Naj Teč j i ti o venski dnevnik v Združeni!) državah Velja za v*e leto .. . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i TELEFON: CHelsea 5—3878 HO. 228. — fiTEV. 228. GLAS NARODA Iisfcslovenskih delavcevy Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. baaed every day except Sundays and legal Hobday«. 75,000 Readers. Entered as Second 01am Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 28, 1932. — SREDA, 28. SEPTEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL, STRAŠEN ORKAN JE OPUSTOSIL PUERTO RICO katastrofa je slična oni. ki je obiskala otok pred Štirimi leti Več vasi je pooolnoma uničenih. — Dvesto mrtvih in nad tisoč ranjenih. :— Vihar je divjal z naglico 125 milj na uro. — Polja so opustošena in vex pridelek je uničen. — Ker je vodovod porušen, se je bati izbruha epidemij. — Vihar je dosegel opolnoči svoj višek. Bomba porušila sodnikovo hišo SAN JUAN, Puerto Rico, 27. septembra. — 'Propični "orkan je danes porušil več mest in vasi ter strahovito opustošil glavno mesto Puerta Rica. *\a stotine poslopij je v razvalinah. Škoda je ogromna in baje popolnoma nič ne zaostaja za ono, ki jo je povzročil strahovit vihar leta 1 928, ko je izgubilo 271 ljudi življenje. Kolikor je mogoče dognati iz dosedanjih poročil, i je zahteval vihar dvesto smrtnih žrtev, nad tisoč o- ! »seb je pa poškodovanih. Med razvalinami je gotovo še dosti mrtvih in ranjenih. Na tisoče ljudi je brez strehe. H urikan se je pojavil pri Leeward otočju ter pri-hrul nad vzhodno obal Puerto Rico z naglico 1 25 milj na uro. Ko je opravil svoje pošastno delo, se je začel pomikati v smeri proti San Domingo. St rasen vihar je uničil vse lažje zgrajene hiše, ruval drevesa in pustošil polja. V zvezi z viharjem se je pojavil strahovit naliv, ki je trajal ves dan ter onemogočal reševanje. Mesto San Juan je deloma preplavljeno. Gover-ner Beverley je sporočil, da je ves otok strahovito opustošen. Njegova prva skrb velja popravi vodovoda, kajti pitne vode je skoro popolnoma zmanjkalo, in bati se je izbruha nalezljivih bolezni. Brzojavna in telefonska zveza je prekinjena. Vsi poljski pridelki so uničeni. Najbolj so opustušeni sledeči kraji: — Humaco, Fujado, San Juan Luquillo, Canobanos, Los Pie-dros, Guabo in Cagua. V San Juanu je po ulicah poldrugi čevelj vode. Vihar se je pojavil opolnoči. Hipoma so ugasnile vse luči, in med I I 5,000 prebivalci glavnega mesta je nastala panika. V Canobas je uničenih osemdeset odstotkov hiš. V Luguillo stoji le še cerkev. V San Juanu je bilo razmeroma malo smrtnih slučajev, ker je policija izganjala prebivalce iz slabo zgrajenih hiš ter jih spravljala v cerkve in zidane šole. Koliko znaša povzročena škoda, se zaenkrat še . ni dalo dognati, toda cenijo jo na več milijonov dolarjev. Zupani sosednjih vasi so prišli danes k gover-nerju in ga prosili, naj jim da na razpolago dovolj krst, da bodo mogli pokopati mrliče. Governer jim je prošnjo odbil, češ, da je treba najprej skrbeti za žive. Governer je naročil ravnateljem kaznilnic, naj uporabijo kaznence pri odvažanju razvalin. Kaz-nenci pri svojem delu niso zastraženi. WASHINGTON, D. C., 27. septembra. — Geo. Smith, ki je eden ravnateljev Rdečega križa, se je podal z zrakoplovom na Jug ter upa dospeti v četrtek opoldne v San Juan. Smith je bil leta l 928 šest mesecev na Puerto Rico, kjer je načeloval pomožni akciji. Kakorhitro bodo dospela natančna poročila o obsegu nesreče, bo odplula proti otoku ameriška kri- stavk arski nemiri v ohio Hudi spopadi med stav~ karji in delavci. — Dva sta bila ubita. — Governer je poslal traperje. Columbus, Ohio, 27. septembra. Ysled I jut ill izgredov v boju med majnerji in operaterji, kjer sta bila tekom enega dneva ubita dva moža. državna milica zopet pa-trulira premoga rsko okrožje v Hocking Vallev. Ko je bil v jutrašnjih spopadih ubit 18 lot stari dijak visoko šolo. pri rovu št. 267, ki je last Ohio Collieries Company, je governer George White poslal oddelek državnih gardrstov. Proti včeru pa jo majner Cash Tedrow ustrolii agitatorja Bovd Vincenta v sa moobrambi. Visikošolec Clafmont Ranfield je bil smrtno ranjen, ko se je svojo materjo in tremi mlajšimi o-troci skrival v hiši prod .streli. Vsled to0 do 100 oseb. V sosednji va-l si Ierisos je brio ubitih okoli oko-1 li 50 oseb, in mnogo hiš je bilo po-rušoniih. Belgrad, Jugoslavija, 27. sopt. Hud potres je napravil veliko škodo in prebivalstvo je bilo v velikem strahu v krajih Yalando- streljala v hišo. Governr White je odredil, da se I vo, Kavadar. Demirkapu in Gjev-moTa Tnajna zapreti, dokler ni gjeli v južni Srbiji, ljudsevo varno za svojo življenje. IWila nH nrznanj„j() nikakih Rekel jo, da takih razmer ne bo €lovegkih žrtev? toda prebivalstvo Japonska se bo z armado vprla Ligi narodov. — Japonska ne sprejme druge Ligine odločitve kot priznanje Manču-kuo. Tokio, Japonska, 27. soptembra. — Japonski vojni minister general Sadao Araki je izjavil, da bo Japonska odločno zavrnila vsak predlog Upre narodov, ki no bo priznal neodvisnosti Mančoukuo države. Dalje je rekel vojni minister, da se Japonska ne bo prav nič pomišljala. da zasede Peipinjr in Tiontsin. ako bi bilo pot robno, da so s tem preprečijo vojaške operacijo generala Cang Hsrao-lian-ga, ki nasprotuje Mančoukuo. General Araki pravi, da razmero v novi drža" v i sicor še nixo urejene, da pa kažejo vsa znamenja, da bodo v nekaj letih popolnoma urejene. Xa vprašanje, ako jo resnično, sodnik, ki je obsodil sacca in vanzettija, nepoškodovan WORCESTER, Mass., 27. sep. — V hiši, kjer je spal sodnik Webster Thayer, je eksplodirala danes zjutraj bomba. Mož, ki je obsodil znana radikalca Sacca in Vanzettija na smrt, je ostal nepoškodovan. Rksplozija je hišo skoro popolnoma porušila. Vrata so Pa T TO T f A /\f\| aCA iz tečajev, leseni deli so leteli na- I\Uljl«J./\ okrog, resno pa ni bil nihče poškodovan. Sodnikova žena je nekoliko ranjena na čelu, služkinja, ki je spala v podstrešni sobi, je pa dobila histerični napad. Eksplozijo je bilo slišatii v okrožju ene miljo. Tudi nekaj sosednjih poslopij je precej poškodovanih. Pri preiskavi, ki je bila takoj uvedena, se je dognalo, da so malo pred eksplozijo 'videli v bližini hiše velik avtomobil. V mestu Baldwinsville, ki je oddaljeno trideset milj od tukaj, j« bilo ukradenih dne 14. septem- voo trpel Daljo jo rekel governer: — Ako bo kdo streljal, bodo streljali vojaki. Ohio Collieries Company ni hotela