glasilo
t0	274	(2893)
DHEVHIK
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 18. novembra 1954
Tretji odstavek čl. 4c. Posebnega statuta določa, da bodo takoj izdani zakonski predpisi, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije naših šol.
DOLŽNOST GL. VLADNEGA GUVERNERJA JE TOREJ, DA TE ZAKONSKE PREDPISE TUDI TAKOJ IZDA!
Cena 20 lir
pasovi Jz Moskve o ustanovitvi
Kgjtniteži Zahodnoevropski zvezi
rodov* Vi' tist	o „obrambni zvezi miroljubnih evropskih na-
bo v Nio&klr-"ZerP?r*ških sporazumov - 23. novembra A i 1 erenca' omejena na vzhodnoevropske države?
nSeški zunanji minister Eden o pariških sporazumih
Predstavnik ameriškega iki veleposi mbra v Wcu .2 dodal. da pripiSUjejn' pV ivashmgtonskih diplomatskih ker prihaja očal, B°hlf;”ovemu potova
™J"WToa	y	tuMiMiiiKt ameriškega držav
na Charles Bohlen '' bo ameriški veleposlanik v tn iH}sue*ou<Mija ^ vlad nP pSPfi", novembra v Washington
tfanju veliko važnost,
knd’l° Uce oovoriio’ ^°ameriš!:i roditelji v javnih izjavah >Z„'dV.ci° sovjetski	soobst°iu	z	ZSSR. medtem
""?»*»»	«*	*	»M	i«	»
.-^kva. 17 _
iroiih
^ih dTpl^aVskih Lnrn°^k0V
kujejo, da k 0g,h ne
vemb
ra
Mosk
s®. bo 29. no.
VI zares se-
g0m v zadnrV;,etsk;im Predlo-in da bodo
kaze- bodo tn “ kot v*a sateliti — ra°	ai”.° sovjetski
novitvi (lohrfP”.? 3ale 0 usta-
toljubnih e, ,ne tveze mi-Ta izraz yopskili narodovi, ^dsedniv nnt°r*-^a danes sindikat« ajlns^ega sve-3ev V odn t V M°skvi Vasi-^alnem	pismu v sin-
Vasi^1'” «Trud»,
S* vojaškLaVI;H<<U-Stanav,ia-
bodnoevropskfj,	zd™zenja za-
?a Blavna	urZav- katere-
al"e zahodi«	b,-bila papa-
J Povzroc'il0°nen?ska vojska, ranibne , ustvarjanje ~-*Vt°Pskih
zveze
o-
miroljubnih
: ™ov. ki hočejo 3ev nad ar0)0 varn°st». Va-T*ebaosti vJUw’ rda 'Tlivne
Sdopu p ashmgtonu. v if 'Ivomitj riarlZu ne bi sme’ iudstv0 A da bo sovjetsko ?lr°ljubnimi d \ . °stalimi "»Praviti pk iUdstvi «znalo n «ne k po,rebne zaključke«
L°k' k° se Drot'° i Voiaški i?i ^ nllm ustvar-ključpjp bloka. Vasiljev za-
t d°kler 'pS6™ mnenja, niso ratifi/ sporazumi ?bstaja tatificirani, se vedno
‘6na VpSost' da se here-_p« temTJ URPe5no redijo. vIVl lucd l.V posebn° tani-.tbodne" K 33 vPraianie "»staia, Nemčije. Glede tega
S vJhodn* vPOtezi: vklju-23 «»e MvS
‘Wi oa mosir‘o?uS Vključitev M' kar b, o« S. konferen-
Vključitev
da «entente cordiale« ni bila dovolj precizna in Anglija je morala pošiljati svoje čete na kontinent v naglici in že po začetku napada. Zaradi tega je primerno zagotoviti britanskim četam že vnaprej primerno razmestitev v Evropi in tako vzeti pogum napadalcu. Nato je sir Anthony Eden dejal, da bo sklep angleške vlade, da ohrani na evropski celini štiri divizije in pol, ne le omogočil razumevanje in sodelovanje med Francijo in Nemčijo, temveč tudi dal razumeti vsakemu morebitnemu napadalcu, da se bodo britanske sile znale upreti napadu.
Na vprašanje nekega laburističnega poslanca, zakaj Anglija ni že prej zagotovila svojega vojaškega prispevka, ki bi lahko rešil EOS, je Eden odgovoril, da je bila
najboljše jamstvo, da oboro-1 izjavil, da bi «tretja rešitev iena Nemčija ne bi razočara-| bila v tem, da bi pariški spola zaupanja. Ker je EOS propadla, je bilo treba najti zameno v manj ostri obliki.
Nato je Eden omenil, da je
bila naloga pri ustanavljanju Zahodnoevropske zveze ((tehnično zelo težavna« in poudaril. da bo nadzorstvo nad nemško oborožitvijo dvojno: s strani NATO in s strani Za-b°dn<?evr°pske zveze. Nemčija je prevzela do Zahodnoevropske zveze iste obveznosti, kot bi jih v okviru EOS, poleg tega pa nova in v podrobnostih izdelana nadzorstva onemogočajo, da bi Nemčija vodila lastno vojaško politiko.
Eden je tudi sporočil, da bo angleška vlada danes zvečer objavila belo knjigo o bodoči nemški atomski proizvodnji. Pri tem je dejal, da v prihodnjih dveh letih ta proizvodnja in uvoz jedrskih proizvodov v Zahodno Nemčijo ne bosta presegla deset megavatov.
Eden je omenil nedavno sovjetsko noto in dejal, da Moskva ni predlagala nobenega sporazuma, ki bi bil usmerjen k nemški združitvi: do-
EOS naddržavna organizacija!da* ie« da ((angleška vlada ne
s federalističnimi težnami, h kateri Anglija ni mogla pristopiti. Pri tem je Eden priznal, da ni mogoče prezreti odgovornosti, ki se s tem prevzema v odnosu do potsdamskih sporazumov, opravičeval pa je londonske in pariške sporazume s potrebo, da se premaga položaj, ki je nastal s polomom EOS, ki bj nudila
more pristati na to, da bi naj izbirala med pariškimi sporazumi in čudežnim sporazumom med Vzhodom in Zahodom«. kajti osrednje vprašanje ostaja Nemčija.
Angleški zunanji minister je opozoril, da stoje pred Evropo tri rešitve (prvi dve bi bili nadaljevanje hladne vojne in prava vojna) in nato
pariški sporazumi omogočili v Evropi takšna pogajanja, ki bi pripeljala do sporazuma«. Za to tretjo rešitev si je treba prizadevati, je dejal' Eden in zaključil; ((Nikakor ne sprejemam misli, da bi nas ratifikacija teh sporazumov prisilila, da opustimo naše napore v iskanju rešitve evropskih vprašanj, med katerimi je najvažnejša združitev Nemčije z mirnimi sredstvi«.
Za Edenom je govoni bivši laburistični zunanji minister Herbert Morrison, ki je v imenu svoje stranke zahteval, naj angletka vlada «s simpatijo« prouči francoske predloge o «poo!u» evropske oborožitve. Morrison je v naslednjih treh točkah označil u-radno stališče laburistične o-pozicije glede pariških sporazumov;
1. Laburistična stranka o-dobrava ratifikacijo pariške pogodbe, ki je v skladu z listino OZN in predstavlja regionalni pakt za kolektivno varnost.
2. Laburistična stranka zahteva, naj se začnejo, kakor hitro je to mogoče, pogajanja z ZSSK o združitvi Nemčije in izvedbi svobodnih volitev v Vzhodni Nemčiji.
3. Finančne posledice pariških sporazumov morajo biti pravično razdeljene med vse zainteresirane države.
V svojem govoru je Morrison poleg tega zahteval sprejem LR kitajsko v OZN in njeno članstvo v Varnostnem svetu.
Predsednih Tito bo prispel v Indijo sredi decembra
Na obisku bo ostal 15 dni, nato bo obiskal še Burmo
JSdTnov pTed?0°f °
Hožn
Uri
ost
•tv,
čemer bi ni° besedo
,	...	tako	ostala
Združitve Nemčije moralo imeti nemško ljud-
>iudSk! Hn^deii°Vanja d<?Žel deVajQ' ,. ™ ,raclJ.e. Predvi-
1
J9- novemhr6 na konferenco c?- V	;svo-)e opazoval-
ca se 21 s ,cm opozarjajo, ?,ie sovip^i P objavo zad-losir,., Atshe note širila po
^'skih t m°fkovsklh d lplo-‘ čekater f°a - ,možnost> da
;W n*r,e,deze]e. 2last> bal-»n DOslalo	i...c.
N 7cc-T^0V0rica. da namera-or
fPora »T,—. rat!f icirali
aoska '	«orvesJta	in
1C,r?1'. Panške i sovjetško-fh«rt do,°čiio Z PredviricT	Pogodbe,
^ obema m - posvetovanja ^ru (,L.^ta deze*ama v prj.
&*<» " s& t'žS‘ tt iwwr
o-lh kr°eih va MrlhL. diP*omat-
17 SvedstL	1	men	pa
Wv. ke’ P°stal dokaj ,riški ust
Ct° morebiti sovjet°
>-nua;Pra^.h ukrepih 1 v
silsvi. da ! -le ZSSR in •kv* aa te grožnie i,
si bRt“«CoembMSni socialistič-asoviu ^outbat« pa piže
S	«■>
®0voL, Coskv
crno«,
ii7en>bra"TD^ nJ čakala do’
to Poljsko M I- bl °b0rO-n°'m-!a r?ko> Ro-
^ bi oboro-j»s. u„ p-g:
if?:
A Se Prpri , storila samo to
L h, Cipkandi Pdp:sano °a . st-raneh v ne-
besedah.
Ki obramK pa...................
^ilson na‘ t?1tmster Char-fs Ci. Rjavil da	k°nfe-
Q sovjetski ;0^ °,Želetb tosji1. smisel za v« i Jl P°-
in
Vpetost
^	V	2VG71 o ,"',PCWSI
^ovinarjj zastavili wIfjavo ^-vpsos>i
t>a ° 'ahko ž veh° uparn°. da »o, Moramo nričm'ru’ ali ?ov'ejp°dal je da at' v°i-
VK 'Puenju znA p°a n^
■' da e«	dovolj
na u.-	noben
ne bi unal ^°ben so*
v0lčasPrePridanje nriapast'- i" Nlje °Wa «vsi ii da se bo-’ k»na svctu lahv dobre Vs^ r bo nmn • razume-
??PteriuVežtvo ufivi}0 da bo
K11- knanostf ■ sadove m tel>
San-9°N, n
„den V “tiflister si„ *)nSleški ?iei .J* daneg v PAnthony
el debatn i' zbr>r-
eta „Utnih. y - ? Poriških 51ija kovoru svojem uvuri-
% a« bo le lzJ3Vil, rta 4
J? , ohranila a Au-klet ropskg »nua BVo lh
^don, se ”db\]e na-Pokazalo
Danes glasovanje o resoluciji
o mednarodni agenciji za atomsho silo
j* * n« bo med predlagateljicami not/e rcanlacije, vendar pa upajo, da *• ta soglasno sprejeta - lir. Brilej o resoluciji glede nerazvitih dežel
NEW YORK; 17 — v v,r.i t-.cnem odboru OZN se t«Pa nes nadaljevali	36	da’
mednarodnem -ort prava o
področju atomskeelUyan,'u r‘a
sk. delegat vi;- slle' Ind‘j-izjavil df (e 1Ena Meno" jo
k> je bogata	država.
na atamskem , ...t -jena količino urana za
SdaTi
lizsciio ranil i u za industria-laval	b dežel, pred-
membeekna° fkatere ap^
držav »v rasoluc>Ji sedmih
glasno a o . da bo lahko soglasno sprejeta.
defeanatMV?č°n0tn -3e sovejtski SLVl!1“* izjavil, da se
čena splošna debata o tem vprašanju je ameriški delegat Cabot Lodge zahteval prekinitev dela odbora do jutri zjutraj, zato da podpisniki resolucije končajo posvetovanja ob upoštevanju novih predlogov.
Po posvetovanju predstavnikov sedmih držav je Cabot Lodge sporočil, da bodo jutri predložili novo besedilo resolucije. Sporočil je tudi, da se Sovjetska zveza ne bo pridružila novi resoluciji, izrazil pa je upanje, da bo ta izglasovana soglasno.
