sicer često predmet raznih re-s*vanj in ugibanj. Pa, kakor se spodobi au-t0Tiu Križevačkih Statutov, je moral biti tu-seveda psevdonim tajinstven. Vročekrvni bnicuši so si ga tolmačili vendar tako-le: I. R. pomeni Josip Rakež, kar je nesporno. A Mukolovecky je trši oreh. Muk, to more biti samo narobe pisano Kum, dolenjski Vršac, v naših prilikah nekaj kakor gora Si naj, češ tam je dobil autor razsvetljenje, da je sestavil štatute. V sredini je ol, objekt teli statutov, x-pri starih Slovanih* čislana Pijača,, vecky pa slovanska končnica imena. Tako je s filologijo, da jo je treba siliti kakor škorenj na nogo, če ne gre zlahka. Tako so delali tudi mladi študenti. In kaka je resnica? Dr. Rakež mi piše o tem 1. febr. 1531 sledeče: »V majhni podzemski pivnici v Burggasse v Gradcu smo se vsak večer zbirali medicino Defranceschi in Schifrer, filozof-pesnik Gestrin In jaz. Tam so se skovali tudi razni dopisi v slovenske liste. Če se ne motim, je Prvič tovariš Defranceschi signiral dopis v Slovencu« s tem imenom. Pozneje pa Je priimek Mukolovecky, reete Muholovec prišel mojo osebo. Novodošlim brucom so me Predstavili kot drja I. R. Mukoloveckega, Privatnega docenta iz Odese. Bruci so me se-Veda v spoštljivem strahu ogledovali.« Popolnoma nerazumljivo pa Je bilo, zakaj *° štatuti baš Križevački? Dr. Rakež mi °dffovarja v omenjenem pismu: »Ime prihaia 0(1 mesta Križevci v nekdanji Hrvatski žu-Daniii Križevci—Belovar. Najbrž se je v tem U^stu pred več sto leti krok najbolj vršil, da Kaki ske so tam skovali svoje »statute bibendl« or znano, je bil na Hrvatskem In Ogr- m do leta 1848. občevalni jezik izobražen-latinski, torej se ]e tudi krokalo v tem leziku. Take latinske kroke opisujeta romanca Senoa In Tomič In madžarski pisa-‘i Jokaš v svojem romanu: Črni dijamantl. <* enega teh romanpv sem sl zapomnil opis ref Štadllev kroka dr- Rakež lma nam-c neverjetno dober spomin. Omenjene stop-nJe r ‘ “ ' »a«) s° iz romana M. Seno«, »Iz kobnih da- • stopnja: Nec Ilngua nec sonus; • stopnja: Rumor faetus est; • stopnja: Variis Hngufs Ioquebantur; • stopnja: Ibant, qul poterant, et qul non ^rant, eiciebantur foraz. u? Sfatute Je ustna tradicija hrvatsklh dl-*°v prinesla tudi v Gradec, ci a vPra5anje, kaki so bili neposredni vzorca ^rižcvačkc Statute, odgovarja autor: dija.Vni v1^ 1® bila ustna tradicija hrvatskih siti, t„V’ ,S ml smo bili v tesni prijatelj-len krokarski zvezi. Saj smo Imeli ^blian.i,8 Up,no Stalnico; sedanji ravnatelj bi| na? et™ konzervatorlJa, Matej Hubad, Je Sltl,Pni kapelnik- i AIeksander Kuhar, ^delitev tvartkce* orkestra. CreWrih «om n.e ln določbe o krokarskih nemSkeea »Bier-Com- ment«, ki sem ga kot bivši dijak celovSke gimnazije znal na izust. Zadnje poglavje sem posnel po Erjavčevih »Spominih s poti«, objavljenih v Stritarjevem Zvonu 1877. Veliko sem pisal tudi po lastnem prevdar-ku. Klobasar je čista slovenska iznajdba, ki ni živel v tradiciji hrvatskih dijakov. In baS v tej stroki so ravno sloviti klobasarji dosegli visoko stopnjo dovršenosti, ravnaje se po Horacijevem: Ridentem dlem verum quid vetat? Na slovenske narodne običaje se menda nisem veliko oziral. Toliko mi je sporočil o Križevačkih Statutih njih autor. Kdor pozna gostoljubne razmere onstran Sotle, ve, da je treba tam pri vstopu v tujo hišo piti bilikum, izprazniti velik vrč, večinoma cclo dva vrča, ki sta medsebojno zvezana, da pri pitju ni treba odstavljati. Bilikum tolmačijo navadno z nemško besedo VViilkommen; čeprav je morda prvotno res beseda iz nemškega, jo poznejša etimologija spravlja v zvezo z obema vrčema, kajti po nekod je treba piti tudi trilikum, ko so kar trije vrči med seboj spojeni . . . V Zagorju povsod so še danes v nav adi pogostitve, kakor Jih opisujejo gori imenovani August in Milan Šenoa, E. Tomič, naš Erjavec in drugi. Tako pripoveduje Tomič v svojem romanu »Za kralja za dom« o Pinti preden odidem,« je zaključila Magdalena. »Previdno bi bilo, da ne počakate jutrišnjega dneva v tej krčmi. Umeknite se od tod še nocoj.