sprojeti sta vkarskojja premirja, katorega jo dosegel governer in katerega so pred dvema tednoma odobrili zastopniki unije in operatorjev. je celo noč ostalo na prostem. POGOJI GLEDE CHACOSO SPREJETI FRANCOZI HVALIJO HERRIOTA Pariz, Francija, 27. septembra. Časopisje proslavlja govor, ki jra ga je imel francoski ministrski predsednik Herriot. V govoru se je zavzemal ta. kjer je dala ofboina zgraditi 14*K) stanovanj za revne družine. Asuncion, Paragvaj, 27. sept. Paragvajska vlada je sprejela pogoje za prenehanje sovražnosti z Bolivijo v Chaco pokrajini. Načrt za premirje določa v okrožju nadzorstvo komisije nevtralnih držav. Paragvaj in Bolivija sa sprejeli naslednje pogoje komisije v Washington u : takojšnji odpoklic •vojaštva. popolna razorožitev Chaco okraja v treh tednih, ter zmanjšanje armade obeh držav na najnižje število, ki zadostuje za vzdrževanje notranjega reda. Paragvajska 'vlada je tudi prepustila "v rokah mednarodne pravice" poravnavo šestdesetlet-nega spora zaradi meje med obema državama. Skupno s tem poročilom je pri- La Paz, Bolivija, 26. septem-šlo .tudi naznanilo paragvajske- bra. — Z vpoklicom rezervistom ga vojnega ministra, da so para-'se je'ojačila bolivijska armada gvajske čete pregnale bolivijrcki za osemdeset odstotkov. Nevar-napad na trdnjavo Arce. Drugi nost vojne med Bolivijo in Para-oddelek pa je preprečil beg boli- gvajem je zaenkrat preprečena, vijske posadke iz trdnjave 14. toda -vlada pravi, da hoče biti pri-septombra. pravljena za vsak slučaj. BOLIVIJA JE VPOKLICALA REZERVE KABNETNA KRIZA V ANGLIJI London, Anglija, 26. soptem- ■ bra. — Angleški kralj se bo že v potok vrnil s svojih počitnic v I London. V sredo se bo vršila kabinetna seja. pri kateri bodo razpravljali o otawski trgovski pogodbi. Pogodbi bo odločno nasprotoval Sir Herbert Samuel s svojimi liberalnimi tovariši. Ako j pogodba ne bo orlobrena. bo na- ■ stala v Angliji kabinetna kriza. I in kralj bo moral dobiti ministrskemu predsedniku MacDonaldu i naslednika. dinamita. Takoj po eksploziji je policija zastražila hišo bivšega governer-ja Fullerja, predsednika Harvard univerze, TvoweTla, ter stanovanja raznih državnih sodnijskih urad- s priznanjem Ruska vlada hoče rešiti druga vprašanja, pre« dno bo priznala novo mandžursko državo. — Nenapad&lna pogodba z Mančukuo m Japonsko. Tokio, Japotteka, 27. septembra. — Japonski poslanik v Moskvi Koki Hirota je zunanjemu ministrstvu sporočil, da ruska vlada noče izraziti svojega stališča glede priznanja Mančoukuo. Poslanik Hirota je obiskal nadomestnega zunanjega komisarja Leona M. Karahana in ga je vprašal, kako stališče je zavzela sovjetska vlada glede priznanja ►znanem procesu Vanzettiju. nikov, ki so igrati kako vlogo v | Mančoukuo, Karahan pa ni hotel proti Saccu in Vrteti ako Rusija misli pri-znati novo drža*vo ali ne. Poročila iz Čangčuna naznanjajo, la je Rusija naklonjena priznanju Mančoukuo, toda pod gotovimi pogoji, da skleno z novo državo pogodbo, s katero se ne bi zapletla v kak spor z Japonsko. Po teh poročilih želi Rusija pred vsem zravnati vse »por-ne točke z Mandžurijo in Japonsko ter želi 'Z obema državama skleniti nadaljno pogodbo. žarka z zdravili, zdravniki in bolniškimi strežnicami no krovu. Rdeči križ bo dal zaenkrat prebivalcem Puerto Rica deset tisoč sodov moke in veliko množino sukna. PHILADELPHIA, Pa., 27. septembra. — V tukajšnji glavni stan presbiterijanske cerkve v Združenih državah je dospelo poročilo, da je presbiteri-janska bolnica v San Juanu precej poškodovana, dočim se bolnikom ni nič zgodilo. iS "ZEPPELINOM" SE j JE HOTE PELJATI j Friedrichshafen, Nemčija, 27. septembra. — Predno je odplul i vodljivi balon "Graf Zeppelin" proti Braziliji, so našli skritega I med prtljago sedemnajstletnega I Marijana Weclewskega. Fanta so ' aretirali in sodišče ga je obsodilo | na dva tedna zapora. ; ITALIJANSKO ZUNANJE ! MINISTRSTVO DEMENTIRA Rim, Italija, 27. septembra. — Italijansko zunanje ministrstvo je danes .odločno demontiralo poročilo, ki se je pojavilo v angle-j škem časopisju, namreč da je bilo pozvanih pod orožje 1 milijon 200.000 rezervistov. Vlada je baje viprizorila le štetje rezervatov, vpoklican pa ni bil nihče. gandhi je prenehal stradati Njegovo zdravstveni stanje se boljša. — Mnogo njegovih prijateljev je okoli njega. Poona, Indija, 27. septembra. Mahatmo Gandhija so skopali, masirali in mu vbrizgali zdravila, da se popravi njegovo zdravje, da mogel zopet uživati zadostno kolierno kozjega mleka. -Gandhi se jo postil šest dni in je med tem samo pri -vodo, v pon-doljek pa je prenehal s stradal-no stavko. V torek je že dvakrat jedel na dvorišču Yeroda kaznilnice. Slavni indijski pesnik Rabindranath Tagore in veliko število "nedotakljivih" je molče stalo poleg njega. Gandhijevo običajno kosilo je: kozje mleko, sadje, pšenični kruh, kuhana 'zelenjava, surovi paradižniki in mandljevo pecivo. Popoldne pije pomarančni sok. Gandhi je stradal v protest proti indijski volilni pravici, po kateri so nižji sloji zelo prikrajšani v svojih pravicah. Angleška -vlada je medtem potrdila sporazum med višjimi in nižjimi sloji, nakar je Gandhi prenehal s stradanjem. Kot pravijo zdravniki, se Gandhijevo zdravje naglo vrača in njegova življenjska moč narašča. Bombay, Indija, 27. rieptembra. Ob priliki rojstnega dne Mahat-me Gandhija so bile zaprte vse banke in trgovine. Gandhi je bil star 63 let, , _ Japonska čaisnikarska agentura Nippon Dempo naznanja iz Cang-čuna, da Mančoukuo vlada dobro vo, kaj želi imeti Rusija za priznanje države. Pred vsem hoče Rusija urediti zadevo glede kitajske vzhodne žel<\zniee, katero upravljata skupno Rusija in Kitajska. Rarvno tako pa hoče rešiti že več letni spor z Japonsko glede ribarstva v Pacifiku. Vse kaže, da se hoče Rusija zavarovati pred Japonsko, predno prizna Mančoukuo, »zato je izrazila željo, da želi skleniti z Japonsko nenapadalno pogodbo. TO ceno pa smatra Japonska za previsoko in zlasti vojaški krogi p i nočejo sedaj obvezati, da se v >o-docnONti ne bi bojevali z Rusijo« Toda ravno sklenjena pogodbai med Rusijo in Japonako glede ru« skega petroleja je znatno izbolj-« šala razmere med obema država« ma. Sovraštvo proti sovjetski Rusiji je poleglo, na njegovo mesto pa je stopilo nasprotje proti Združenim državam, in do sedaj se to nasprotje ni še zmanjšalo« kajtri Japonska pričakuje, da bol Amerika povedala svojo odločil« no besedo pri lagi narodov. Naročile m na **OlM Nmfta* — največji duveiukl fcnaft t Zčrm* NSW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 28, 1932 THE {Aftom SLOVENE DAILY fe V, A. "Glas Naroda" Vrmafc Rakwr. Owned and Published by 8LOVENIC PI BLISH1NG COMPANY (A Corjtoralion I Prmtdent L. Benedik. Treas. Plar* of busines 116 W. IStfc Sirrri. of the corpora t Ion and mldreswes of above officers: Borough of Manhattan, _Ne« York City, N. Y. "GLAS NAB ODA" t Voire of the People) ___ lanued Kv^ry Day i:x<*ept Sundays and Holidays tm celo leto vetja za Ameriko io Kanado...................... f«.