Gospodarski odbor pa je soglasno odobril resolucijo o u-stanovitvi posebnega sklada nadaljujejo	pog*aia"nia’	“mnrt	OZN za razv°j gospodarsko za-
njim	in	predstavniki	,	™	ostalih držav (SUNFED). Reki	„„	^Pfudstavniki	držav.	solucija poda]išuie ra eno leto
k',„so. Podložile zahodno re-soluc JO, V upanju, da pride
udarfl rtUma’ Višinsk‘ je Po-da. čeprav Sovjetska
envn U 39 pn nekaterih u-fiiT . Proti zahodni resolu-J , ostajajo ti ugovori v ok-k? resolucije. Izjavil je da-j ,1 aa razgovori potekajo v vanit ^edsebojnegr razume-vanja, m Je dodal, da pri teh Pegajan^h „e sme bitiPnagl-m-r 7Ztrajal je tudi, da bi mren,,1 mednarodno atomsko nfm iv°«.P0ve-zati 2 Varnost-iz ni=	!n	ne napraviti
OZN sPeciaRziran organizem
Višinski.je tudi izjavil, da
nie v prlsta3a na sodelova-g! . Posvetovalnem odboru,
n ^ OZN”"83 glavnem" ,a3' narori,^ organizirati med-co n z.^anstveno konferen-koncu Pnh.°dnje poletje. Na skrhK 36 „se ^vU. da želi
mandat poročevalcu, belgijskemu ekonomistu Raymondu Schey'-enu. ki .ie dobil nalogo, da prouči možnost ustanovitve tega sklada. Njegovo poročilo bo predloženo glavni skupščini na prihodnjem zasedanju.
«V vztrajni borbi za uresničenje posebnega sklada Združenih narodov za gospodarski razvoj nerazvitih dežel se je vodila dejansko borba za načela mednarodnega sodelovanja v dobi miru«. Tako je izjavil sinoči dopisniku Tanjuga stalni jugoslovanski delegat pri OZN dr. Jože Brilej.
«S tem da niso zavrnile dvostranskih sporazumov, je pripomnil, so nerazvite, kakor tudi del razvitih držav, predvsem Evrope, ostale dosledne stališču, da je treba še nadalje razvijati in utrjevati mednarodno gospodarsko sodelova-nn	nje v okviru OZN. Resoluci-
Krišne Menr° :, Predloge ja, ki je bila sinoči soglasno Ker	ie	mi”	,	sprejeta, predvideva ustano-
J	Dna s tem zaklju-1 vitev skupine, ki bo stopila
v stik s posameznimi vladami, da dobi od njih pristanek glede ustanovitve tega sklada. Prav tako bodo poslali vsem vladam, ki se še niso izrekle o svojih prispevkih, posebne pozive, da to čimprej store«.
Nato je dr. Brilej poudaril, da so bili predstavniki nerazvitih držav pri iskanju načina za uresničenje tega sklada v korist zaostalih dežel bolj enotni kot pa zastopniki ostalih držav. Pripomnil je, da so predstavniki teh dežel izrazili zeljo, da je treba v današnjem položaju popuščanja napetosti napraviti več, kakor je namen predstavnikov nekaterih industrijsko močno razvitih dežel in da zaradi tega sprejeta resolucija ne zadovoljuje popolnoma pričakovanj neraavitih dežel.
Mendes-France v Washingtonu
VVASHINGTON. 17. — Francoski vladni predsednik Mendes-France je prišel nocoj iz Ottawe v Washington. Na letališču sta ga sprejela podpredsednik ZDA Richard Ni-xon in državni tajnik Dulles. Takoj po prihodu je imel Mendes-France prvj razgovor z Dullesom v «Blair house« (bivališče za inozemske državnike, ki so gosti vlade). V zvezi z razgovori Mendes-Francea v Kanadi je kanadsko zunanje ministrstvo objavilo skupno poročilo, v katerem javlja, da se bodo kanadski in francoski izvadenei kmalu sestali, da proučijo trgovinske odnose med obema državama.
BEOGRAD. 17. — Predsednik republike maršal Tito bo prispel na prijateljski obisk v Indijo že sredi decembra. V Indiji bo ostal 15 dni. Nato bo obiskal tudi Burmo.
Delhijski .(Statesman« piše danes v zvezi z bližnjim obiskom predsednika Tita. da bo Indija priredila topel sprejem predsedniku Titu kot poglavarju neodvisne prijateljska države. Predsednik Tito ni neznan v tej deželi, čeprav ni bil nikdar v Indiji, vendar mu je njegovo junaško vodstvo v vojni proti fašistični Italiji in nacistični Nemčiji pridoblc. spoštovanje v tej deželi. List nadalje poudarja, da je Indija spremljala z velikim zanimanjem in občudovanjem izgradnjo Jugoslavije, ki e, kakor v Indiji, odvisna ne samo od vloženega truda, marveč tudi >d ohranitve miru. Na. koncu poudarja list. da Indija prav tako ceni topla prijateljska čustva, ki jih Jugoslavija goji do Indije.
Maršal Tito v uredništvu „Borbe“
BEOGRAD, 17. - Ob 10-letnici izhajanja ((Borbe« v Beogradu je predsednik republike maršal Tito obiskal nocoj kolektiv uredništva in se zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru z novinarji in uslužbenci lista. Maršala Tita je pred vhodom v poslopje «Borbe« pozdravil ravnatelj lista Vlajko Begovič, nakar je predsednik prisostvoval krajšemu sestanku s člani uredniškega odbora in voditelji lista, ki so ga seznanili s problemi redakcije. Zatem je maršal Tito obiskal tudi razne oddelke in se z novinarji prisrčno razgovarjal o njihovem delu. Tovariškemu sestanku, ki so ga na koncu priredili predsedniku Titu na čast v prostorih «Borbe», so prisostvovali poleg predsednika republike tudi predsednik zvezne ljudske skupščine Mo-ša Pijade, nekateri člani zveznega izvršnega sveta in drugi visoki funkcionarji. a!t
BEOGRAD. 17 - V Beogradu so se danes ponovno pričela pogajanja med zastopniki Holandske in Jugoslavije o ureditvi odškodnine za podržavljeno holandsko lastnino v Jugoslaviji.
pozvala nacionalistična stranka Istiklal.
V Parizu sta se finančni minister Edgar Faure. ki nadomešča Mendes-Francea, in minister za tuniška in maroška vprašanja Fouchet razgovar-jala s tuniškim ministrskim predsednikom Ben Amarjem in z državnim ministrom Gel-lulijem. Po razgovoru je Faure objavil poročilo, ki pravi, da sta on in Fouchet izrazila presenečenje zaradi resolucij, ki jih je sprejela tuniška stranka Neodestur. Tuniški vladni predsednik Ben Amar in minister Elluli sta izjavila, da razprava v glavnem odboru stranke Neodestur nikakor ne spreminja ukrepov, ki jih je že sprejela tuniška vlada, zlasti pa glede namena, da se s primernimi sredstvi in s sodelovanjem francoske vlade reši vprašanje felahov.
Predsednik Amar namerava jutri sklicati sejo tuniških ministrov. ki so v Parizu, da sprejmejo potrebne ukrepe s tem v zvezi.
LONDON, V — Ravnatelj rafinerije v Manchestru je preteklo noč odpotoval iz Londona v Moskvo, kjer se bo pogajal s predstavniki sovjetskega ministrstva za trgovino za sporazum o prodajanju rafiniranega petroleja Sovjetski zvezi.
Dr. L. R1CCIO
- . ■*'? t
mmž-.....
* *.' fy-> : . s*<-&‘5
M *
BEOGRAD, 17. — Danes so se v Beogradu nadaljevala pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi predstavniki glede reparacij in drugih zahtev, ki izhajajo iz mirovne pogodbe z Italijo. Obenem razpravljajo tudi o ureditvi vprašanja italijanske podržavljene lastnine v Jugoslaviji in o nekaterih drugih važnih vprašanjih.
Trgovinska pogajanja med obema državama pa se bodo začela prihodnji mesec. Sodijo, da bodo ti razgovori pripeljali do obsežne trgovinske izmenjave med obema državama. V okviru tega bodo sprejeli sklep o vzpostavitvi letalske proge Rim—Beograd. Razširili bodo tudi splošno izmenjavo industrijskih proizvodov in kmetijskih pridelkov in surovin.
Na sliki vidimo prihod italijanske delegacije pod vodstvom opolnomočenega ministra Riccia v Beograd. Na postaji so delegacijo sprejeli predstavniki tajništva za zunanje zadeve in člani italijanskega veleposlaništva v Beogradu.
V Rimu mrzlično iščejo rešitev
sa vprašanje državnih uslužbencev
V poslanski zbornici se je končala splošna razprava o zakonu o pooblastilih, vlada pa še ni našla milijard, da bi ugodila željam CISL in U1L, naj vsem državnim uslužbencem poviša plače za 5000 lir - Seja vlade preložena - Posvetovanja med demokristjani zaradi stališča CISL
Dr. V. Bakarič v bujskem okraju
BUJE, 17. — Te dni je obiskal bujski okraj predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. V Buje je dr. Bakarič, ki ga je spremljal sekretar mestnega komiteja EK Reke Nikola Rački, prispel v ponedeljek opoldne. Sprejela sta ga predsednik okrajnega ljudskega odbora Erminij Medica in sekretar okrajnega komiteja ZK Vanja Vranjican, dva pionirja pa sta ga pozdravila v hrvaščini in italijanščini in mu izročila rože. Dr. Bakarič si je ogledal mesto in prisostvoval popoldne plenarni seji okrajnega komiteja ZK, med katero je govoril o raznih vprašanjih zunanje in notranje politike. Med drugim je tudi na kratko prikazal svoje vtise z nedavnega potovanja po skandinavskih deželah.
V ponedeljek zvečer se je dr. Bakarič odpeljal v Umag, kjer si je predpoldne ogleda! tovarne :n razna investicijska dela.
LONDON, 17. — Foreign Office je objavil danes .popoldne naslednje poročilo:	((Italijan-
ski ministrski predsednik Scel-ba in zunanji minister Martino sta sprejela vabilo, da obiščet« Anglijo kot . .gosta vlade Njenega veličanstva. Obisk je bil določen za čas od 15. do 18. februarja 1955. Podrobnosti obiska bodo sporočene kasneje.«
Predstavnik Foreign Qfficea je izjavil novinarjem, da bodo ob tej priložnosti državniki obeh dežel izmenjali mnenja o številnih vprašanjih, ki zanimajo Italijo in Veliko Britanijo. Predstavnik je nadalje poudaril, da je prišlo od časa
zadnjega obiska italijanskega ministrskega predsednika v Angliji (De Gasperi v juniju 1953) do mnogih novih dogodkov, zaradi česar bo Scel-bov in Martinov obisk zelo koristen.
V londonskih uradnih krogih govorijo o ((Vljudnostnem obisku«, ne izključujejo pa, da bo imel tudi politični pomen. Podrobnosti obiska še niso določene, zdi se pa, da bosta Scelba in Martino sprejeta v avdienci pri kraljici Elizabeti in da jima bo Churchill priredil kosilo.
(Od našega dopisnika)
RIM, 17. — Danes predpoldne se je na Viminalu sesta-
la italijanska vlada in mej drugim razpravljala o vprašanju državnih nameščencev. Pred tem so ministri Vanoni. Gava in Tremelloni poročali o splošnem finančnem položaju, Diskusija o državnih nameščencih, ki 'e tiče predvsem vprašanja, kako najti denar za kritje povišanja plač, se bo nadaljevala na prihodnji vladni seji. Ta je bila sprva določena za jutri predpoldne, zvečer pa so sporočili, da je preložena. Na današnjih razgovorih in pogajanjih namreč še niso dosegli sporazuma glede zahteve demokristjan-skih in socialdemokratičnih sindikatov, naj se vsem dr-
Novi spopadi v Alžiru
ALZIR. 17. — Danes poročajo o dveh napadih alžirskih upornikov proti francoskim silam. Ena skupina je napadla na južnozahodnem delu gorovja Aures v bližini Biskre, druga pa je istočasno stopila v akcijo na vrhovih blizu Batne nedaleč od sedeža francoskega glavnega štaba.
Medtem se v Maroku pripravljajo na stavko, ki se bo začela jutri in na katero je
Sneg, dež, burja in mraz v Jugoslaviji in llaliji
Burja pri Senju dosegla 100 km na uro • Neurje v Črnogorskem Primorju Sneg v Bosni - V Severni Italiji hud mraz, v goratih predelih snežni zameti - Močni nalivi z vetrom in poplave v Južni Italiji in na Siciliji
REKA. 17. — Huda burja, ki je začela pihati včeraj po vsem Slovenskem Primorju, je zlasti divjala danes ponoči in zjutraj na področju Postojne, pivke, Podnanosa in Ilirske Bistrice. Posamezni sunki so dosegli hitrost do 80 km na uro in tudi čez.
Potniške ladje, ki so danes zjutraj odplule z Reke, so se morale vrniti s crikveniškega področja zaradi hude burje in velikega neurja v planinskem kanalu. Po podatkih meteorološke službe je burja pri Senju dosegla hitrost 100 km na uro.
Tudi iz Crne gore javljajo o hudem neurju v Črnogorskem primorju in o snežnih viharjih v notranjosti. Velika snežna nevihta je divjala danes ponoči tudi v Nikšiču in Plevlju, kjer je zapadlo od
■kaj bo rekel vFrituorski4* ?