« »Čemu?« je vprašal Trlbulet. »Prišli so nas aretirat, toda zgodilo se je tako, da si edini, ki bi mu mogli katerikrat poveriti to ulogo, ne bo nikoli več upal ponoviti aventuro, za to vam jamčim jaz .,.« »Tega ne razumem,« je rekla Magdalena. »Poslušajte pa, kaj se mi je zgodilo: moj načrt ni bil, sestati se z vami nocoj. Pripravila sem bila pismo, ki sem vam ga hotela poslati. To pismo ima naslov: Gospodu vitezu De Ragastanu v krami pri »Velikem cesarju Karlu«. Vsebina pa se glasi dobesedno: Bodite jutri ob enajstih zvečer pri malih parkovih vratih . . . Podpisala sem se bila: Prijateljica Zilete. Ako pride to pismo kra-lju v roke, je prava pravcata ovadba ... In jaz sem ga izgubila v parku,« »Če je tako, se ml zdi naš jutrišnji poizkus onemogočen.« »Čemu? Park je vendar ogromen. Treba je le, da gremo že jutri na delo. Prav nenavaden slučaj bi mora! biti, da bi našli tisti papir, ki je padel gotovo v gosto travo, Toda za vsak slučaj je boljše, ako ne ostanete tukaj , , , Kar se pa tiče naših ostalih dogovorov, velja to, kar smo rekli, kaj ne?« »Prav imate, madam,« je rekel Ragastan, ki je poslušal njena Izvajanja z veliko pozornostjo. »Krčmo zapustimo takoj, in jutri zvečer, točno ob enajsti uri, bomo pri malih vratih,« »Z Bogom tedaj!« j« dejala Magdalena in se zavila Y svoj plašč. Nato je zmajala z glavo, in še preden se ji je mogel vi tez zahvaliti, je planila k vratom in izginila. Magdalena Feronova je krenila naglo nazaj proti parku in dospela brez zapreke do malih vrat. Tam je obnovila manever, ki se ji je bil enkrat že posrečil, Ko pa je zaklenila vrata za seboj in stopila ravno proti grmovju, za katerim je hotela izginiti, se je straža ozrla in jo zapazila. »Stoj!« je kriknil vojak. Magdalena je pomislila, da se mora oglasiti, ker bi sicer priklicat še druge. Njej se sicer gotovo ne bi bilo zgodilo nič hudegaj treba ji je bilo samo skočiti v najbližnji grm in steči v notranjost parka, pa je gotovo ne bi našli v temi. Toda, če bi straža poročala o tem dogodku, bi bila vrata jutri gotovo zastražena tako strogo, da bi bilo nemogoče izvesti dogovorjeni beg. Ustavila se je torej in stopila naravnost proti straži. »Kdo ste?« je vprašal vojak. »Kraljevski oficir!« je odgovorila ona z osornim moškim glasom. »Ne delaj hrupa, tepec! Ali ne vidiš, da mi je ukazano pazitiin opraviti skrivoma, ko pri« ltaiam skozi vrata in s ključem Njegovega Veličan* stva?« »Oprostite, gospod oficir . . .!« »Zapomni si, ako ti je koža draga!« »Ničesar nisem videl, gospod oficir!« »Kako ti je ime?« »Viljem Pikard . . .« »Dobro! Izvedel bom, ali si storil po mojem ukazu.* To rekši, je odšla mirno, dočim je stražnik nadaljeval svoj dolgočasni izprehod, mrmraje sl v brado: »Ti oficirji imajo vedno svoja skrivna pota. Sreč* moja, da mu nisem napovedal pravega imena .. .« In zasmejal se je ob misli, kako Je zvodil oficirja za nos. Magdalena je dospela do stražnega paviljona bre* kakega drugega srečanja. Udarila je trikrat po oknici, kakor je bilo dogovorjeno in povedala tiho svoje in Margentintno ime. Okno se je odprlo in Magdalena je skočila prožno v notranjost paviljona. »Jutri boste rešeni,« je dejala Margentini. Reva je sklenila roke; tako mogočna radost jo j« prevzela, da je prebledela kakor zid, »Ali je mogoče!