<« Za pol leta...................... *».«• £a f-otrt leta ...................ft .8® Za New York za celo leto......$7.00 Za |k»I leta .................... Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3-50 Subscription Yearly $<5.00 Advertiaement on Agreement "titan Naroda" izhaja vsaki dan Izvzemši nedelj In praznikov. Ooptat hm podpiaa in onebtMMtl rc ne priob^ujejo. I»enar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi preJSnJe bivali«5* naznani. «la bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. JL Telephone: CHelaea 3—3878 JAPONSKI NAČRT LEP USPEH SLOVENSKECA DOMA V BR00KLYNU Kf*r JajKinska risto pravilno v]H>števa odpor, ki ,j<-nastal v Združenih državah severne Amerike proti iij<-iri politiki v Mandžuriji, in ker se Japonska nsto nit" ne vara glede ogromne sil<\ ki jo predstavlja Amerika, zato ^r« diplomacija v Tokiju za tem, da položaj v Aziji (V- Doma v Brooklvnu je bila več čini. dalji* 1h»Ij komplirira, tako da 1 >i Kvropa ne stala vrr pied M koncert, torej več kot ogla-j Solistom, ki žal niso pn ... . , • - i !šano: rojaki, ki so .se v ogrom-, vec slovenskih in mani an vprašanjem ene same iiiaii.lzur.-ke pr«»vin«-p. ki se je »<*\nem itevilll lldlo4ili in nara^ost katere itak slišimo vsako Tudi Vi želite še enkrat videti domovina! Za denar, katerega potrošite ▼ brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorka do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ..... .............. $199.00 Od New Torka do Trsta ............................ $ 90.00 Za tja in nazaj ......................................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti doiive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 West 18th Street New York, N. Y. preti ranosti. Gdč. Minka Sršenova in g. Ivan Maček. Frank Pir-nat, Agricij Jerman, Vrinko Ovca, Janko Strnad, Frank. Stariha so svoje prispevali, kakor igra zahteva in še več. Vsem. ki so obogatili .program, moram le čestitati na uspehu. Slovenskemu Domu, bi je pravilno oskrbel sodelovanje kar vseh treh naših pevskih zhorov, želim še veliko takih uspehov Omenil bi še par besed radi programa. Po jeziku, ki ni povsem kot bi moral biti. vidim, da ga ni tiskala tiskarna Glasa Naroda, v katerem listu sem v dopisih precej čital o prireditvi. Zakaj ni tiskala še (programa, ako je velikodušno v lisrtu odstopila toliko prostora za ofrlašan.je prireditve. Vse. kar je prav. Zato upam. da ne bo zamere, če priporočam. da se -v takih ozirih bolj držimo prešla: Svoji k svojim! poziv naročnikom Vse naročnike, ki se niso odzvaii na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, Id se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno I pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" L Peter Zgaga Življenje vsake ženske je od 18. do 25. leta sedemletna vojska njenega srca s pametjo. Od 25. do 55. leta je tridesetletna vojska žensk in e narave s šiviljo. (>d 55. leta naprej pa je trdovratna brainba rušeče se razvaline proti na ska k u joči starosti. Petnajstletna gospodična premišljuje; — Kaj mi je početi; za možitev sem še premlada, za igranje z otroci pa prestara. — To je grozen položaj! Napad z dvema mesarskima nožema. uradnika Ladislava Z. prosil, naj Ves Zalo- je pod vtisom bru- Nedeljska ^proslava Slovenske- peli neko napohta lusko v angles- • talnega alo5inil> ki je bili zvršen 1. septembra zvečer v Požarjevi gostilni v Zalogu. Mesarski pomočnik France Mafzovec. ki mu je Pisar (gledaje skozi okno): — Sedaj vidim sedeti onega zidarja že tri ure tani na strehi one hiše, pa še rok ni premaknil, da hi kaj delal. Jaz res ne vem. «"emu dobivajo pra*v za prav ti ljudje plačilo! Zidar (gledaje v okno pisarje-vo>: — Sedaj vidim že tri ure ga za božjo voljo zaščiti pred j *tat'\ tiste*a P^j« pri oknu. Pa zaklenil j peresa naročil v črnilo, da bi pisal. .laz res ne vem. eenill do- prcdnašali gleških. ur© na Kita.ja odtrplla. ampak pr.-d vprašanjem razpadanja ee-|nabili dvorano, .so uživali dol^o; radio, je sledil "Slovan"--pod vod- lnešanico programa z vso ra-znfc- J st vom g. 1. Iludeta. To je doibro lega kitajskega cesarstva sploh. Ker Lvttonovo iMiiW-ilo (ki nikakor ni sestavljeno v j končno še — za nameček — pri- tako ostrem tonil v škodo Japonske, kakor se je izp«»retk:i Pristavo 'Treh tič- kov . Po vsem tem dolgem pio- gnvorilo), priporoča, da »e v Mandžuriji pO prehodnem g^n,,* p* j. mmdm sledila dom*-.sporazumu Z JvpBMtkO ill J M »*tji bi ga bili gotovo linčali. V smrtnem strahu se je zdaj Mazovec s-kril pod mizo in trepetal kakor bilka na vodi. bivajo taki svojo plačo! ljudje vsak m» ec — V spalnici mi ni treba ure, — je rekla rojakinja. — Kadar O zločinskem napadu so bi|i'P™Ie moj mož domov, vem takoj, med tem obveščeni tudi orožniki k'r,,ko Je odbl,°- Ako roPota n,f,r" je prišel na kolodvor orožni- pevei, Ki so tudi zelo srečno iz-1 p0ŽarjeVa gostilna je od nekdaj J in je prišel na kolodvor orožni- no- takrat »ko pride brali koncertni točki Volančev na d(rbrem g|aslI. n*. septembra! ški komandir narednik Sušnik izim me V^zno pozdravi, tedaj je "Večer" in Schwabov "Izgubljeni bi,a y njt.j zbrana veeja druž-j\>vč s tremi orožniki, ki je mno- 70 PrecP-' kasno: ako ze Prp(i ba izletnikov rn domačinov, zla-! žico razgnal. Mazovca pa ar. ti- '"^vlje sezu.je ,n ne prižge :N«'kaj iienavaclnega je bila god-' sti okoliških fantov iz Zaloga in ] luči, potem pa vem. da se že dani. ia privilegijev, ki SO bili priznani Japonski od Kitaia jn "d»v»ljn«»ti povsod na ba na tri tamburice obenem, ka- Kašija. Med njimi so bili tudi IS. I mti ** t ».I. 1 t., v , , , vo t-,vi l J® I>0,lal " LXwk Hakrnč.To Mni brivski v, jn)fV Henrik Tau- iko zvanin 21 to<-kah leta l!>lo. /,,pel >l>osta\l legalna • mtl ona jrrenka kapljica v kupo je menda njegova lastna iznajti-j iz Spodnjega Kašlja. 