Včerajšnji »Messoppero« pri-bržeres‘~ £ mead° bo naj-
d ni ca r*v	mladeniči
gledališču «Rossetti» n n predstavi opere <,Nabucco“ er prt Petin «Va pen.’ siero”. razprostrl, trobojnice skupaj z zastavami Istre. pu-om-o? Pa,m“čije. tako da je VJ, j ' traK tch zastav vi-Nato^ VlS (,ledam>“ Prostor. ftato )e baje prišel vzli-iiski tomuar (še prej po si?**‘
i* uk^ umakneš ■ IIa« vso -zadevo dAcije u, 0d'?''r'.? arad da nre	mladeniče,	češ
festacijo*ake?d'd”°lien0 mani' metali tun , n f° )?ri tfm ške L, ta3ne letn}ce «Ke-
bito tn E Legen m da je
mfVtaeZ ‘0rfOVanska mn‘
3 ’ :uUtev manjšine 'Mess aggeron nato dobesedno nadaljuje: «Kaj bo rek«;
je »mrrs 36 t’pra'4a! «» se ?! J 7 0 komisar«, ki sj j,, mi rt tmena omenjenih treh m/edemfep jih pustn do.
«Meesagger o» se
Skozi sito in rešeto
noKP0d H’uuerio-
*°m istrska ,» dalmatinska
zastava nista bili policiji v napotje. «Cast nacije in prestiž države se ne moreta izenačiti z zaskrbljenostjo za ono, kar bo rekel «Primor-ski». Kar se tiče Trsta, se no bo odrekel svoji italijanski duši in ne bo nikoli zanikal. svoje ljubezni za brate, ki so ostali onkraj. Tudi to je potrebno vnesli v zapisnik .»
Mnenja smo, da se danes kot danes ni potrebno več vprašati, kaj bo rekel ((Primorski dnevnik» sn pisati, kaj počne policijski komisar, ko vidi, da trije mladeniči v Trstu zahtevajo povratek Dalmacije. Istre in Pulja. Danes kot danes so takšni trije mladenič, potrebni temeljitega zdravljenja v bolnišnici, k i leži severovzhodno in nedaleč od gledališča «Ros-setti«.
Ni zdravila
Hujši primer po je, če start prof. Vittorio Furlani, ki
ga najbrž še vedno smatrajo za republikanskega prvaka, to je pripadnika stranke, ki podpira vlado, ki je podpisala londonski sporazum, objavlja v istem «Messagge-ro Venelo» članke, kakršno jc pismo, ki ga je pisal ravnatelju videmskega dnevnika pod naslovom «Ni več čas za trkanje na prsi«. Tu*-di. on namreč z izrazi, kot se ((barbarski« in ((balkanski«, prihaja do zaključka: «... seznam naših kreditov, ki gre od Zadra do Kopra, nikakor ni padel v zastarelost».
Furlani pravi med drugim glede dvojezičnih napisov, ki jih določa statut: «... resnica je ena sama: volilni distriktt v Trstu ne obstajajo ; morda bodo obstajali v Jugoslaviji, toda tukaj je v veljavi italijanski zakon.« Ergo — tako hoče reči Furlani — polilnih distriktov ni, zato ne more biti niti dvo-
jezičnih napisov!...
Kakšno zdravilo bi mu svetovali? Bojimo se, da ga zanj ni več!
Nesreče za Trst
«Ka kor vse obmejne pokrajine tako ima tudi Trst svoja protislovja in svoja obžalovanja (in ni potrebno na tem mestu omenjati, v kakšni meri so upravičena), svoje argumente, o katerih je težko razpravljati na hladen način. Med tolikimi nesrečami se mu je pripetilo tudi to, da se je kazal v povsem nasprotni luči in da mu ni nikdar v teh letih uspelo najti način, da bi prišel do izraza njegov pravi glas, da bi seznanil svoje rojake s svojim pravim, profilom. Saj n: moglo biti drugače, če ima Trst škofa, kakršen je monsi-pnor Santin župana, kakršen jz Bartoli, in dnevno plavilo. kakršno je «11 Piccolo« Rina Alessija, ki se je imenovalo
do včeraj eGiornale di Trie-stes.
Glede škofa Santina ne ostane drugo, seveda, kot ga nadalje prenašati z željo, da bi se v bodočnosti vzdrzal takšnih govorov, kakršen je bil tisti 3. novembra, v katerem je označil Spomenico o sporazumu kot *nepravično pogodbo«, znanilko žalosti tn nesreč. Tudi glede župana ni dosti kaj storiti: on je simbol, pravijo o njem v Trstu, hladna vojna teh let mu je malo izžela živce, Zelo dobro jc znal jokati, toda postaviti ga ob stran sedaj, ko solze niso več potrebne, bi bilo slabo dejanje. Glede tiska pa je potrebno še vse storiti. Tu je «11 Piccolo» in že prej smo povedali, za kaj gre. V teh zadnjih časih je bil daleč od tega, da bi se poboljšal ter je postal še bolj mrhovinast: na dan otvoritve dela demokristjanskega glavnega odbora je izšel s člankom, v katerem je poveličeval Tognija in želel etogni-fikacijo« celotne večinske stranke n
Tako ocenjuje položaj v Trstu politični tednik «11 Mondo« iz Rima,
10 do 15 cm snega.
Tudi v Bosni sneži. V nekaterih krajih, n. pr. v Liv-nu, je sneg visok 30 cm. _V Hercegovini pa močno dežuje. Na področju Livna, Gac-kega in Kupreša je močna burja, ki ustvarja visoke snežne zamete. Do prekinitve prometa je prišlo na cesti Trnovo - Kalinovik - Nevesinje, Bugojno - Kupreš in Glamoč -Mlinište.
RIM, 17. — O hudem mrazu, neurjih in snežnih viharjih poročajo iz vse Italije. V Poadižju termometer še vedno pada. V občini Vernago je danes zjutraj bilo 18 stopinj pod ničlo, na področju | San Candido 19, v dolini Ve-nosta 20, na Brenerju 15. Po vseh poadiških dolinah piha že 48 ur močan veter in povsod je zelo oster mraz.
V pokrajini Turina je bilo danes 6 stopinj pod ničlo, v mestu samem pa 4. Tudi v Abrucih in Molise je pritisnil mraz V Aquili in v vsej pokrajini sneži. Snežni zameti divjajo tudi v Apeninih. V pokrajini Umbria in Mar-che je ponekod sneg dosegel dva metra višine. Na področju Castelluccio di Norcia j® 3.000 ovac ostalo v snežnem zametu. Hud mraz s snežnimi zameti je zajel tudi ostale gorate predele Italije. Tako javljajo o snežnih zametih in o padcu temperature iz pokrajine Foggie, pokrajine Spo-leto, pokrajine Perugia itd.
V pokrajini puglie tudi divja neurje in piha mrzel veter. Več krajev je bilo poplavljenih. Prav tako je neurje povzročilo poplave v Tarantu in vsej pokrajini. Na več krajih je bil promet prekinjen.
Neurje je včeraj bilo tudi na Siciliji, zlasti pa v pokrajini Palermo, kjer tudi danes močno dežuje in piha močan veter. Danes je na področju Enne zapadel sneg. Termometer pa je padel na ničlo. Poročajo tudi o smrtnih žrtvah-
.Veliko škodo je neurje po-
vzročilo v pristaniščih in več ribiških čolnov je bilo uničenih.
Nov protest ZDA sovjetski vladi
WASHINGTON, 17. — Danes je ameriški poslanik v Moskvi izročil v sovjetskem zunanjem ministrstvu novo protestno noto zaradi sestrelitve ameriškega letala na področju otoka Hokkaido. V svoji noti pravi ameriška vlada, da ameriško letalo ni streljalo proti sovjetskim lovskim letalom, kakor to zatrjuje sovjetska nota.
AmeriŠKp vlada pravi nato, da podpira stališče japonske vlade, da je skupina otočja Habomai ob južnem delu Kurdskih otokov, sestavni del japonskega ozemlja.
Nota izraža nato ((zaskrbljenost. ker ima Sovjetska zveza še dalje nazakonito pod okupacijo japonska ozemlja na otočju Habomai in vrši napade na ameriška letala, ki zakonito letijo nad tem področjem«. Ameriška vlada zahteva, naj «e sprejmejo ukrepi za preprečitev ponovnih incidentov, ker bo sicer ameriška vlada poskrbela za o-brambno zaščito ameriških letal na tem področju in bo za posledice, ki bi utegnile nastati, imela sovjetsko vlado za odgovorno.
Na koncu si ameriška vlada pridržuje pravico glede odškodnine v zvezi z incidentom.
SAIGON. 17.	— Eisenho-
\verjev posebni odposlanec v Vietnamu general Laivton Collins je na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA po; nudile prevzem odgovornosti za vežbanje vietnamske vojske. o tem se sedaj Collins razgovarja z vietnamskim ministrskim predsednikom Pie-mom in s francoskim vrhovnim poveljnikom generalom Ely.
žavnim uslužbencem prizna mesečni povišek 5000 lir. To J>i obremenilo državne izdatke za nadaljnjih 130-140 milijard lir. medtem ko je vlada doslej pripravljena dati samo 100 milijard. Problem je torej v tem. kje najti manjkajoče milijarde.
O tem vprašanju se je Scelba danes popoldne najprej posvetoval s tajnikom denu-kristjarfske stranke Fanfani-jem, katerega je sprejel v svoji pisarni na Montecitoriu. Z njim je verjetno govoril o stališču demokristjanskih sindikalistov.
Kasneje je Scelba na Montecitoriu sprejel v prisotnosti ministra Vanonija predstavnika demokristjanskih sindikatov CISL Pastora in Cappugi-ja, s katerima je skoraj dve uri razpravljal o zahtevi CISL, naj se državnim nameščencem prizna povišek 5000 lir in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1954. Kasneje je Scelba sprejel predstavnika socialdemokratskih sindikatov UIL poslanca Ceccherinija in Marto-nija. Obema je Scelba svetoval, naj se jutri posvetujeta z zakladnim ministrom. Po razgovoru sta predstavnika UIL dala razumeti, da zagovarjata tudi splošno preureditev plač.
Po razgovorih s sindikalisti je ministrski predsednik Scelba izjavil, da si prizadeva najti rešitev, ki bi upoštevala ta« ko pričakovanja državnih u-službencev kot tudi finančni položaj. Zaključil je: ((Utemeljeno upam. da se bo našla rešitev, ki bo sprejemljiva za vse«.
Kasneje zvečer je Scelba še nadaljeval z razgovori o tem kočljivem vprašanju. Govoril je z ministroma Vanonijem in Gavo. ponovno s političnim tajnikom demo^ristjanske stranke Fanfanijem in s predsednikom demokristjanske parlamentarne skupine Morom. Nato je Moro sklical odbor demokristjanske skupine v zbornici. ki je zasedal od 21.30 do 23.30 in razpravljal o tem. kako se naj na jutrišnji seji poslanske skupine lotijo vprašanja zakona o pooblastilih in poviškov državnim uslužbencem.
Danes se je namreč v po. slanski zbornici končala sploš-na diskusija o zagonu o pooblastilih Glasovanje sicer še ne bo prišlo na vrsto jutri, ker so na dnevnem redu zbornice nekatera druga vprašanja, vendar se pojavlja nujnost, da se v vJad.n' koaliciji sami najprej razčistijo računi glede zahtev demokristjanskih in socialdemokratskih sindikalistov. Se danes je v poslanski zbornici demokrist.janski sindikalist Cappugi zahteval, naj vlada prevzame nedvoumno obveznost, da bo povišala plače za 5000 lir in to z veljavnostjo od začetka tega leta in da bo sprejela tudi nekatere druge Zahteve, med katerimi so priznanje 30 dni dopusta, sprememba mehanizma periodičnih poviškov plač, sodelovanje predstavnikov državnih nameščencev v vrhovnem svetu javne uprave in ostalih podobnih organizmih itd. Te zahteve vsebuje posebna resolucija, ki so jo predložili de-mokristjanski sindikalisti in ki naj bi bila izglasovana skupno z zakona o pooblastilu.
‘	A.	P.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
novembra l®54
1>NKV1
Na današnji dan so bili leta 1943 hudi boji med partizanskimi enotami in Nemci na Ratitovcu.
mm
			
			
\m	w		n u
\il\			
Danes, ČETRTEK iT^” Odon, Oliva	^
Sonce vzide ob 7.08M	jjjta
16.32. Dolžina ,dne”cb vzide Ob 24.00 in zatone w
Jutri, PETEK
Elizabeta, Im‘ca
u iMiiun;n,i tržaške ivinstih,isiti: /iu)i;vii:i: za september Avtobusne zveze
Trsta s Švico
11 ladjedelnicah in Tovarni sfrniev še vedno nizko 'izkoriščanje naprav
Kalilu povečanje proizvodnje v železarni II. V A, nezadovoljiv polo žaj v čistilnici Aqnili - IVI a I a mehanična industrija v hudi hrizi
Gospodarsko poročilo tržaške industrijske zbornice za september, katerega smo deloma že obravnavali, prinaša tud? zanimive podatke o stanju tržaške industrije.
