Zadnji pozdrav - velikemu Leonu XIII
(v Bogu zamrlemu dne 2O.julija 1903.)
O   Leon, Leon, luč z nebes,           ^
Je li mogočc, je li res, Da ni te več, da v večni mir Zaspal si, dobn naš pastir, Naš mili oče?
Ah, prazen, prazen sred viharja V brezkrajnost plove Pctrov čoln, Le solz, pekočih solz, je poln — ^            A brcz krmarja, brcz veslarja.
¦y              Sirote smo . . . k nebesom zroči,
Kje naša luč je v temni noči, Kje naša luč, ki brez števila Ncsrečnikom je v srca lila Utehe sladke in moči Minole dni, ki več jih ni.
O Lcon, Leon, luč z nebes, Je li mogoče, je li res, Da ni te več, da v večni mir Zaspal si, dobri naš pastir,        .  . Preskrbni oče ?
Pač še stoji in stala bo,                .:
Dokl&r ji  Kristus skala bo, Presveta cerkev, božji hlcv,
V  tem dolu solz, zmotnjav in rev: A cerkev nima več ključarja,
In čcda nima več čuvarja — Le čuj ta žalni glas zvonov, Kako ga spremljajo domov ...
O Leon, Leon, luč z nebes,       •'  . Je li mogoče, je li res, Da ni te več, da v božji mir Zaspal si, dobri naš pastir, Najboljši oče?
Zaprti orel,  zdaj razsul
Tvoj silni duh je trupla ječo,
V  višave jasne je odplul
¦ ¦ Nesmrtnosti uživat srečo;
Zdaj zid noben te več ne muči, Tiara ni ti breme več, Zdaj gledaš v žaru božje luči, Kar peval tod si hrepeneč.
Blagost ti, Leon, božji svat, Prej oče natn, zdaj v Bogu brat! Kar cerkvi božji si priboril, Kar molil, pisal in govoril, Kar v srcčo si človeštva storil — Povrni Bog ti tisočkrat, Stotisočkrat!