30-letni nfl>last Kitaja, zato j«' sedaj V T« »K ijll prevladalo nme- življenja ill kot da so časi le le- ba. ki pa je zanimiva bolj kot ku-: delavec Jože I rt iz Zaloga. 26-let- i nri.j je prvotno nameravalo, ampak ( oziroma razširi njegova neodvisno-:. To bi na eni strani izpodneslo tu rike. ki oj>erira proti Japonski s tem. maska za aneksi jo, na drugi strani j».i I»i lo odgovarjalo resničnim težnjam prebivalstva, ki h ;umentom Ame-i" Maneuko gola pi m cvetoči. Bil je torej vsestranski uspeh. Domu pa gre zasluga. da je vse udeležence .spravil v t;«ko židano voljo, kar je tudi velika zasluga za človeštvo, ker to j«, koristno zdravju na duši in telesu. Program je bil torej dolg, toda ne predolg radi zanimivosti, m! i neodvisno j temveč ker na zabavi ni bilo ro- rijoziteta kot glasbena točka. | nr dejavec jTan pn>šek. '2 3-let ni Precej navdušenja je izzval aelavee Karel Sumberger iz Za-mladi g. F. Pirnat z angleškim in lujrH in 21-letni France Pangeršič slovenskim petini valčka "When iz Spodnjega Kašlja. Sedeli so za it k Springtime in the Rockies", j mizo ,pri ,vimi in se tu(li zavrteli Drugi d«'l programa, ki je *le-;2 (jf.kiPti. dil brez običajne paV?e. je otvo-j x jim nasproti j,, sedel Mazo-ril župnik slmenske fare v New V(,e s (\rnotom. Mirno j»- opazo-Vorku. č. g. Hijacint Podgoršek. ' va| fante, kako plešejo, okrog Kot predmet svojega govora si je poI 21. pa je nenadoma vstal in Ranjene fante -o prepeljali na kolodvor, kjer so jih za silo obvezali železničarji. <» napadu pa je bila obveščena tudi že reševal-1 sk'' niso nikdar zadovoljne! — je I — Naj kdo reee. kar hoče. žen- Kitaja, pa tudi uživati tako avtonomij", ki ne bi bila pre-!iz tisto?a slavnega kraja,i izbral slovenskega buditelja in prf,kucnil dolgo mizo. s katere več O vir'i na od ianonskili svetovilrev kj<7 stP,,c kar 1ak°-10 shrh1i I,ro" Skwfa MaTtil,a katerega j so popadali kozarci in litri ter se \ei OMrana oa jai)OlisKlll To\aite\ . maknejo. da se naredi prostor. 70Jetnieo smrti so ravno proslav- ;e vin(, raziii(>. že naslednji hip Obenetn pt Japottci kljub temu. da tokijska vlada ii? , , , , 1 I dvorani vladala neka sicer pri- generaliteta to odločno domantira, zasledujejo načrt, po! jetna. a nikakor ne preveč zivši kitajski cesar Pil Ji. va toplota. Toda razvedrili so nas pevci in govorniki. Otvoril je g. John Cvet kovic, ki je kot predsednik Slovenskega Doma v imenu korporacije po-! zdravil navzoče- tor izrekel za-Ti načrti so jasno razvidni tudi iz »namere japonskega j hvalo za obilno udeležbo. <>n je generalnega sta'U-1, ki JHmI pretvezo, da j«- treba izkorenini - jtudi nvajal druge točke progra-ti banditstvo, katero ima svoje središče v Pekingu, P1'*-j U oo-ia^nji, pravlja pohod v Mongolijo. V Pekingu in Tieneinu, kakor tudi v Mongoliji že obstoja stranka, ki ima namen, da proglasi novo cesarstvo, kakor liitro bi japonske čete prekoračile Veliki zid. Separatisti bi pozvali Pil J i ja. naj zasede v Pekingu stari prestol kitajskih cesarjev. Na ta način bi bil na mali rešen mednarodni problem kitajske suverenitete v Mandžuriji, na kateri Liga narodov vztraja, ker bi Mandžurija prišla pod kitajsko vlado oziroma državo, ki bi sklenila zvezo z Japonsko. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO Z ANE 8LJIY0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM V JtJOOSLAVUO Din 100--------t 4,— Din 300 ...................... $ 5.85 Din 400 ------------------------ $ 7 50 f Din 500......................$ 9.-- Din W00................ »17 .50 V ITALIJO Ur 100 ........ ................$ f 75 Lir 200 ..........................411-40 Lir 300 ..............................$10.60 Lir 400 ..............................422.— Lir 500 ----------------------427— Din 5000 ................... S85—"Lir 1000 ...........................$52.75 Za laptaCIle vtljlh matico« Kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujem« io bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati______$ 5 70 »» » $10.00 " " _______ $10.80 •• " $15.00 » »» ___$15.90 M »» $20.00 " "__$21 DO » »» $40.00 " " _ $4110 " " $50.00 »' "__$51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo ▼ dolarjih. NejM nakazila ItvrAujamo pa CABLE LETTČR za pristojbino ti. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) M fficf nth tTRCtr new york. n: v. jujroslovanskih zh-stopnikov iz Wa.shing^tona in New Yorka ni bilo. vendar pa je za p. konzula Jankovima, ki jo moral v domovino radi zdravljenja, imel kratek nagovor no stran pljuč, dočini je bil Pangerši«" lsžje ranjen na roki. Snmberjrerjevo .stanje je najbolj resno. Mazovca so orožniki prepljali v Ljubljano. Aretiran pa je bil tudi Janez (Vrne. ki je med pretepom udrihal s stoli. Smrt pod konjskimi kopiti. "GEAS NARODA- — Life dovem&^a narcxla _Z Ammlpl —- &4EOČ»jte gaj Grozdje! KAKOVOST LETOŠNJEGA GROZDJA JE NAJFINEJŠA V ZADNJIH 12 LETIH Cehe so najnižje! PIŠITE ALI nttZOJAVITE DANES! WALTER PREDOV1GH SACRAMENTO, CALu 717 24 STRIW3T 7. septembra proti večeru j«' irnal H4-letni iižitkar .fožef ('iz^rl t a Kit-ara krave iz pašnika proti domu in sicer po cesti Kiear— Velovlak. Pred Ficiakovo hišo v Sp. Vel-ovlakll mu pridrve za hrbtom splaš«-iii konji z vozom. Ia.-.t iNato je planil Mazovec iz dvo-1 p'tsestnika Jožefa Lenarta. Ker rane. na dvorišču je naletel še je bil starček gluh ni čili usodna enega, ki je bežal pred njim nega peketa preplašenih konj. in ga večkrat >unil z nožem. Za Pobesneli konji so podrli na njim so .se pognali vsi gostje iz tla in z njim vred tndi dve kra-gostilne. V divjem be?u jo je Ma-. vi. 1'darei konjskih kopit vojo ženo zadovoljen. se je pritoževal o nji svojemu prijatelju. Slednjič še reče: — In če se postavim na slavo, ona se »vendar ne bo poboljšala ! — Ah. kaj! — ga zavrne prijatelj. — postavi se raji bolj trdno na noge. in videl boš. da bo postala drugačna ! Sultanu .se je sanjalo nekoč, da so mu izpadli vm zobje. Takoj .pokliče modrijana, naj mu razloži sanje. — Oh, gospod in vladar! — reče vedeževalec. — tvoje sanje mi težijo srce. kajti vedi, liog ti je odločil mnogo bridkosti in žalosti. Izpadli zobje pomenijo namreč v sanjah izgubo vseh sorodnikov. Pomrli ti bodo -torej vsi mf-rodniki! Grozno se razjezi sultan in veli modrijanu odšteti sto udarcev. Takoj pa si da poklicati drugega učenjaka, naj mu tudi ta razloži sanje. — Slava Ti! — vzklikne drugi, — Bog ti je odločil veliko sreče, tebi in tvojim deželam. Kajti vsa ljudstva naj hvalijo Stvarnika, ker