V ladjedelnici Sv- Marka so v omenjenem mesecu gradili dve 6.640-tonski ladji za ((Tržaški Lloyd», tretjo 9.550-ton-sko ladjo za družbo »Lussino« in 19.000-tonsko motorno cisterno za «Societa Marittima Finanziaria«. V ladjedelnici Sv. Roka pa so dokončavali plavajoči ponton z žerjavom in 2.850-tonsko motorno cisterno za družbo «Lussino». Tik pred dograditvijo sta bila tudi dva motorna čolna za finančne straže.
Najvažnejši obrati CRDA v coni so izkoriščali sledeče odstotke vgrajenih naprav: ladjedelnica Sv. Marka 19,0, Tovarna strojev 37,2, delavnica mostov in dvigal 87,0 in ladjedelnice Sv. Roka 20,5.
Po ugotovitvah omenjenega poročila je bilo torej stanje v največjih tržaških ladjedelnicah še vedno zelo slabo, saj je bilo mnogo delovne sile preveč ter so bili zaradi tega še vedno številni delavci začasno odstranjeni z dela. Resen je bil tudi položaj v ostalih ladjedelnicah cone. Ladjedelnica Felzcegy je gradila le 2-300-ttmsko motorno cisterno in ladjedelnica Sv. Justa pa dve 2.300-tonski cisterni. Obe ladjedelnici sta izkoriščali okrog 70 odst. normalnih proizvodnih naprav.
Položaj Tržaškega arzenala se je nekoliko popravil, ker so dobili več naročil za popravila italijanskih ladij, vendar pa je število zaposlenih delavcev še vedno znatno višje od potreb in so izkoristili le okrog 50 odst. proizvodnih naprav (40 odst. v avgustu in 50 odst. v juliju).
Izredno resen pa je položaj manjših mehaničnih delavnic, o katerih piše poročilo dobesedno sledeče:
«Lokalna mehanična industrija že dalj časa preživlja krizo, ki je odvisna od številnih faktorjev. Naročila so bila nomreč tudi v septembru zelo redka in nezadostna, da bi zagotovila ekonomsko koristno zaposlitev delovne sile. Ta položaj je povzročil še nadaljnje zvišanje proizvodnih stroškov.«
ILVA je zabeležila v septembru rahlo povečanje proizvodnje in sta delovali obe skupini za koks, visoka peč, Martinova peč in valjarna. Kljub nekaterim manjšim naročilom notranjega trga in manjšemu naročilu za jeklene plošče iz tujine se je obseg izdelkov v skladiščih tudi v tem mesecu povečal. Produkcija je bila v septembru sledeča: lito železo 9.601 ton (v primerjavi s septembrom 1938 95,5 odst.), jeklo 4010 ton (v isti primerjavi 167.7 odst.) in jeklenih plošč 2698 ton. Proizvodnja se je v primerjavi s prejšnjim mesecem povečala: litega železa za 5,35 odst., jekla za 7,91
odst. in jeklenih plošč za 3,53 odst.
Tudi v čistilnicah mineralnih olj, kar velja še posebej za Aquilo, položaj ni bil najboljši. V septembru sta tako obe veliki čistilnici prečistili 85.760 ton surovih mineralnih olj in je čistilnica Aquila izkoriščala 66,23 odst. naprav.
V nedeljo kongres ZD
V nedeljo 21. t. m. ob 9.30 se prične v kinu «Nazionale» izredni kongres Zveze dela (bivših Enotnih sindikatov). Delo kongresa se bo nadaljevalo v ponedeljek 22. t. m. ob
18. uri v dvorani krožka ((Kraljič« v Domu pristaniških delavcev.
V prihodnjih dneh bo izšel tradicionalni
»JADRANSKI
KOLEDAR« za leto 1955 s priloženimi knjigami Prešernove knjižnice.
Vsem tržaškim Slovencem toplo priporočamo, da si pravočasno oskrbijo to lepo zbirko slovenskih knjig.
V preteklih dneh se je v Neaplju vršila konferenca zastopnikov Italije in Švice, na kateri so pretresali vprašanja nanašajoča se na cestni promet med obema državama in na ureditev rednih avtobusnih zvez za prihodnje leto.
V italijanskem zastopstvu, ki mu je predsedoval glavni ravnatelj inšpektorata za civilno motorizacijo, ing. Firpo, so bili še ravnatelji oddelkov iz Milana, Torina, Bolzana in Trsta, kakor tudi predstavniki državnih železnic in komisariata za turizem. Ing. De Antonellis je poročal o zahtevah tržaških prevoznikov za avtobusno povezavo Trsta s švicarskim o-zemljem. Po dogovoru med o-bema zastopstvoma je bilo sklenjeno, da bosta — v kolikor se nanaša na naše področje — vzpostavljeni tudi sledeči zvezi:
1. Trst - Videm - Verona -Milano - Chiasso, štirikrat tedensko za vse leto;
2. Trst - Chiasso - Lugano, kot mednarodna turistična zveza tedensko in le v poletju.
'KULTURNA IN GOSPODARSKA DEJAVNOST V SV. KRIŽU I------------------------------------
jlzi/oljen pripravljalni odbor
za obnovitev Gospodarskega društva
NEZASLIŠ A N UK REP RAVNATEL JSTVA CRDA
ODLOČEN ODPOR DELAVSTVA proti omejevanju svoboščin
V ladjedelnicah in v Tovarni strojev hočejo prepovedati širjenje in prodajanje sindikalnega časopisja
Na seji krajevnega odbora OF v S. Križu so odborniki razpravljali o prosvetnem delovanju • Napovedana razstava Sirkovih slik
ma »Berto Sirk v Sv, Križu I Vojno odškodnino žfvi j en Je.1 Preda "d n e vl^m"0 le bodo začeli izplačevati konec leta
Ravnateljstvo CRDA je izdalo obvestilo, v katerem pravi, da se prepoveduje v ladjedelnicah in v Tovarni strojev razdeljevanje in prodajanje časopisov, okrožnic in letakov politične in sindikalne vsebine bodisi pred začetkom dela, med opoldanskim odmorom in po delu. Pri tem se ravnateljstvo sklicuje na določbo delovne pogodbe, ki govori samo o izobešanju raznih sporočil tovarniških odborov in notranjih komisij na oglasnih deskah. Obvestilo ravnateljstva SRDA je seveda ogorčilo delavstvo in koor-dnacijski odbor tovarniških odborov CRDA je šel takoj protestirat k personalnemu načelniku CRDA Morettiju, na tržaško županstvo in na prefekturo.
V Trstu ,ie to prvi primer tako grobega kršenja demokratičnih pravic delavcev v to« varnah. V Italiji je to že nekaj navadnega, ker so delodajalci na pobudo Confindu-strie že v raznih tovarnah prepovedali širiti sindikalni in drugi tisk ter so se morali delavci proti temu boriti tudi že s stavkami. Zato so tudi sindikati predlagali, naj se sestavi nekak statut o demokratičnih svoboščinah v podjejih, ker hočejo biti delodajalci v njih neomenjeni gospodarji.
Delodajalcem namreč ni prav, da delavci berejo časopise. ki nastopajo proti delodajalskemu izkoriščanju ter skušajo preprečiti širjenje njim nasprotnega tiska vsaj v tovarnah in na drugih krajih dela. Ce pa gre za tisk, ki zagovarja njihova interese, tedaj so seveda drugačnega mnenja. Spomnimo se le na razne okrožnice Lege Nazio-nale, ki se neomojeno širijo
po raznih uradih in podjetjih, kot na pirmer pri Tržaškem Lloydu, v bankah itd. Zato
no. Tukaj so se prisotni začeli delati norca tudi iz oficirja. Tedaj je ta potegnil
so jalovi vsi izgovori in se revolver, ker so se Slovenci
POLICIJA ODKRILA SPRETNO ZASNOVANE GOLJUFIJE
Avstrijska izvozna podjetja služila na račun svoje države
V Trst so DOšiijali ničvredno blago, v Avstriji oa dobivali državne nagrade, kot da bi šlo za dragocene izvozne pošiljke
delavstvo ne bo dalo prevara ti. marveč bo preprečilo nakane delodajalcev.
Prepoved širjenja tiska v tovarnah je le prvi korak k še večjemu omejevanju sindikalnih in drugih svoboščin delavstva. Ce se ne bi delavci proti temu odločno uprli, bodo delodajalci skušali krniti tudi delovanje tovarniških odborov in notranjih komisij ter prišli nakoč tako daleč, da te komisije ne bodo mogle več izobešati na oglasnih deskeh svojih razglasov in sporočil, čeprav je to zn sedaj še določeno v delovni pogodbi. Delavstvo predobro pozna delodajalce. ki hočejo doseči svoje cilje polagoma, korak za korakom. Zato bi bilo vsako popuščanje usodno. Naposled ne smejo delavci dovoliti, da bi gospodarji imeli svoje tovarne in svoja podjetja za nekake ločene otoke, ki ne bi živeli po istih zakonskih predpisih kot vse ostalo okolje. Delavstvo ima pravico, da širi svoj tisk v tovarni kakor izven tovarne z edino upravičeno omejitvijo, da to ne moti dela in proizvodnje.
Zato bo proti omejevanju demokratičnih pravic in svoboščin enotno nastopilo vse delavstvo, ki se zaveda, da je treba ustvariti proti predrznosti delodajalcev močan jez, da se ne ponovijo casi fašizma, ko so bile tovarne podobne vojašnicam.
HUDA PROMETNA NESREČA
Opernega pevca podrl tramvaj
15 minut po 18. uri je 48-letni Romano Mosetti iz Lo-njerske ceste vozil s tramvajem št. 6 po Ul. Carducci v smeri Ul. Koroneo. Ko je privozil do križišča s slednjo ulico, je opazil, da je neki pešec stopil s pločnika in stekel za svojim klobukom, ki mu ga je sunek burje odnesel z glave,
I Pešec se je nato v neposredni bližini tračnic sklonil, da bi pobral klobuk, in sicer prav v trenutku, ko je Mosetti privozil tja s tramvajem. Kljub
medtem zbrali grozeče okoli
njega, in da bi jih prestrašil je ustrelil v zrak, pri čemer je izstrelek zadel v slovensko napisno tablo.
Namesto komentarja, ki je sicer nepotreben, naj zapišemo besede nekega Openca, ko je prebral Bagattovo aspecial-no» poročilo: Mrka, to se pej bere kot en «romanzo gial-lo». Moraste prav objaviti te fašistične «floče» u Primorskemu, se bomo vsaj kaj nasmejali.« In tako smo njegovi želji ugodili.
Ker je prehitro zavrl
S prognozo okrevanja v 5 ali 10 dneh so zaradi globoke rane na glavi in omotičnega stanja sprejeli včeraj kmalu po 7. uri zjutraj na I. kirurškem oddelku bolnišnice 59-letno Marijo Stemberger por. Labinjan iz Albone.
Zenska, ki se je zatekla v bolnišnico s taksijem je pojas-
poročali, da so domačini na nekem sestanku razpravljali o možnosti obnovitve nekdanjega Gospodarskega društva. Križani so še vedno ponosni na to svojo ustanovo, saj še sedaj živijo ne samo člani temveč tudi odborniki tega društva, ki je delovalo vse dokler ga ni uničil fašizem. Fašisti so namreč hoteli, da bi se člani pa tudi odborniki vpisali v fašistično stranko. Vsi so se seveda temu uprli in zato so se domači fašistični pritepenci polastili vodstva društva. Najprej so razprodali društveni inventar, nato so zaprli gostilno, končno so pa po karabinjerjih zaplenili gostilniško licenco.
Sedaj ko Križani razpolagajo z novo zgradbo, jim ne more nihče preprečiti, da začnejo z aktivnostjo, ki naj dovede do oživljenja Gospodarskega društva. Zato so na ponedeijskem sestanku iz svoje srede izvolili 7-članski pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da uredi vse potrebno za čim prejšnjo obnovo Gospodarskega društva.
* * *
V torek je bila spet redna
seja krajevnega odbora OB’, na kateri se je razpravljalo o dejavnosti krajevne organizacije. Prisotni so se posebno zanimali za obuditev prosvetnega dela posebno zdaj, ko so se začeli že zimski večeri. Pevci in dramska družina se morajo pripraviti na silvestrovanje, ker bi ne bilo prav, da bi nam na zadnji dan starega leta zabave manjkal poleg proste kratek in pester kulturni program.
Ko smo govorili tudi o drugem, smo videli možnost u-stanovitve domačega moto-kluba, ki bi lahko dobil prostore v novi, za vse pristopni zgradbi. $e vedno je pri nas pereč problem mladine. Novi društveni prostori se dajo tako urediti, da bodo imeli domača mladina in domači dijaki še posebej svoj kotiček v «Sirkovem» domu.
Pokrajinska delegacija združenja vojnih oškodovancev sporoča vsem, ki so sprejeli predlog finančnega nadzorni-štva za izplačilo vojne škode, da se je zanimalo pri pristojnem ministrstvu v Rimu, da se omenjenim vojnim oškodovancem čimprej izplača vojna odškodnina. Zakladno ministrstvo je odgovorilo, da je bila določena takojšnja izdaja odlokov o izplačevanja odškodnine, ki so jih oškodovanci sprejeli pred 60 dnevi. Zate pričakujejo, da se bodo prva izplačevanja začela že proti koncu tega leta.