« je zamrmrala. Magdalena ji je povedala nato, kaj je storila, »Ah, oteli ste naju!« je ponavljala uboga mati, vsa blazna od radosti. Hotela je zbuditi Zileto in ji povedati, kaj se godi — povedati ji zlasti to, da je Manfred v Pontenblaiu v njeni bližini. »Nikar ne storite tega,« je dejala Magdalena. »Jutri bo potrebovala mnogo moči. Ako ji pa poveste, da je njen zaročenec tu, ne bo mogla spati.« In Magdalena je zavzdihnila, misleč na čase, ko je Čakala svojega ljubimca, in zavidaje nemara Žileti na tihem to srečo, ki jo je ustvarjala sama. Po dohodu Mgdalene Feronove se je vršilo v sobi pri »Velikem cesarju Karlu« obširno posvetovanje, Tribulet je bil vznemirjen in nervozen. »Ne vem zakaj,« je rekel nazadnje, »a Jaz ne za* upam tej ženski. Njena pripovest o izgubljenem pismu se mi zdi strašno sumljiva.« »Ako bi nas hotela izdati,« je dejal Lantne, »Ji j« bilo treba samo privesti s seboj »udi, k! bi bili obkolili krčmo; ona pa nas je prosila nasprotno, da nai ne ostanemo tu . . .« »Jaz jamčim zanjo!« je izjavil tudi Manfred, »Jaz ravno tako,« je dodal Ragastan Tribulet je zmajal z glavo. Iščem opremljeno sobo z ali brez kosila, za takoj. Nasktv v upravi, _______________________________ 2320 Dva dijaka ali dv« dijakinji v*amem na stanovanje in hrano, Maistrova ul. 16, pritličje, desno, 2318 Samostojno pridno kuharico s® išče, prednost imajo le one z dolgoletnimi spričevali poizve se v Tekstil-Bazarju, Maribor, Vetrinjska 13. 2316 Kjitnarce za vlaganje prodaja vsako količino po Din 4 za kg. Vrtnarstvo Mermolja, St« lij pri kolodvoru. 2234 Trgovski pomočnik prvovrstna moč, dobi stalno službo Modna trgovina M. Šerec, Maribor, Aleksandrova e. 23. 2297 Kupim dvojno lestev visoko ca 2 m, Naslov v upravi lista. 4000 Romarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Lu- Marihor, Aleksandrova cesta. Oambrlnova dvorana, pajlepši senčnati vrt, izborna kuhinja, abonma kosilo In večerja Din 12.50. vedno sveže Tscheligljevo pivo. 2215 Izjava. i Podpisan! Alojzij Polič, kapelnik v Mariboru, sem v zadnjem času raznašal o tukajšnji tvrdki Josip Brandl, tvornici orgelj in klavirjev, trditve, ki utegnejo škodovati dobremu imenu ter gospodarskemu kreditu navedene tvrdke. S tem te svoje trditve preklicujem kot neresnične in se zahvaljujem imetniku te tvrdke, gosp, Josipu Brandlu, da me ni aodnijsko preganjal, ker bil sicer svojih nepremišljenih dejanj od kazenskega sodišča strogo kaznovan. Maribor, dne 10* avgusta 1931. Alojzij Polič, JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM od 30. avg. do 3. sept 1931’ S*J«m vzorcev v 40 seskih palačah v notranjem del« racata. Brnim m xm atavblnak«, Mine in pogonak* fon "* °dp,tih hodnlk,h 2, 3, 4, b, 11, 12, IB 20 n* ra«t«vnem prostoru. Oblim, pregledno razpredeljena ponudba i Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih hi W. UKIM.il, 2M... * Starčcvičev trg 61, Telefon 75-91, Brz. nasl.: Erkenag Zagreb ati pa pri: Oflcllelni pisarni lipskega sejma Miha Jlova ulice 33 y ^ (T.SOKUO) \\ i(A i***°pniki « (prefmelo NAJNOVEJSI MODNI USTI sa lesen In zimo so pravkar doill. Q*leJI* ** veliko Izbiro prt TISKOVNI ZADRUGI« RIBOR, Aleksandrova e. II. ttt* KonaeicM »Jutru« v Uublⅈ juadatavnlk fe mdBlte PitAN BROZOVIČ * Maribor«. Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DKTEJ-A