ti je v sanjah naznanil, da boš v blagor svojih ljudstev preživel vse svoje sorodnike! Dobrovoljno se nasmeje sultan in veli učenjaku našteti sto cekinov. Vsi navzoči dvorjaniki pa «« zaendeni spogiedajo ter šepečejo drug drugemu v uho: — Saj ni drugi ,prav -za prav nič drugega -povedal, -kakor prvi! Najmodreji pa se oglasi in jih ponči: — Seveda! Dandanes se lahko pove vse brez zamere, a ni se 'brigati za to. kaj »e pove. ampak paziti je na to, kako se pove. grnLAJLCMT MLOVM« PAILT » g. t. A BRZOVLAK — Bili smo rado vol jci v strojni In in* enkrat iz hropečih pnsi: tovarni — Daybert, dolgi Her- Pomagajte! ford in jaz, — je pripovedoval Paulsen. — Majhno gnezdo ob Vzhodnem morju. — Ko smo he neko jutro preoblačili, je vihtel Herford v roki ei-hto nov han-kovec in vt* žarel : — Fnntje, danes je moj god in moj Mari gospod.... pojflejta. eel sto-tak.,.. Ali grewta z menoj vezo v at' — (iospoda moja! — »m1 je >po«tljivo end i I Dajrb^rt, p'»tipal bankovec. nt ohli^nil. To je učinkovalo miietuio. Smejali *mo Stari smo Itili po Iti in 17 let in r»railjenja vredno nevedni v w-stavi sporeda za fantovski v% <«M.ali svet. Zvečer smo >e sestali. Zelo do-»tojanutveiii. i^apeti. S|K»reil x* je razvijal po predpi>ih. Klasična mešanica. Nekateri mi kasneje go-\oričili. da mim» hili do nezavesti pijani. Zelena zavist! Sani sj prisvajam te *Jav» genialne zamudi: da >em v>e tri ključe vežnih vrat prix'ezal na dolg motvrr. in jih v teku vlačil |k» niačjih glavah, s katerimi >o bile tlakovane uliee našega preseneče i»»'ga u« nega m«">teca. Vendar mho m«»gli itf nekoliko hitreje teči kakor htražnik. ki ga je bil naš hrup prebudil iz s|Minja. Na koifteu mota suit) pn*Hli po ohcestndi kamenih »n si oddiha\ali. Kraljev-ko mii > bili zidane volje. Herford je pel 7. olx"*utkom, a ne po notah. I>agl»ert je melanholično atrmel v luno. Meni je bilo hu-d ) >laho. V teju trenutku nas jp zadel ža- — Moj Bog. — je dejal Dag-l»crt. tekoč pole«? mene. In že drvi r.azaj proti prelazu. Herford je stal kakor prikovan. Besno, divje .stre-in trga svojo levo nogo. Gleda nasproti Dagbert. V teku je bil pograbil ostanke Herfordove svetilke. Kako nezmiselno! Golo na-goiusko ravnanje. 30 metrov, 20. 15. — Pomagajte! — je zaječal Herford. S pojemajrtčim -oni. s ki|»ečiini ^mi na oba žarometa. In ^ v tožkom padeu zvrnil vznak. Nezavesten. 10 metrov, 8 metrov, vlak. Sedaj še 4, 3 metre.... tedaj se ustavi! Tri metre pred človekom na tračnicah. KonecKo je Herford po večmesečni bolezni vstal, se je svetil v njegovih plavili laseh gost pramen srebrnosivih niti. On. Dagbcrt in jaz.... nik6li več v življenju nismo poku*ili kapljice alkohola. SKRtfALfŠtt MACOTM V RUSIJI SV sto metrov sta bila oddaljena. Sedaj še ?M>, potem 80. S strahotno naglico sta .se bližala.... še 70, 65.... Herford v divjem obupu trga, Mresa. pottv.a. — Moja nopa ! — rjove v smrtni .stiski. — Tračniea ! Izza oblakov je padel snop luninih žarkov in videli smo: Herfor-ta bila oddaljena še-.">0 metrov. — Stoj! Stoj! — jim je divjal j POSLEDNJI NEMŠKI VOJNI JETNIK - SLEPAR Konec letošnjega maja -se je vr- so zanimive tudi neke postranske nil domov v Kndingon poslednji j informacije. Dauhmanu n. pr. tr-neniški vojni ujetnik 0.*kar Daub- di, da sc je v okolici TunLsa hra-bann. Bil je Iti let odsoten iz do-j nil s kokosovimi orehi, ki jili je movine. Svojci in znanci .so ga i-J sam natrgal. A nemški konzulat v moli že za mrtvega. Zato so >0 ne- Tunisu izjavlja, da v teh krajih malo začudili, ko se je mož nekega dne pojavil med živimi. In še več. Dauhmanu jc pripovedoval fanta--tične stvari o svojem ujetništvu in trdil, da so ga franco-ke oblasti zaradi po-kušenega lwga iz ujetni-*ke?a taborišča obsodile na dvanajst let prisilnega dela v Afriki, oe^niti v domovino. Ko se je v Nemčiji razvedelo za Danbniannov povrattjk, >0 se takoj , , .. ~ . ....... nasi 1 ljudje, ki so zaceli glasno žari k l» i. I)ve zaron ori pred dolgo , . .. ... , .. ... , , ntevati, naj se *tvar preišče in u- tuhle laterno. |>ostJ nice in začel zamahovati s svetilko. gotovi, če govori Daubmann resnico ali ne. Mnogi poznavalei razmer >0 namreč že takoj od f.ačetka dvomili, da-li Daubmannovi podatki verodostojni. Slednjič so vobče ne uspeva ta .-adež. Daubmann je tudi trdil, da se je vozil iz Afrike v Evroj>o « neko italijansko ladjo. Imena ni hotel navesti, češ. da je dal kapitanu, častno besedo, da ga ne bo izdal. Ta okoliščina je močno sumljiva. Sredi junija je prejel DaiTbmann razglednico s sliko ladjo, o kateri trdi. da ga jo prepeljala na evropsko kopnino. Ime ladje pa je bilo prečrtano in šele kemična preiskava je dognala, da mora to biti sa- mo ladja "Dirgenti". Ladja s tem imenom pa vobče ni križarila po sredozemskem morju v času. ko se je Daubmann vum! v domovino. Iz vsega tega se vidi. da je Daub-mannova zadeva hudo dvomljiva. vrsto luči, >ta. zvijajo se kakor kača. zavili po železniškem tiru. — Brz^vlak! — je jHinkočil Herford. Stekel je proti prelazu. — Fantje, jaz pa nekaj vem. To bo špas! Predno sva mogla vedeti, ka i ...__,, .. , r» i . „ ----— . , nemške oblasti y-a.-hsale Daub- .... t,Ifi; 1™; no +«»« it;;morava. 10 w.el z opozorilno ■, ^ p !)a Je mcn kdJ lesnice na tem. ravil mod trač ** ******* protoJ da j(1 ]}A Danbraann kot voini u_ kol z vsemi njegovimi navedbami., jetnik v Afriki, je gotovo, da j - Poslali so zapisnik francoski vladi nj(>f?ov opis pretiran iu da so ho. Dagl>ert se je bil v tem nekoliko jj"™ * ^ ,>0^U1 teli iz to laži nemški so vraž _ . nekatere Daunmannove navedbe. Francoske oblasti so preiskale zadevo ter (wlgovorile. da je Daub- mannovo ime v Franciji in njenih streznil. — Fant. Herford. ne delaj neumnosti. — je svaril. — V luknjo pojdemo. če se zve. - ! — j»' zakričal Her- kolonijah docela n^K^Tnano. Fran-ford. In Še vedno vihtel svetilko/c.,ja nilna nikjPr vojnega P<«'hkajmo! Ali vidiš? — je'ujetnika, ki bi moral odsedeti ka-pokazal na ob<- zaroči oči lokomo- zeti zaradi pobega. Daubmannovi live. V nočnj tišini .