Nesreča na delu
Med delom v mehanični delavnici si je 49-letni mehanik Daniele Pisani iz Miramarske-ga drevoreda hudo poškodoval prst, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
Poenostavljen
birokratski postopek
Predsedstvo rimske vlade je razposlalo navodila vsem ministrstvom , podrejenim organom in vsem prefektom glede poenostavljenja birokratske izdaje listin. Na osnovi teh navodil je bila poslana okrožnica, ki določa, kako morajo določeni uradi izpisovati osebne anagrafske podatke iz osebne izkaznice zainterisira-ne osebe, ker so razveljavili dosedanje predpise, da je treba za razne prošnje in akte priložiti tudi posamezna potrdila.
Zato bodo od sedaj naprej prebivalci lahko predložili pristojni upravi samo osebno izkaznico namesto vrste dokumentov, ki so jih do sedaj zahtevali, in sicer:	rojstni
list, potrdilo o stalnem bivališču, potrdilo o državljanstvu itd. Pristojni uradi bodo izpisali iz osebne izkaznice vse potrebne podatke in jih vpisali na poseben obrazec, ki ga bosta podpisala službujoči uradnik in zainteresirana o-seba, ki .bo s tem potrdila točnost danih podatkov. V nekaterih primeri bo omenjeni obrazec izpopolnil lahko osebno občinski tajnik brez prisotnosti ali podpisa zainteresirane osebe.
V primeru, da zahtevajo tudi potrdilo o dobrem vedenju, se bo za to potrdilo zanimal pristojen upravni urad, tako da ne bo treba zgubljati časa. Te olajšave pa ne veljajo za poroke in za natečaje za državno službo, zakar še vedno veljajo dosedanja pravila.
IZPRED SODISCA
NESPRETNA IZSILJEVALKA obsojena na leto dni zapora
Pred porotnim sodiščem odložena razprava proti Romeu Iskri - Mila obsodba skesanega tatu
Kljub temu da je 40-letna
Valerija B. žena doktorja komercialnih ved, je padla tako nizko, da je zašla na obtožno klop pred sodnike, ki niso preveč upoštevali njenega položaja, temveč jo krat-komalo obsodili na leto dni zapora. Zenska pa je imela srečo, kajti amnestija je pripomogla, da so ji kazen od-Misiim, da bo vse razveseli- ! pustili
la novica, da se pripravlja za prihodnji mesec razstava Sirkovih slik v novih prostorih. Prav je, 'da se domačini, zlasti pa mladina, seznanijo z deli našega prezgodaj umrlega umetnika. Z razstavo Sir-
nila, da se je ranila med vož- j kovin slik je zamišljena tudi njo z istim vozilom, katerega ureditev razstave siovenske je šofer nepričakovano in ostro zavrl.
Cev mu je zdrobila nogo
V trenutku ko je bil 39-letm Angelo Santi iz Doline 170 zaposlen pri dviganju cevi s pomočjo žerjava, ki je služila za vlivanje cementa, se je težak predmet odtrgal od žerjava m priletel delavcu na nogo ter mu s tem zlomil piščal in peto. Takoj za tem so ponesrečenca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 80 ali 100 dneh na ortopedskem oddelku.
ureditev
knjige.
rudi vest, da namerava u-prava domače kino dvorane skupaj s prosvetnim društvom preskrbeti izven tekočega kmoprograma tudi razne jugoslovanske in slovenske filme, nam je zelo všeč.
Naši najmlajži bodo tudi, kot se zdi, v najkrajšem času imeli priliko, da se bodo od časa do časa nasmejali slovenskim lutkam.
Poleg te kulturne dejavnosti, ki je na sporedu, imamo za prihodnji ponedeljek napovedan množični sestanek Op, na katerega že sedaj vabimo vse domačine.
V PR VIH D E S ETIH M ESECIH TEGALETA
Promet v tržaškem pristanišču nekoliko nižji od lanskega
Valerija B., ki je imela precej dolgov, je hotela izsiliti od neke družine, ki je stanovala v isti hiši, 200.000 lir. Zaradi tega je napisala anonimno pismo in je, sklicujoč se, da je mati otroka, za kateiega sta Domenico pitta-ri in njegova žena skrbela, zahtevala 200.000 lir, kajti v nasprotnem primeru da bo o-treka umorila, pittari je seveda zadevo prijavil policiji in poveljstvo je takoj poslalo na kraj 2 agenta, ki sta se skrila v kleti ter opazovala poštni nabiralnik v veži, kjer bi morala družina položiti denar. Agenta pa nista videla ničesar in tako sta zapustila opazovalno mesto. Naslednjega dne pa je družina Pittari ponovno dobila pismo, v katerem se je «mati otroka« oprostila ker zaradi bolezni ni mogla priti po denar in je vabila zakonca, da za gotovo položita denar. kakor rečeno v pismu, pittari je seveda položil v nabiralnik zavoj, ki je vseboval navaden papir namesto zahtevanega denarja, pva agenta sta bila tudi tedaj na preži, vendar pa nista opazila, kdaj je izginil zavoj. Začela pa sta sumiti v neko žensko, ki se je sumljivo obnašala in se igrala z . raznimi otroki. Metala je njihovo žogo sem in tja v | po veži in večkrat tudi pro-
Zaradi tatvine kovčka nekemu študentu je bil 21-letni Giorgio Giuliari iz Ul. Molin a Vento obsojen na 6 mesecev zapora in na 6.00p lir globe, vendar je sodišče upoštevalo vse ugodnosti, ki jih določa zakon, zaradi česar je bil po razpravi ponovno svoboden.
Mladenič je namreč 8. t. m. ukradel kovček v vlaku in si ga odnesel domov. Naslednjega dne pa se je skesal in ga je odnesel na policijo, kjer je izjavil, da ga je našel na cesti. Agenti mu seveda niso verjeli in so ga takoj zaslišali, nakar je Giuliani -priznal tatvino.
Preds.:	Gnezda,	tož.:	De
Franco, zapisn.:	Magliacca.
obramba: odv. Verri.
Letečemu oddelku se je v preteklih dneh posrečilo razkrinkati dobro premišljene prevare na škodo avstrijske republike. Zaradi tega je bila o zadevi obveščena tudi Interpol, ki bo seveda stopila v stik z avstrijsko policijo.
V obrazložitev načina prevare moramo najprej omeniti, da imajo avstrijski trgovci pri izvozu vso pomoč svoje domovine. Ce želi na primer neki avstrijski trgovec izvoziti v tujino blago, ki je bilo izdelano z domačo delovno silo v mejah republike, mu takoj dajo izvozno dovoljenje in dobi vrhutega še denarno nagrado, ki doseže včasih tudi 15 odst. vrednosti izvoženega blaga. Vrhutega si trgovec s tem pridobi pravico uvoziti enako količino drugega blaga, ki ga primanjkuje Avstriji. Kakor se vidi, ugodnosti ne manjkajo. In prav na podlagi teh olajšav, ki prinašajo nekaterim podjetnejšim trgovcem lepe dobičke, so si nekateri avstrijski trgovci izmislili dober in zelo lahek način prevare.
Nekatera avstrijska podjetja, in sicer «Hasto», «Frank», «Friedmann». dunajska «I)al-matica« in druga so pošiljala po špediterju Longhtju iz Celovca razne pošiljke naslovljene na podjetja v Porto (Španski Maroko) in Martina Lopeza v Lizboni. Blago bi moralo iti skozi Trst. Zaradi tega so pošiljke najprej poslali dvema špedicijsktma družbama v Trstu, s prošnjo, da blago zadržijo do njihovega obvestila. S tem. da je blago šlo preko avstrijske meje, so trgovci dobili pravico do nagrade. In vse omenjene družbe so nato kratkomalo pozabile na blago, ki je vsktadiščeno ležalo v Trstu. Ker se je špediterjema zazdelo vaoeno sum-
ljivo. sta s pismi opozorila avstrijska podjetja na vskladišče-no blago in zahtevala od njih nadaljnja navodila. Nekatere tvrdke so odgovorile, naj blago uničijo, druge pa. ki obstajajo verjetno samo na papirju, pa se niso niti toliko potrudile, da bi odgovorile. Medtem pa so prav gotovo že uvozile isto količino izvoženega blaga in tako naravno dvakrat zaslužile.	I
Tudi policiji se je dolga doba vskladiščenja zdela sumljiva in je takoj uvedla preiskavo, ki se je uspešno končala. Ugotovila je namreč, da blago v zabojih ni odgovarjalo blagu, ki je bilo- na seznamu spremnega pisma. V pismu je bilo namreč pisano, da je v zaboju dragocena barva, medtem ko je bila v resnici umazana voda z anilinsko barvo. Druga pošiljka pa je vsebovala slabo vrsto likalnikov, medtem ko so bili na seznamu likalniki najboljših vrst. Ni bilo torej več dvoma, da gre za velikopotezno goljufijo v škodo avstrijske države s strani nekaterih prebrisanih trgovcev, ki so tako na izredno lahek način krasno uspevali. Toda kako je to blago prihajalo preko meje? Vsekakor bo nekaj krivde tudi pri nekaterih nameščencih avstrijskih carinskih oblasti, kajti težko bi bilo misliti, da bi blago prihajalo brez njihove vednosti v Trst. Vsekakor je to stvar avstrijske policije, ki bo brez dvoma uvedla strogo preiskavo. da odkrije to in verjetno tudi druge obstoječe mreže pretkanih trgovcev - goljufov. Pri nas pa ni krivcev, kajti tudi tukajšnja špediterja* sta blago sprejela, ne da hi poznala njihovo točno vrednost, iv. dobri veri.
V oktobru se je tržaški
prometa, saj so se ponovno
povečali železnišk odhodi pro ti zaledju, medtem ko je občutno padel obseg iz zaledja
VUtU Ija a uaiiMUjw.il.  j i *"7	•	v	I	II	I	v	.	.	V	I w	...............
temu. da je zavrl, je bilo ore I	/.VlSOl DO Se je	Z<3	ITlQlenkOSt	letOSnjl Ze	ti kleti, kjer je bil nabiral-
pozno in tramvaj je pešca po-	_	,	i	1	■	Rik. Agenta sta to javila insp.
drl, pri čemer je nesrečnik	iezniSKl promet	V	primerjavi	Z lOnSKim	Piscopellu, ki je takoj zasli-
udaril z glavo ob trdi tlak.--------------------------------------------------------------------------- šal stanovalce in seveda tu-
Moža, ki so ga identificirali za 66-letnega opernega pevca Benvenuta Francija, stanujočega v hotelu ((Milanu« in začasno v našem mestu, kjer nastopa v operi «Nabucco», so nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi prebite lobanje sprejeli na II. kirurškem oddelku. Zaradi njegovega stanja, ki je resno, so si zdravniki pridržali prognozo.
tranzitni pomorski in železniški promet rahlo izboljšal v primerjavi z istim mesecem preteklega leta. po mor-j pripeljanega blaga ju so pripeljali skupno 220-159 ton (v oktobru 1953 174.247 ton) in odpeljali 80.857 ton (71,761). kar je privedlo do skupnega pomorskega prometa 301.016 ton, medtem ko je ta promet znašal v istem mesecu preteklega leta le 246 086 ton.
Promet tržaškega pristanišča v prvih desetih mesecih tekočega leta pa je še vedno nekaj nižji, kot je bil v istem
..Specialno" poročilo
eLotta Politica»», tedensko	,
glasilo fašistične organizacije , obdobju preteklega leta. Le-MSI, je v svoji zadnji šte- tos so pripeljali v pristani-vilki objavilo članek nekega • šče 2.065.370, lani pa 2.021-936;
odpeljali pa so letos 845.998 ton jn lani 913.107. Skupni promet januar-oktober je le-
Pierpuola Bagalta o razmerah, v Trstu. Ubog: Bagatta je res aktiven: povsod je zraven, sedaj v baru «Principe», kjer je po siloviti diskusiji s filo-slovenskimi elementi občutil na lastni koži vso brutalnost civilne policije, kmalu nato pa je bil že na Opčinah, kjer je do podrobnosti rekonstruiral dogodek, ko je neki italijanski oficir ustrelil proti slovenski napisni tabli nad uDruštveno gostilno».
Poslušajte, kaj je zvedel in kaj piše svojim vernim fašističnim čitateljem Pierpaolo Bagatta o znanem dogodku na Opčinah:
Italijanske oblasti so naročile vojakom, da ignorirajo vsako provokacijo slovenskih elementov. Lepega dne sta dva italijanska tankista stopila v prostore ((Društvene gostilne« na Opčinah, kjer jih je približno 80 Slovencev začelo žaliti, dokler niso v znak zaničevanja začeli proti njima celo pljuvati. Oba tankista sta odšla v vojašnico, kjer sta zadevo javila svojemu nadrejenemu častniku, ki se je z njima vrnil v gostil-
tos znašal 2.911.368 ton, medtem ko je lani znašal 2.935.043 ton. Promet se je torej rahlo znižal, in kar je še posebno občutno — znižali so se zlasti odhodi, medtem ko je ostal obseg pripeljanega blaga bitsveno neizpremenjen.
Železniški promet je v oktobru dosegel 194924 ton, kar je nekaj več kot v istem mesecu preteklega leta, ko jc znašal železniški promet 181.181. ton.
Tudi železniški promet prvih desetih mesecev tekočega leta je nekoliko višji kot v istem obdobju 1953. Pripeljali so tako 768.781 ton (716.950 ton lani) odpeljali pa 1.043.923 (1.094.10C). Skupni železniški promet prvih desetih mesecev znaša letos torej 1.779.887 ton medtem ko je znašal lani 1.760.873 ton. Skupni obseg železniškeg prometa v prvih desetih mesecih se torej bistveno ni izpremenil in je le rahlo porasel, medtem ko se je poslabšala struktura tega
Nerodna padca
Triinosemdesetletna Frančiška Devetak por. Bergogna iz Ul. Panorama je včeraj, v trenutku ko je hotela vstati s stola, nerodno padla na tla in ker si je zlomila kolčni sklep leve noge, so jo morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Zenska ne govori in njeno stanje je zelo resno.
•■K * *
Na ortopedskem oddelku so pridržali včeraj proti večeru tudi 83-letni Ersilio Tonini por. Sticotti iz Ul. Rossetti, katero je med hojo po cesti neka mimoidoča ženska nehote porinila, zaradi česar je starka izgubila ravnotežje in padla na tla. V bolnišnici, kamor se je zatekla, so ji ugotovili zlom zapestja in so jo pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 35 dneh.
Z vespo jo le podrl
V trenutku ko je 44-letna Ana Centis iz Ul. Pončana prekoračila Trg stare mitnice je vanjo priletel s svojo vespo in jo podrl na tla 45-letni Giu-liano Settimi iz Ul. Campa-nelle, ki se je tudi zvrnil na cesto, vendar se je takoj nato nepoškodovan dvignil.
Centisovo pa so naložili v rešilni avlo, ki je prišel na mesto, in jo odpeljali v bolnišnico, kjer pa sc ji samo izprali lažje praske na kolenu ter jo nato s prognozo okrevanja y 2 ali k dneh odslovili.
di Valerijo B., vendar je ta zanikala. V tistem trenutku je prišel domov tudi njen mož, katerega so tudi zaslišali, vendar se je ta grozno razburil in užalil in naprosil inšpektorja, da bi z njimi govoril zasebno. Inšpektor je sprejel in povabil doktorja v pisarne letečega oddelka, kjer je mož pojasnil, da je pismo napisala proti njegovi volji njegova žena. Naravno je, da so žensko aretirali- in ker je vse priznala, sklicujoč se, da sta z možem imela dolgove, so jo prijavili sodišču, kjer je za svoje dejanje prejela zasluženo kazen.
Preds.: Fabrio, tož.: Grubis-si, zapisn.: petrocelli, obramba; odv. Poilucci.
* * *
Razprava proti Romeu Iskri, ki je obtožen dvojnega poskusnega umora, je bila odložena na 3. december. Sodišče je namreč odredilo novo tehnično preiskavo, katero bo opravil izvedenec ACEGAT inž. Zennaro s pomočjo zdravnika dr. Omera. Inž. Zenna-ro bo moral ugotoviti, kakšna količina plina bi lahko v stanovanju Iskrove družine škodovala obtoženčevemu sinu in ženi, medtem ko bo moral zdravniški izvedenec izjaviti, če je obstajala smrtna nevarnost, ali pa jo izključiti. Dr. Omero je zahteval 60 dni časa, vendar sodišče ni moglo tega sprejeti in je odredilo odložitev razprave samo do 3. decembra, da bi tako dalo možnost izvedencem, da proučijo postavljena vprašanja.
Med včerajšnjo razpravo je sodišče zaslišalo dva policijska narednika, olitoženčevo sestro in njegovo svakinjo.
Preds.; Palermo, tož. Visal-li. zapisn.:	Neri, obramba:
odv. IJerton in Kezich,
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope prostor XIX. od 2. do 22. vrste in del prostora XV. od 5. do 16. vrste navadnih grobov pokopališča pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih med 27. januarjem in 24. novembrom 1944.
Vsi tisti, ki bi radi ohranili in prenesli posmrtne ostanke v druge grobove, se lahko obrnejo na upravni oddelek javnih del. odsek za pokopališča v Ul. Teatro 5/III, soba 43. Za prevzem nagrobnih kamnov in podobnega velja običajni postopek. Po 19. decembru ne bo več možno prekopavati posmrtnih ostankov niti prevzemati nagrobnih spomenikov.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 21. nov. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
.Mladost ured sotfiščom"
Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih Spisal: Hans Tiemayer Prevedel: Branko Gombač Režiser: Jože Babič Scenski elementi:
VI. Rijavec
Osebe:
Sodnik - Stane Raztresen; Eva de Bruin, nadzornica pri policiji za mladoletnike - Zlata Ro-doškova; Oče - Modest Sancin; Mati - Ema Starčeva; Ana Daalders - Tea Starčeva; Pi.et van Doorn - Miha Baloh; Gerard Niekert - Silvij Kobal; Gerard de Wert, kriminalni uradnik - Stane Starešinič; Marija Ho-genderst . Leli Nakrsto-va; Sodni sluga - Josip Fišer. — Novinarji, fotoreporterji.
V ponedeljek 22. nov. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
( GLEDALIŠČE VERDI)
Medtem ko se pri gledališki blagajni nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic za reda «A» in «D», se jutri prične razdeljevanje izkaznic za red «B».
mmmam
Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano. Vpisovanje vsak dan na sedežu od 20. do 21.30 do vključno 19. t m.
SPDT priredi v nedeljo 5. decembra planinski izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II.
Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi za božične praznike od 26.XII.1954 do 4.1.1955 zi-movanje v Podkorenu. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491 vsak dan od 19. do 20. ure.
Motoklub ((Jadran«, Opčine, organizira 28. t. m. izlet v Vipavo. Vpisovanje samo še danes 18. t. m.
ADRIA-EXPRES, Ul. Cicerone
4. - Najavljeni izleti za 20. in 21. novembra 1954 v Ajdovščino in Poreč ter izlet za dne 21. novembra 1954 v Kozino-Obrovo so iz tehničnih razlogov odloženi na 27. in 28. novembra oziroma 28. novembra 1954.
Ljudska prosveta
ne »počili
Odeon. 16.00: «W^let„im' P«'
M. Morgan. ML-ooiei
povedano.	brez w‘f'
Radio. 16.00: »Zločinec de«, J. Barryirior . ^i jalon g Secolo. 16.00: »Frize
gespe«,	n'®1”' C'
Verezia. 16.00.
Gabi e.	runfie	v P^®6*
sk;r»K‘S.<
Ki
ČETRTEK, 18- '>ovembrJ
li O P K K
254.6 m ali U™ M ^
SLOVENSKA PORO 630; 1.6
dan razen nede.Je
“Ka?»»u* *
12.30. 17.00. !9U0;,i:a. 6.50^
asPJPSfeTsflS
il.OO Kohče^^jf. Liszt);
glasba
nje;
11.30
Chcp
il.oo Količek Sjjje Koncert za n.aJ12oO
Chopin ir. 1. Vi,in Od da orkestrov; 14.00	} tol«*
do melodije; lf-40 ski ženski oletet, - jaB; 15^ police:	»Jutro . alv„S„Mi
Domači solisti in« l5 3o P«*:, našim mikrofonom. jg.OO9' danski operm kon«ed<)JIia loP novanjski ptobj^^Luogar sveru;' 16.10 Z 17.10 Vesela	l8.i5
d a t el j i iz rw"‘—rt; s.v ne novice; 18.50 bpo iod-ije in ritmi; *?■ (jo45 ««*•. željah v hrvaščini. v Gershvvin: R^^rjranKo ..(k kiavir solo izva,)a 2I.O5 2i.no Dnevni PrrlirV.
Kiavii	‘Vi
21.00 Dnevni priU* ,jeV; P slovanskih sMa®«'
Glasba za lahko n«.
■ K * 1 12.10 » 11.30 Lahki .ortfčfsiav« ropar nekaj; 1J:w„otive.
vsakogar nekaj, 1 moti*. „ ci; 13.30 Dunajske 4oo poje , kvartet CasreH*?1' 4 ^ KuDjo norist W. Hess, južrioari*jp obzornik;	l£25	glasb®:-« :»
nuni; 17.30 Plef* * vioM&fi; Brahms:	Koncert erjjki _ ^5
orkester; 18-40 vest’.ca, -0.05 19.00 Mamucina Pj Pestra glasba, 2“- 20.30 Nesmrtne metoM* sTrSP, p(a. moškega kv,"4eit 3; ^'m-iljo6, Chopin: Balada s - 21.30 -L&«k> matizi-rana zgfk)^ 22 00 GSritv 1 jene melodije. Dvorak; 503.
predavanje, ^--JOjnoč«3 *
raija št. 5; 2j.su _
1 »t st ‘
» iv D *	"	,2.i5	<K
11.30 Opernal kester pod 17.50 Plesna gia-o«> iz vseh dežel.	^ j J	*
11.00 Ra^U. U-15. V
Glasbena medig^etapa r u je; 11.35 &	re:
A. Lajovic: Capr	)gr*ar f*.
tijski nasveti;	vsak<*r#
m pihaia; 13.10 kaj; 14.00 Promet« Opoldanski konc<gt'
pravlj?3’ zeleh
glasba; 16JO ^|li 8 piv H.avljicti; 16.30 Z ^crS>. j? slušajtel; 17.10 B. van
uvertura, kiavir S. fc
Prosvetno društvo v Barkov-ljah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank, j lovo pri Gregorčiču, svoj redni J občni zbor z običajnim dnev-; nim redom in eventualno spre-! membo pravil.
Vabljeni so vsi društveni člani i kakor tudi prijatelji našega društva.
Prosvetno društvo v Skednju !
sporoča članstvu, da se danes od- | prejo na novo preurejeni pro- i stori (Slcedenjska ul. 124 . nad mizarjem) ob 19. u-ri. Knjižnica bo poslovala do preklica vsak četrtek od 18. do 20. ure.
tična' uvertura; ven: Koncert za 0p i st er št. 5 v Okno v svei; 18-> stoletja«; l8-30 nar0<jV£ 18.40 Slovenske n 2o.00 £ 1 poje moški zbor. llCe;r%jc6 aktualnosti; 2d-la j iflJ&-> čer« domačih Pe*1ier--;t(if 21.00 Literarni L 3o S&, in njegov slog, *^ pularn h orkestra ^	.
«
UNIOH
Svetovno —- j jo-
varovalmca iogTtJ,
1828 je v T 0 it
UL. VALDIRJ g«
jeta
tel 27512 -35-n,K paklirator po
Pri upravi
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRS T'
Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37-338 *
lahko naročite
JUGOSLOVANSKE
ln
SLOVENSKE
revije
zdravstvene 11 te rarne pravne ped agoške politične 1 t d
Oti mi oo danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. novembra se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 9, umhlo pa je 8 oseb.
POROČILI SO SE: poljedelec Hrislo Uarakov in gospodinja Korna Kajcev, geometer Anteo Sartoretto in gospodinja Giusep-p.na Coletta, geometer Giorgio Vaccari in učiteljica Gabriela Mastrl, uradnik Vitale Tabuii in uradnica Ines Pandiani, električar Giuseppe Cusimano in šivilja Elvira Punter, trgovski potnik GalUano Scolinj i-n uradnic« Dio-nisia Milivišič, mehank Maro Brecelj in gospodinja Irma Stefančič, šofer Luciano Iacomin in modistka Renata Pola, čevljar Carmelo Capraro in gospodinja Maria Di Giavanni.
UMRLI SO: 66-letni Ugo Eneii, 51-letna Antonia Boldin, 63-leina Maria Puntar por. Capponi, 52-letni Giuseppe Ronzani, 85-letna Antonija Senica vd. Searpa, 72-let-a-a Anna Fabris vd. Orlando, 93-lctna Maria Miacola vd. Val-lini, 74-lebia Giuseppina Feghiz vd. Zgur.
VREME VCEHAJ
Najvišja temperatura 7.5, naj-n,ižja 5.2, ob 17. uri 5.2, zračni tlak 1020.6, veter 31 km severovzhodnik, vlaga 39 odst., nebo 8 desetin pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14.3.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14: Al Llovd, Ul. delfOrologio 6; Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Bar-kovljati in Ničoli y Skednju,
Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na upravo
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338.
O arov i In prispevki
PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA«
Franka Velikonja 100, Theuer-schuh 300, Mara Rakovšček 500, Dolores Ukovič 300, Ema Rudolf 500, Amalija Malenšek 300, inz. Milan in Milena Pavlin 500, Be-dendo 500, Egidij Košuta 300, Ada Bezenšek 300, Marta Kopu-šar 100, Lenasl Viljem 200, Ivanka Škrinjar 300, Zora Koren 100.