%e je slišalo iz-1 jnalatki so torej v hudi oporeki s puščanje protiparo. Ritmični tak-'tem. kar uradno ugotavlja franeo-lak koles je zvenel sedaj uferoče- ska vlada. Niti v Amiensu. niti v no. Nedvomno jo bil strojevo«lja * Avignonii. kjer sc jo po Dnubman-<,paril >i|rnal iu zmanjšat hitrost.1 novih podatkih r-adrževal trains- — Sedaj se pa zgubimo! — je port njegovega oddelka, ne vedo besno zarjovel Dajrbert. — Tja-le nič o tej aferi. v gozd.... I bral jo je Herford se Pa tudi druge Daubmannove tr-i.a tračnicah okrene. Zdajci se raz- ditve so s^»orne. Sam pravi, da je ieti laterna na grušču, ("rna tema. bil v taborišču Constantino petnik Kajti tudi luna >e je .skrila za s številko 102. zapisSn |»od imenom oblake. Samo obe bleščeči oči loko- Guise. Franeo-ke vlada pa je po-motive. j jasnila nemškemu pftslaniku v In potem krik. Krik smrtne gro- Parizu, tla je to ime popolnoma ze. — Pomagajte! Pomagajte! — neznano alžirski upravi. Poleg tega žniki Francije kovati političen kapital. GOZDOVI POD MORJEM D NAMERAVATE PRIREDITI ' s* ' * veselice, JUi 7abave O GLAS UJTE • -----j iT., k J. "GLA9NARODA'* — fife t*u»'*ti« auwH«, pmi pm vd SlovwKf ♦ okoHci, " i- (UKIA OGLAS SQ Te dni so odkrili v Severnem morju v bližini otoka iiujana 11a 40 metrov globokem dnu gozd, Ivi ga je pri lepih in jasnih dnevih, i:o je morje mirno, prav dobro videti s parnikov ali čolnov. Drevje stoji na morskem dnu pokonci, prav tako kakor da bi raslo. Ker je lega tega gozda točno znana, bo šlo več (znanstvenih komisij 11a to mesto in bo preiskalo potopljeni gozd. 1'gotoviti hočejo, kakšno je drevje, ki je potopljeno na dnu j morja. Gozdovi na dnu morja niso v Vzhodnem in Severnem morju nič (»osebnega, kakor bi morda sicer mislil. Saj -poznamo na več krajih ostanke takih gozdov. Nekaj posebnega pa je izredna glo-1 ina, v kateri so sedaj odkrili ta gozd. Po ledeni dobi se je Vzhodno in Severno morje najprej dvignilo, nato pa se je začeLo riopet pota.pl jat i. :Zemlja se je zopet pole pila z vsem rastlinstvom v večje ali manjše globine pod morsko gladino. Zaradi tega večkrat nalete v obeh morjih na gozdove pod morjem in ugotovili so. da »o ti gozdovi večinoma iz borovcev. — listnatih dreves v teh podmon»kih gozdovih niso našli, to pa zato. ker v tamošnjem podnebju listnata drevtoa le težko uspevajo, hkrati pa vzdrže dolga tisočletja pod votlo le s smolo prepojeni iglavci Ponekod se pokažejo iz morja ta krat. kadar .zaradi oseke morje prav poM-bno pade. otf^pnki takih ■dreves iznad vode. V bližini otoka Helgoland pa je na suhem tak nekdaj potopljen gozd. Ta gozd je gol in pošasten. Drevje je napol okamenelo in ima. vse polomljeno, čudovite oblike. V bližini morja stoje te neme prk'e iz davnih časov in čakajo, kdaj se bo a nakit-ja v vodo. ki je bila s črnilom počrnjena ... Po preiskavah pa so seveda poskrbeli za druga skrivališča. prečestokrat železniške nasipe. »«> .si mnojri bojratini mod revolucijo komaj golo življenje rešili, svoja velika imetja pa v zemljo zakopali ali »poskrili v posebne predmete, so pač razumljiva ta bogata odkritja, ki bodo morda še stoletja pričala najditeljem o nekdanji carski matjuški. 13 — Zadnjic so videli Georgea v Cafe do Paris. Večerjal je .s prijatelji. Ob devetih je naenkrat vstal 111 se pripravil na odhod. Prijatelj ga je hotel spremiti, pa je njegovo prijaznost odklonil. Vprašali so ga, če se bodo tisfi^ga večera še videli. Odgovoril je, da pride morda v opero, da pa z njim ni treba računati. Prijatelji so mislili, da gre ua sestanek. — Ali! Jasno je, da je Croiscnois nekam izginil 111 da ga ni 11 i lire več videl. — Nihče več! — je pripomnila grofira. — Ne, nihče več, — je ponovil Hortebi-,ze. — Prva dva ali tri dni se je zi je obraz z rokami. — Ta pisma so torej tako strašna t — je vprašal zdravnik. Izgubljena sem!... Ah raje bi umrla, i T v , i- 1 1 • i •->■»,... .. ,111 1 nji in iiiiiiici, toliko mozatortti, kakor .10 je grofiea de kakor pa živoIa v stralnu da hi ut rllila ta Mussidan.Pote.iobdolžitvi je počila v smeh'l)lsJIia pr5ti v roki. „rofn (le Mussidanu! — tako, da nekaj časa sploh ni mojrla odgovo-| fbogi Octave! Kaj še ni dovolj trpel po j moji krivtli i Ali, prepozno sem spoznala! — Ah. doktore! — je odgovorila končno, | In zdaj mu hočejo izročiti ta pisma. Če ne iz-— pripovedujete mi pravljice z onega sve-ipoinii,i gotovih pobojev, je-li i Denar hočeta. Pripovedovanje tega neznanca, ki bi rad,j jc imeti. nmo^> denarja, kaj net da h\ vedela nekaj, kar je ostalo za vedn |»rikrito celo najrafiniranejši policiji, in ki trdi, da vem, kaj se je zgodilo z markizom de Croisenoisom. je zelo posrečeno. Obrnili se morat-e na ciganko, ne pa name. gospod doktor. Toda Hortebize. ki ^a ni ta prisiljena ve-selost prav nič presenetila, je bil na videz navdušen 111 glasno si je oddahnil, kot da s * mu je odvalil težak kamen od srca. — Kaj hočem, sem pač nasedel falotu. — je odgovoril smeje: — toda če se mi prikaze jutri zopet, ga postavim pod kap. — Ga morda poznam? — Ne morete ga poznati, gospa grofica, ker je v družabnem pogledu daleč za vami. Zdravnik je odkimal z glavo. — Da nočejo denarja i — se je začudila grofica. — Kaj bi pa torej radiAh, ne puščajte me v tej strašni negotovosti, povejte, kaj zahtevajo od mene i — Pisma vam bodo vrnjena i.-tcga dne, ko se gospodična Sabina oinoži z Ueorgovim i bratom, markizom Henri de Croisenoisom. Groza grofice de Mussidan je bila tako velika, da ubožica nekaj časa sploh ni mogla odgovoriti. — Naročeno mi je bilo povedati vam, da vam bo dovoljen rok, potreben za izpre-membo obstoječih načrtov. Toda najhujše pri tem je. da hi prišla pisma v roke vašemu možu. gospodu grofu de Mussidanu, če Njegovo ime vam ne pove ničesar.. To je bi se gospodična Sabina množila s kom moz ki je bil nekoe dolgo bolan in sem ga j drugim in ne z markizom de Croiscuorsoin. lecil. Po poklicu je sodni n to11 > Hortebize skrivaj opa-_ Tantaine ? zoval grofico, da se prepriča kako bo učin- rantaine! — Da, toda taka ga najbrž kličejo po domače .To vam je največji čudak, kar sem jih kdaj videl, nekakšen cinični filozof, ki pa še daleč ni neumen, kar se mi zdi zelo čudno in tudi sumljivo. — Toda vi ste govorili o nekakšnih ne-pobitnih dokazih, doktore? — Oče Tantaine trdi, da jih ima. Ta fa-lot mi je dejal: gospa de Mussidan dobro ve, kaj se je zgodilo z markizom Croisenoisom. To je jasno razvidno iz pisem, ki jih je dobila deloma od markiza de Ooisenoisa, deloma pa o vojvode de Cliampdoca. Te besede so pa zadele grofico v Ahilovo peto. Planila je pokonci, obraz ji je zalila kri, zenice so se ji razširile, ustnice tresle. — Moja pisma! — je vzkliknila s hrope-čim glasom. Hortebize je bil na videz zelo presenečen in prestrašen. — Oče Tantaine trdi, gospa grofica, — je odgovoril nekam plaho, da ima v rokah vaša pisma. Grofica de Mussidan je zatulila