Excelsior. 16.00:	((Postelja«, D.
Adams, V. De Sica. Mladoletnim prepovedano.
Fenice. 15.30: »Upor na Caini«, H. Bogart.
Nazionale. 16.00: «Veseli konjeniški oddelek«, V. De Sica, S. Pampanini
Fiioaraminatico. 16.00: ((Steza slonov«, E. Taylor, D. Andrevvs.
Supercinema. 16.00: »Alvaro, raje gusar«.
Arcobaleno. 15.30: «Rdeče kape«, A. Ladi, L Genn,
Astra Rojan. 16.30; »Deželami v Parizu«, C. Blom, A Sim,
Capitol. 16.00: «Dve solzi«, A. Farnese, I. Galter.
Cristallo. 15.30: «Quo vadiš?«, R. Taylor.
Grattacielo. 15.30: «Sti-ri v medicini« D. Bogarde.
Alabarda. 16.00: ((Pravljična Indija«.
Ariston, 15.00: »Olimpiada v Londonu 1. 1948».
Armonia. 14.30: ((Plavolaska med pregradami«, B. Hutton.
Aurora. 16.00: ((Nevihte pod morji«, R. VVagme-r.
Garibaldi. 15.30: ((Operacija Ap-felkern«, b! Daurant
Ideale. 16.00: »Zlati pašniki«. R. Cameron.
lmpero. 16.00:	«Vrnila sem t-e
zate«, T. Lingen.
Itaiia. 16.00: ((Spalnica mladenk«, F. Arnoul.
S. Marco. 16.00:	((Normandija«,
D, Brian.
Kino ob morju. 16.00: «Tujec», Gregory Peek.
Moderno. 16.00: «Hči polka«, A. Lualdi, I. Barzizza.
Savoua. 15.30: «Crni prestol«, B. Lancaster.
Viale. 16.00: «49. mož«, John Ire-land, Richard Dennii-ng.
Vittorio Veneto, 15.15:	«Krtnka
in srce«, J. Cravvford.
Az.zurro. 16.00: «Divji ples«, G. Cooper.
Belvedere. 16.00: «Vsi smo zločinci«, A. Nazzari ln V. Šanson. Mladoletnim prepovedano.
Marconi. 16.00:	»Moj mož«, K-
Montajban-	.
Masslmo, 16.00:	»Zbogom moja
lepa gospa«, A. Arnova.
Novo cine. 16.00: »Kruh, ljubezen In fantazija«, G. Lollobri-gida.
APEjt-i^
27- 10 (*oS"’
Reka - OP^ViP^
Ajdovščina	njK
Štanjel " ^„va c0i) Zali hrib - {	/
Kanal " ^obar'1*
Tolmin "	j,
4/ in 5. d«ceevni> (dvodne Opat')*
Reka "njstrica Ilirska B,s pivka Knežak	sočef?
Pregara	,
Senožeče ^ ip0ivai Dutovlje^ V0jsčKjg Komen	sla	v	pn
zs&s&P
uu**-
vss
* 1. ' dvodnev
LJ vbl3,£o POSTOjg sEN O?#0*
!»■
*
sTOrje
SEŽANO i0
Vpl
‘ ".i""'
M '$>,4. - „ Vpis°va”
* SS&
enodn«
TOMA-f 6
gSs#'
Vpis°v
primorski dnevnik
18. novembra 1934
POGUMNO
IN DOSLEDNO
ph,T\v' je potekel od pod-Uko SdTaZnma 0 Trstu ni ba je le'- vendar ie bil, tretjimi ,T' nbeleien 2 "<*«-tokrat	' ki Pričajo, da
določena Ja,ja tu<1‘ v Rimu ZZT- d°hra v°««. da se
j	odnosi med ohp-
Poiščetn1 HW-a drzavama in se
^oTnjanTbteT Tka S°-
ko eni™ i	v korist ta-
bra , "r drugim. Ta do-
odmev »! 38 ,mela ugoden Be°°radu
sti. ampak *al,]anskt ^o-
SporaZn J ^ nasploh-
».-od	, Zdravili po-
namreč rešeni T™ bU° nje ki i0 j i 10 vPrašd-
med °Z leta kaUh' »lauiin r,ro ? 30 m Jugo-*>o mn f precevalo vsakrš-
državarn	™d obe,ii“
italno n’- ampak ie hkrati mu aao^SrPeUa!o k splošne-rodnih nj 0VanJu p medna-l° ie e„	lh’ predstavlia-
no*t	T večali mož-
tern da	"	u -a sP°P°da. S
Pravljeno 3\ končno odmeri - ? se v dobršni Umiritve	*“di	možnosti
Dejstvo lSVT r»!°H- ■
bil	Je> da so, cm je
d° izra? ZUTn podpisan> Prišle
noTmaliziraTje^jJ^T Za sko-i talit , Jugoslovan-
Pok celi	t	J odnos°v, am-
°dnosi rt ■ nai b‘ se ti ven — 9mli r>a višjo ra-
Meljskih* r0U!n dobrih• Pri-^ tem sosodskih odnosov.
"di teZ«'* S° bile Poddne
nih itnr lne lztave odgovor-kar bral ,nSkih državnikov, ne Pe*V°na odptra ugod-5fc0 korio	Za	ob°jestran-
Icnanj. o medsebojno sode-PiŠkih L 0visanie predstav-Kpnu v, Bar'ov v Beogradu in *t»« „ “ st°Pnio veleposlani-tPoiarsk^ 0 Plitev go-"o iežti ,zmeniave med obe-Prava ' kakor tudi pri-
*p*Waniih VlSt° P0Pajarlj o " Pse skupnega interesa
^Posta,,L ZUt: da t/lede bojnih nri 8 boljši h medse-Italija dn°sov Jugoslavija in
bes'edah ta °StaU Sam°
boljši Se- pa ustvarili še toj , PO0°31 20 nadaljnji raz-tonja r J" tesnega sodelo-o'omi'Z-a.imeti stalno pred itu , p:osni sporazum o Tr-
i(P0 'jnanj10 Z yim 0Tn090-tblilan 90Slovansk°-italijansko ,reba \e' S tem v zvezi je
^esni/t V™l VT$ti zaeeti z ho rana n]em določd Me-faut m manjšinskega Milosti ZJzP°lntevanjem ob-"iemu ’	50 osn°va nadalj-
tbl iževan?u°™zamevanju ‘n Takšnih °bema drža' "OVorile n £	'Z,aV■ ki 50
sUhZ ° provljenosti, da
bodo omenjena določila iz-
^letala, je bilo kar pri h toda treba je to dokaza-je ludi z dejanji. Prav danes ^ *a to najlepša prilika, pr-
Po desetletjih spopadov, ki ‘Prot nikomur koristili, na-Jn„ ™°,’ k1 so obema država-‘istne -0li Preeejšnje neko-huj'Se ZTtVe’ netili čedalje
«i LTraStV°’ ki bi Prej
nove n”e°9lbj*o pripeljalo do
3e trebn fStr°fe' Zaradi tega *e » t0 Prdiko izkoristiti !io in potrebno dobro vo-n1evanZ°\eil0stjo lotiti izpol-°Bniti prejetih obveznosti, hju, sIe8 vsakemu slepomiše-
b' se shZn\izku§njavi, kako lPrale kel n- cbveenosti iz-
"e sapl0 z le~to utegnilo tazv°j normlreU ■ &ele začeti
?0s|auiio ,	? aC!3e med Ju-
° ^varZ talc'0> ^ «■ 1 bl bila *	* "° situacijo,
!lre'i snor 6 Z]a od uste JVB Porazumom.
l*emoT0nn?Vi hotnih f:U°r.andumn hi u:.
č^oranduL h11^ dolo6H vn,PrejuTdl- ' b,!o treb«
k° 'menoZ vPrušanje ta-rhe™.en°vanega malega ob-
izdelati za
di se ti po svoji notranji po-litično-družb eni strukturi razlikujejo. Mir ni vprašanje različnosti ideologij t ampak splošno človeško vprašanje, ki ga je moč rešiti navzlic vsem omenjenim razlikam. Jugoslavija in Italija imata tokrat najlepšo priliko, da to potrdita s čedalje tesnejšim gospodarskim, kulturnim, a tudi političnim sodelovanjem, kar pa je, poudarjamo znova, odvisno samo od tega, koliko bo v samem začetku pokazane dobre volje in iskrenosti, posebno glede izvajanja sprejetih, obveznosti. Ne da bi ne zaupali najodgovornejšim državnim činiteljem v Rimu, saj je na pr. g. Scelba jasno po-vcdal, da je italijanska vla-
(Nadaljevanje na 4. strani)
mm
Maršal Tito je sprejel delegacijo Skoplja, ki mu je izročila diplomo častnega meščana
Skoplja in druge darove
VOLITVE V DOLINI AOSTA
ALI O DEMOKRŠČANSKI POLITIČNI MORALI
O tej zadevi smo pisali že v naši včerajšnji številki in sicer v poročilu v volilnih izidih v Dolini Aosta, vendar menimo, da je treba o tem vprašanju spregovoriti podrobneje.
Nekaj dni pred volitvami je bilo med prebivalstvom Doline Aosta razširjeno mnenje, ki ga je posnel tudi marsikateri italijanski list, da se bo iz teh volitev izcimila neka mala «rdeča republika«. Na prvi pogled bi se tako napovedovanje morda zdelo nekoliko preveč tvegano ,toda če pogledamo stvari nekoliko bolj od blizu, bomo videli, da ni tako. Rreden pa spregovorimo nekoliko več o tem, se moramo povrniti malo nazaj v dobo, ki je neposredno sledila drugi svetovni vojni.
DR.
MOŽJE! - LEOPARDI
DIVJI BOJ S TATOVI
LENARD:  —	----------------------
LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE
Zbudil sem se opolnoči in vse okrog je bila smrtna tišina. Potipal sem, da bi ob postelji našel v temi prtljago v kateri sem imel denar. Ker sem tipal brezuspešno sem izvlekel izpod zglavja vžigalice, prižgal eno in presenečen ugotovil, da je vsa moja prtljaga izginila. Se nekaj vžigalic sem prižgal, da sem popolnoma doumel, kaj se je zgodilo. Kar tesno mi je postalo pri srcu sredi nepregledne Afrike, ko sem pomislil, da so mi neznanci pokradli vse, kar sem imel in da mi niso pustili niti čevljev. Na sebi sem imel samo kratke klotaste hlače. Takšna je bila trpka stvarnost! A če bi se tedaj zavedal, da bi malo prej skoro izgubil glavo in ne samo prtljago in čevljev, i mi bilo bržkone pri srcu ažje. Zakaj, bom povedal kasneje.
V bližini mojega preno-»isca Je stalo nekaj doma-^cmskih kolib. Razočaran m ognrčem sem si dejal, da takšne kraje ne dopustim. Odloč-
da°biT V6,1111 h k0libal”> da bi povedal domačinom da
so nre najbrž okradi;
kl so vedrili nreri H^-
Prositi sem iib	dežjem.
pomoč Tedai iP ' el za no oster 3 Potrgal tiši-
ški krik 'n PretreslJiv člove-knk> nat0 drugi bolj za-
dušen, nakar se je globok črn molk džungle zopet vrnil. Ob takih prilikah čepe domačini prevzeti od groze v ničevi varnosti svojih ilovnatih koč. Ali je leopard vdrl v kakšno kočo, da najde človeško žrtev? Ali jo je že odnesel? Ali pa so to možje — leopardi, ki se jih ljudje še bolj boje, ker imajo po starem praznoverju zmožnost, da se izpre-menijo v krvoločne zveri, ki kruto ubijajo in požro svoje sovražnike? Mož — leopard je strahovito stvorenje! Pod hipnotičnim vplivom čarovnika ubije svojo žrtev z železnimi kremplji, ki jih ima pritrjene na roko pod prsti, razpara ji grlo in srka kri. Kakor pravi leopard, ki je okusil človeško kri, ždi negibno ob -strani svojega plena, z glavo skoro skrito, ko rije po strašni rani in edini znak, ki izdaja kaj počenja, je grozno požiranje, ki ga slišiš od časa do časa in glas zadovoljstva, ko prede in gode, kakor mačka.