kakor le-vinja. ko opazi, da so ji odnesli mladiče. — Ah, ta lopov! I11 ne da bi se še zmenila za Hortebiza. je planila iz salona in hitela po stopnicah v svojo spalnico, kar so jo nesle noge. Doktor je zrl irekaj časa za njo, potem je pa vstal. — Ije, išči! — j zamrniral cinično, — le išči jih! In začel je lioditi po salonu ves zadovoljen z nepričakovanim uspehom. Od veselja si je mel roke. Ni trajalo dolgo in grofiea je prihitela nazaj, lase je imela razmršene, vsa se je tresla in težko je dihala. kovala na njo ta grožnja. Toda kaj takega še sam ni pričakoval. Grofica je vstala tako slaba, da se je morala oprijeti poči, sicer bi lula padla. — Zdaj je pa vsega konec! — je za šepetala. — V to, kar se zahteve od mene, ne morem privoliti. Zdaj vsaj veni, pri čem senu Pojdite, doktore, in povejte lopovu, ki se 11111 je posrečilo ukrasti mi pisma, da jih lahko takoj odnese grofu. Grofica je izgovorila te besede tako odločno, da Hortebize 111 vedel, kaj naj si misli o njeni izjavi. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zatiimala. Cene so selo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ^B&AI I1IODA1 WW YOU, WKD«PAY, ilPTmw 7*. lffl TU LASGE8T BLOVSHE DAILY bH.li VSAKDANJI KRUH j 15 E KOMAH IZ LVLJIHJA - Za Glas Naroda priredil I. H. (Nadaljevanje.) Tudi tukaj je vse njeno trkanje zastonj! Kliče: — Stric! Teta! Stric! Greta! S hropenečim pogledom se ozira na nizke šipe stanovanja v kleti. Nobene'luči; vsa hiša kot bi izumrla. Kot velika mrtvaška krsta je wtala pod nebom, ki je temnelo pod večernim mrakom.Blede zvezde so se pričele prikazovati. Mina pa steguje vrat in se ozira, kje bi našla kako živo dušo. Mraz jo spreleti po hrbtu. Mačka se s svojim žalostnim mjav-kanjem priplazi čez sosedov zid. Večerna fcapa se dvigne, se zajame na dvorišču in civili po vseh kotih. Še vedno tse ne more odločiti, da bi šla. — Stric! Teta! Greta! Artur! Trudi! Vedno milejši so bili njeni klici, ki so glasno odmevali čez dvorišče. Tedaj pa se v drugem nadstropju odpre okno in črna ženska postava ne zlekne akozi okno. — Nikar tako ne razsajajte v nedeljo! Spodaj ni nikdo doma. Vsi so nekam šli na zabavo. Okno se zapet zapre. Ostri glas je preplašil Mino in nič več ve ne upa Se glasno klicati. Tiho ipotrka na drugo okno. Bila je Artur jeva soba. • — Artur! Artur! Artur dvigne glavo in pogleda mater z oteklimi, krvavimi očmi. Njejro-v obraz j« bled in ustnice se mu tresejo. Nobene besede ne moro izpregovoriti. Toda bil je dolg, tih, pa izgovorjen pogled. ^ — No, ali bo kaj T Zakaj ne moreš T Divje se ozirajo njegove oči po kleti — iz trgovine se sliši smeh in vriščanje dekel; oče je imel ž njimi svoje običajne trgovske šale; poleg je pela Eli svoje navadne pesmi ter si je tolkla takt s petami. ( — Ali slišite? — pravi slednjič Artur. — ize v posteljo, kjer je bilo še prijetnejše. Ves zadnji čas je bil Artur zelo len; siten in nataknjen je bil zjutraj in je šel v šolo. čmeren je prišel domov in pri večerji je bil vedno slabe volje. — Kaj pa ti je, Artur? — ga vpraša skrbna mati. — Da si mi tiho, — zavpije na nemo Greto. — nikar vedno ne moti Arturja! V •roji glavi ima svoje misli, biti hoče doktor. In ravno na to so bili tako zagrizeni, Artur pa ni imel nika-Lega'veselja do učenja. Niti domačih nalog ni hotel delati. Mesto tega je Ittžal aa postelji in gledal pred se, ali pa daleč stegnil noge in jih uprl v kup knjig. Zatlnje leto ni izdelal in je zopet sedel v tretjem razredu z drugimi učenci, ki so bili za glavo nižji kot on. Vsa volja ga je za-nustila. Če ga je proft^or poklical, ni vedel ničesar. Profesor maje »z glavo. Na reče ničesar, toda pokliče fanta, kateremu so že pričele poganjati brke. na stran in mu pravi, naj nekoliko premisli, ako ne bi bilo boljše, da se loti nečesa drugega, kot poleg otrok sedeti v šoli. Doma se Artur ni upal o tem govoriti; toliko poguma ni imel. Od dolgega sedenja v šol*ki klopi je posta že skoro grbast. Kot prej je stezal svoje dolge noge pod klopjo in je tekom učne ure sanjal z odprtimi očmi. Celo v šolo mu je sledil duh kleti. V nos mu je udarjal vonj po ovenelih zHjnatih gla%ah. gnilem sadju, vi del je feme joče obraze dekel. slišal je njihovo klepetanje in pripovedovanje. Šumenje njihove obleke se mu je zdelo kot dotik njegovega telesa. Mati je rada videla, ako se je vrtil v trgovini in k temu ga je vedno silila. In zdaj se je ni mogel več rešiti. Klet — klet! Tam je rastel. Njegove na temo kleti navajene oči skoro niso mogle prenašati svetlobe v šoli. Kaj mu bo latinšči-. na in grščina! — Nekaj zelenjave za juho! — Deset funtov krom-Piri*! — Kam gremo v nedeljo? — Plesa t ? — No. kaj pa dela tvoj fant? — To je bil jezik katerega je razumel. Dekle so se ž njim zabavale in mati jim je še skrivaj prikimovala. Kaj so mu bile mar knjige! Pred nekaj dnevi pa je SoMti ravnatelj pisal gospodu Režeku in mu svetoval, da vzame svojega sina iz gimnazije, ker je tako-rekoč pohujšanje za celi razred, poleg tega pa bo vsled izgubljenega časa imel škodo za svojo bodočnost. Gospa Režekova je bila vsa potrta, njen ponos je bil razžaljen Vsa raizjarjena pride v sinovo sobo. ki je brez vsakega zanimanja gledal v neko knjigo. Mati mu iztrga knjigo in ga udari po glavi. Listi knjige letijo po celi sobi. — Ti lenuh! Ti tepec! Ti — ti — cela povodenj psovk bruha is njenih ust. — Ali smo za to izdali toliko denarja in smo se toliko1 ratajevali, da moreš ti pasti lenobo? Ali nimaš niti drobtinice čarsti' v svojem telesu? Sram te naj bo tja do grla! Ali ne bi mogel biti! starišem, ki so zaouku, da ga otrok lahko sne v miru. — Med jedjo naj se ne uči in čita. Prehrana šolskega otroka mora biti zadostna, kajti učenje je delo. Jedi naj bodo lahko prebavljive in takšne, ki jih otrok rad jed, zlasti kruh. sadje, zelenjava, mleko. riž. maslo, močnate jedi. Preveč mesa in vsak alkohol je za o-troka strup. Po kosilu mu daj dovolj časa. da se naigra. naskače, natelovadi itd. Pretiravanje pa spet ne koristi. Učenje doma naj ho v skladu z možnostjo gibanja. Posebnih ur naj ima kolikor mogoče malo, da ne bo ves dan .zaposlen s samim učenjem. Pri učenju, pisanju in risanju pazi na njegovo držo, da ne postane kriv in kratkoviden. Luč naj dobiva med čitanjem in pisanjem z leve strani, v somraku pa naj ne dela. Otrok naj se čim prej privadi popolne čistoče, roke naj si umije po vsakem delu in pred vsako jedjo, lase naj ima vedno počesane in okrtačene. nohte porezane in čiste, noge vsak dan umite. — Madeži od črnila se odstranijo s citrono ali še bolje z vinsko kislino. Prignal je na zadnji sejem nek kmetič iz Studencev pri Mariboru tele. Ker ni teleta prodal, je šel v neko bližnjo gostilno, da se okropča. Medtem pa so mu tele, ki je stalo zunaj, odpeljali. Ko je to videl, je čisto enostavno od vezal tujo kravo, ki je bila zunaj pred gostilno privezaa. ter jo odpeljal v smeri proti Mariboru. O tem obveščei orožniki so ga dohiteli pri St. Janžu na Dravskem polju; moral je v Ptuj nazaj, kjer je dobil lastnik krave posestnik Franc Prigl od Velik*1 Nedel je svoje živinče nazaj. Zadeva se je končala s kazensko ovadbo proti kmetiču. LONDON SE POGREZA METROPOLITAN TRAVEL BUREAU - (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE V SHIPPING m NEWS 50,000 DOKTORJEV BREZ KRUHA Pri Diederichsu v Jeni je izšla poučna knjiga Reinholda Scharer-^.-i o velikem rezervoarju nemškega akademskega naraščanja. V tem pogledu trati mladi rod zaman čas in energijo, kajti Nemčija ima danes približno 140.000 akademikov ter 50,000 doktorjev brez kruha. Tej armadi brezposelnih se \sako let o pridruži novi prirastek 30.000 ljudi. Treba je računati, da odpade na vsak akademski poklic 30 do 33 le^ službe. Na ta način je skoraj neizbežno, da se mora pri tem položaju akademske mladine redno povečati število brezposelnih, ka: postaja v današnjih razmerah že naravnost obujmo. Nemčija stoji pred istim problemom, kakor Rusija in ne more več zaposloval presežka intelektualcev. Kako pa se je povečalo razmerje študirajoče mladine .kaže dejstvo, da je 1. 1880 odpadlo na 100,000 prebivalcev v Nemčiji f»0 dijakov, dočim jih odpade danes nad 200. Kapitan Longfield je na zasedanju British Association v Yorku iinel predavanje, ki je vznemirilo vso Anglijo. Dokazoval je, da London, čedalje bolj izginja v nlatna tla, na katerih stoji. Ta pojav ni nov, temveč so ga opazovali že tedaj, ko so tu gospodovali Rimljani. Pač pa se je po-grozanje pospeševalo od stoletja do stoletja. Pred 2000 leti je n. pr. trajalo 400 let, da so .se tla po-j greznila za 1 m, danes pa se isto I izvrši že v 2."><) letih. Največji del j Southwarka, ki je bil za časa K inljanov gričast, je danes že po-! žrlo morje. V celoti se je Anglija znižala za 24 m. Zanimivo je, da se v Londonu pogrezajo najbolj predeli, kjer stoji' najbolj reprezentativne zgradbe. Angleška banka, katedrala sv. Pavla, County Hall itd. Od 18(>r> merijo pogrezanje uradno. Pri tem so ugotovili, da se katedrala sv. Pavla pograda na treh mestih različno, Angleška banka pa enakomerno. Angleški tisk se seveda obširno bavi s to nevarnostjo in je že priobčil fotomontaže, ki kažejo slike iz pogrezajočega se mesta. To v sali, toda stvar je sama na sebi zelo resna. Zanimivo je, da učinkujejo tukaj tudi močni podzemeljski toki in da vsa tla dobesedno nihajajo pod vplivom plime in aseke. Predori podzemeljske železnice dobe pod težo pritakajočih se vodnih mas naravnost jajčasto obliko, ki se ob oseki spet spremeni v prvotno obliko. Vsi ti pojavi dado morda razložiti z Wege-nerjevo teorijo o premikanju ce-iin. ki "plavajo" na vlečnem zemeljskem jedru v zapadno smer. 'V zvezi s tem se za pad ne obal«' 1 ogrezajo, vhodne pa dvigajo. — Wegener je ta pojav posebno dobro opazoval v Groenlandu. možno ;>a je, da zadeva posebno močno tudi Anglijo. Trenutne nevarnosti za London in njegove monu-mentalne zgradbe seveda ni. kfr .-e takšni procesi vršijo tisočletja. Vsekakor pa London počasi izginja in ga bo polagoma nalila voda. I Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 29. septembra: Gen. v. Steuben v Bremen New York v Cherbourg In v Hamburg 30. septembra: Homeric v Chirbotrg Minnetonka v Havre t. oktobra: lie de France v Havre I>e Grasse v Havre Roma v Genoa Bremen v Bremen Milwaukee v Hamburg in Cherbourg Veendam v Boulogne sur Mer 4. oktobra: Champlain v Havre 5. oktobra: Ma.uretania v Cherbourg Manhattan v Havre 6. oktobra: Dresden v Kremen Albert liallin v Hamburg 7. oktobra: Oljiupio v CherJjourg 8. oktobra: Pari.s v Havre Rex v Oenoa Statendam v Boulogne sur Mer 12. oktobra: Europa v Bremen VULCANIA v Trst Arjuitania v Cherbourg 13. oktobra: Hamburg v Hamburg 14. oktobra: Majestic v Cherbourg 15. oktotra: Lafayette v Havre C'»nt.- flraiide v Genoa. Volend.im v Boulogne sur Mer 18. oktobra: Leviathan v Chertiourg in bremen 19. oktobra: Berengaria v Cherbourg 20. oktobra: I'e de France v Havre Bremen v Bremen Deutsi hland v Hamliurg 21. oktobra: Homeric v Cherbourg St. Louis v Hamburg 22. oktobra: Augustus v C»-noa R..4terd;un v Boulogne sur M& v Bremen 2. Novembra: Roma v (Jeroa Manhattan v Havre Albert Ballin v Cherbourg KAKO JE Z RAKOM? Statitstično je dognano, da bo-luje danes največ ljudi na raku. Ta bolezen kulturnega človeka je dosegla že tolik razmah, da se je morala jetika. ki je veljala prej za najbolj razširjeno epidemijo, u-makniti v pohleven kot. Rak je to-rej na prvem mestu — to žalostno ugotovitev je treba potrditi. Ttnla kako je prav za prav ,z rakom ? Ali se res tako širi? O tem zanimivem vprašanju razpravlja docent dr. G. Wolf v reviji "Um-schau" z vidika, ki ga je vsekakor treba upoštevati. Zastop;* namreč tezo, da ljudje dandanes predolgo žive in da je le temu dejstvu pripisati širjenje raka. Ljudi od trideset do šestdeset let je danes mnogo več kakor svoje čase. močno pa se je tudi pomnožilo število prebivalstva od šestdesetih let naprej. S tem, da smo to dognali, pa moramo ugotoviti še nekaj drugega: da se širijo najbolj tiste bolezni, katerim so podvrženi ljudje v poznejši dobi svojega življenja.. In rak je tipična bolezen te vrste. Pravičneje bi torej bilo trditi, da se ni razširil rak, ampak da Je razmaha raka krivo dejstvo. da učakajo ljudje danes mnogo večjo starost kakor prej. Glede na tuberkulozo velj°. pripomniti. da je to vedno bila bo-1e via t ha n v Cherbourg in F'.remer 13 novembra: Vub-ania v Trst IH-iitschl.iiid v Cherbourg 18. novembra: ' ilymi'if v ("hfrbourg Europa v I^remen 19. novembra: * "on te
  • ..ur» 26. novembra: Ch:o Havre sj. mo ..............J 63.50 Železnica Havre do Ljubljane 11.73 Do Havre 'n nazaj samo____ 123 00 Do Ljubljani' in nazaj samo.. 159.00 (Dj.vek dodatno.) Za vsa i ojasnila o parniku, poLnlh listih, perm:tih, itd. piSite takoj na: LEO ZAKRAJSEK- General Travel Service 1359 SeconJ Ave. New York. N. Y. all pa na tJreaeK J&ns 19 State Street. New York