*
Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem odrinil s silo vrata, ki so jih ločila od mene in so jim dajala občutek varnosti. Nato sem vstopil v vsako kočo in izvlekel moške ven proti njihovi volji in vkljub hudemu odporu, kakor sem pač najbolj vedel in mogel. Nekateri so se skušali otepati, a groza, z mojo pomočjo, sta jih obvladala u-spešno. S prvim sem imel največ posla. Nato so se vdali
1 vprašan ^iuega anega malegl
mZ°meta’ izde^‘ tišine aTtne koTnisi^e ™
ypjšinsken 2 'zvajunjem prej b: ketlu Statuta, čim-
ll°leucem° tTeb-a tukaišnjim
kulZne2TU obljublje-
l di začeti , dom°ve, kakor
<jtu* statuta rrr3* ° d°i°-
N la ! taJrzashe luke itd
* (JnZTSania bl b'l°
'i*0 rešiti ^ in ‘° P™-
lk°: kakor tn -P,rnVi TeSiti
t*1 *n duh ^ -ohlevata Cr-° suhteva SP°r“2tl"“. kakor 20,>rih j ?'adalJuji razvoj
5 b0 seeved'h °dnosov•
J^nja Zrn H pofrebl‘“ do->ti, iskren t V°]ie• re-
S. in tn 0 > daliu°vid-
Sak na , 8 samo na eni /oudaZm h Stranpb■
k0 Tazuma po en a ■ d°l0ii'
6 penasti ter do? ^ f. ' hi	dobre	^o-
iiZVUo in uUdil0odTVanie ie strani c > bo po dru-
\a*m° ra,T* doslpdno Je hpsnje ter dose(tanjc
b«r,je Pujširše nlJfJ'10 p°9°' °i . 'aed obem sodelo-r b' sev(11 deže>a-na. JUnn !Cor>st». lalr rmelt ve-
to t hltalija k°<
h° Se f P°Uoven nraU Pred-U daj0 , j , Primer ka-
r°dmlb°l> zaplertenV°ljo reši-Vprašun,a medna-Sr kopičit ’n ‘“ko „o.
< odpravo PTk 2“
ie £ » svet," ° v°P’e nevar-
ea,MWndrodirnp°«,-0i;t*
pa cetu-
mmmlm
v.
vpUvoCma eT°Ž Leopardov - Ta taJna organizacija pod čarovnikov je razširjena čez polovico Afrike do Liberije
v usodo in dobili zaupanje, ko so doumeli zakaj jih potrebujem. Klicali in bodrili so sami tiste, ki so se upirali in v kratkem času sem imel precejšnje število nagcev okrog sebe. Vodil sem jih v kočo, kjer sem prenočeval, razlagal z besedami in kretnjami kaj se je zgodilo, kajti moje znanje jezika Sango je bilo pomanjkljivo. Doumeli so kljub temu. Nato sem izločil starejše ljudi, a ostali so šli z menoj za tatovi.
Po molitvi je moje vrlo moštvo pričelo zasledovati z novo vnemo. Njihova spretnost pri odkrivanju sledi je bila čudovita; zdelo se je, da lahko vohajo milje daleč in najdejo košček dlake v najbolj zarasli goščavi. Nenadoma so zaznali, da bomo kmalu dohiteli Sudance. Kakor lajajo psi v takšnem prlfheru, tako so se pričeli smejati in njihova naglica se je podvojila. Zrak je bil poln napetosti. Nobenega dvoma ni bilo, da bomo tatove kmaiu dohiteli. Tedaj so moji ljudje na ves glas zavreščali in so se spustili v tek. Tudi jaz sem tekel na vso moč ne glede na to, da sem bil bos.
Vkljub temu sem zaostal, ko so oni zdrveli naprej, poskakoval; med dirom visoko v zrak in vihteli sulice.
Tatovi so bili pripravljeni, namesto da bi se vdali so srdito napadli. A val napada se je hitro ustavil ob mojih atletskih Sarah in pričelo se je bitje in zabadanje. To je bil pogled, ki se mi je nudil v trenutku, ko sem prišel na kraj borbe. A že je prišel proti menj črnec z odvratno grdim obrazom, a jaz nisem gledal njegovega obraza, veliko bolj me je vznemirjalo kopje, ki ga je držal v roki. Z nečloveškim krikom je tekel proti meni, da bi me podrl s kopjem, čeprav sem bil neoborožen in vedel, sem, da ne smem pričakovati usmiljenja. 2e je dvignil sulico, a šlo mu je navzkriž, spotaknil se je na ovijalki in telebnil po tleh, ko sem se zagnai nanj in mu iztrgal kopje, da je zletelo nekaj korakov daleč od naju. Branil se je kakor zver, a zgrabil sem ga s podvojeno močjo, da je stokal od bolečine in besa. Zagrabil je za nož, ki ga je imel ob pasu, a tudi tega je imel v roki samo nekaj trenutkov. Tudi jaz sem imel svojo šolo v takšni borbi in revček ni bil več nasprotnik rokoborca, ki se je izpopolnil v vseh aspektih te discipline v palači Berlitz v Parizu. Nikdar se nisem sprijaznil s «catch-as-catch-can-om», ugajal mi je bolj grško — rim-
ski stil borbe, a to pot mi je vendar dobro služil. Po nekajminutni borbi sem ga držal le z eno roko z drugo pa sem vlekel liane k sebi in sem ga zvezal od nog do glave. Ko sem se zasopel vzravnal sem opazil enega od svojih ljudi s sulico v prsih, klečal je na tleh in stokal. Stopil sem k njemu, a joj, prejoj uzrl sem na tleh orjaka z odrezano glavo. Grozen je bil pogled na mrtvo truplo Sudanca, a ranjenec mi je povedal, da mu je mož vrgel sulico v prsi, nakar mu je on odrezal glavo. Rekel je tudi, da pripadajo tatovi najnevarnejši skupini morilcev iz Sudana.
Ta prizor je vplival na mene strahotno. Prvič sem videl človeka, ki je bil ubit v borbi, poleg tega pa je bil tukaj še sin poglavarja, ki je imel sulico globoko v svojern telesu. Rad bi 'mu pomagal, a nisem vedel, kako naj jo potegnem ven, ker so imele te sulice robove, kakor trnek za ribe. V takšnih stvareh sem silen bojazljivec. Nikdar se ne bi mogel odločiti, da bi mu jo potegnil ven. Pričakoval sem tudi da bo vsak trenutek umrl. Smilil se mi je na vso moč. Kopje se mu je zadrlo v prsi od zgoraj navzdol prav na mestu, kjer je nož zadel kralja Zouno-na. Pogledal sem naokrog, da b; videl, kaj je z drugimi. Tedaj se je ranjenec pričel bližati ujetniku, ki je bil zvezan. Začul sem obupne krike; «Akbar, Akbar!» za mojim hrbtom. Sara je hotel zveza-
nega Sudanca umoriti z nožem, zakričal sem mu stoj in že sem bil pri njem in sem ga zgrabil za roko v kateri je držal nož. Prepovedal sem mu, da se ga dotakne. Tedaj so se vrnili ostali vojščaki s prtljago, ln ujetimi tatovi. Vse razen enega so polovili. Izdrli so ranjencu sulico z grobo silo, a jaz sem mu zavezal okoli prsi brisačo, da bi mu ustavil kri. Kar bal sem se. da bo vsak trenutek podlegel. A malo sem poznal odpornost teh ljudi. Ko sem ga vprašal, če si želi vode ali kaj drugega me je prosil za mojo pipo in tobak in jo je vlekel z naslado in zadovoljstvom, i-kor da bi bil nektar v raju. Ostal je ravnodušen in neustrašen, kakor da se mu ni nič zgodilo. «Kako ti je ime?» sem ga vprašal. «Kličejo me Ngangu. Tale rana, ki jo imam ni nič, zacelila se bo hitro, če bom dobil zdravilo. Moje ime so :m aalt, ker sem mlad, močen in vročekrven«. Nato je ustal in hodil sam opirajoč se na enega od domačinov. Da, to je divja dežela, sem si mislil. In tudi ljudje so žilavi in nepopustljivi; lovci, ribiči, divjaki, razbojniki, ljudožerci.
V holandskem mestu Amsterdam bo v dneh od 7. do 10. decembra prvi mednarodni sestanek iznajditeljev, ki se ga bodo udeležili številni izumitelji, racionalizatorji in drugi strokovnjaki iz evropskih in čezoceanskih dežel.
Ob zaključku druge svetovne vojne se je v nekaterih obrobnih pokrajinah Italije vzbudil val separatističnih ali vsaj avtonomističnih pokretov in gibanj. Sem spadajo separatistično gibanje na Siciliji, avtonomizem v Južni Tirolski, avtonomizem v sicer precej milejši obliki v sosedni Purlaniji in pa močan avtonomizem tudi v Dolini Aosta.
Kot je znano je bil Bim v načelu proti vsem avtonomijam in podobnim težnjam, vendar se je moral pod pritiskom ljudskih teženj (Sicilija), ali pod zunanjim pritiskom (Gruber za Južno Tirolsko) vdati, in tako so nastale avtonomne pokrajine, ki so dobile svoje posebne statute, ki vsaj formalno zagotavljajo prebivalstvu avtonomnih pokrajin nekoliko večjo neodvisnost od Rima kot prebivalcem ostalih pokrajin.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Dolini Aosta. Na francoski pritisk in seveda na temelju teženj tamkajšnjega povečini francoskega ljudstva je bil leta 1945 sprejet nekak provizoričen statut, ki je pokrajini Aosta zagotavljal avtonomijo. Vendar bi Rim ne bil Rim, če bi tega ne skušal izigrati in v ta namen je izkoristil prav vsa sredstva. K temu pa mu je v precejšnji meri pripomoglo tudi to, da se je politično vodstvo tamkajšnjih avtonomistov dalo speljati na demo-krščanski led. Krščanska demokracija je v Dolini Aosta zavzela nekako avtonomistično tendenco, ki pa je bila le navidezna. Vodstvo pravega avtonomističnega gibanja limon Valdotaine pa se je z njimi povezalo in ustvarilo v vseh dosedanjih volitvah koalicijo in se tako priklenilo na njihov politični voz.
Pri tem je morda imela tudi neke koristi, saj je bila do nedavnega, in sicer do lanskega julija, soudeležena v vsem političnem in upravnem aparatu svoje pokrajine Med drugim je imela svoje svetnike v avtonomnem pokrajinskem svetu in celo v pokrajinskem izvršnem odboru ali kot so jc imenovali v »pokrajinski vladi«, kjer je bil predsednik vprav predstavnik Valdostainske unije. Toda krščanska demokracija se je tedaj čutila že dovolj močno in je začela bolj odkrito zavirati vsako tendenco po avtonomizmu in tudi oni začasni avtonomni statut je postat le krpa papirja. Rezultat tega je bila razbitje koalicije in enajst demokrščanskih svetnikov je dalo ostavko. Ta ostavka v «znak protesta« pa je bil le navaden izgovor, kajti njegov namen je bil v tem, da se v pokrajini ustvari »nenormalno« stanje in se izsilijo nove volitve.
In do tega je tudi prišlo. Da bi si krščanska demokracija zagotovila popolno nadoblast in proste roke. je v rimskem parlamentu izsilila
tudi poseben volilni zakon, ki je vsaj tako krivičen, kot je bil tisti, ki ga poznamo iz zadnjih parlamentarnih volitev v Italiji, ki pa na veliko srečo ni uspel. Ko je bila krščanska demokracija oborožena z vsem: temi sredstvi in pripomočki, je šla na delo.
Ker je bilo jasno, da do koalicije z Unijo ne more priti in ker je bila sama zase (pa četudi so sodelovale z njo vse njene vladne stranke) vendarle v nevarnosti, je pritegnila tudi vse ostale «proitalijanske» ali v tem primeru procentralistične struje vse do MSI in ustvarila enoten blok proti levičarski opoziciji in seveda proti naj-odločnejšim avtonomistom, U-niji.
Za predvolilno kampanjo so bili značilni predvsem zadnji dnevi. Poleg domačih političnih mož je vladni skupini prihitel na pomoč celo sam generalni tajnik demokrščan-ske stranke, Fanfani, ki je po starem običaju obljubljal vse, kar se obljubiti da in zagotavljal ljudstvu, da bo krščan. ska demokracija (vlade ni rad vmešaval, saj se zaveda, da je krščanska demokracija dejansko že vse), storila vse, kar se storiti da. V dokaz za to je navajal vsak milijon, ki ga je rimska vlada dala za javna dela in za katerokoli Iniciativo v Dolini Aosta.
V imenu opozicije pa se je dva dni pred volitvami potrudil v Aosto sam Nenni, ki pa je govoril bolj na splošno o svetovnih političnih razmerah in predvsem o borbi za mir v svetu.
Domači avtonomisti pa niso imeli na razpolago nikakih »velikih kalibrov«, saj je njihovo gibanje domačega, krajevnega značaja, zato pa so bili njihovi govorniki v svojih izvajanjih bolj konkretni in obravnavali so samo domače probleme.
In tako smo prišli do volitev in do že v začetku omenjene govorice, da bi se v Dolini Aosta mogla iz teh volitev izcimiti nekaka «rdeča republika«. Ta govorica namreč ni bila preveč tvegana. Četudi so tik pred volitvami pripisovali Valdotainski uniji komaj kakih 8000 glasov, je bilo jasno, da bi mogla povezana z levo opozicijo prevzeti vodstvo v vsej politični dejavnosti svoje pokrajine, toda, kot smo že rekli, si je krščanska demokracija že mnogo prej ’ zagotovila uspeh z znanim volilnim zakonom.
Ip ko vzamemo danes v roke volilne rezultate, in njihove posledice v bodočem u-pravnem in političnem življenju te pokrajine, se nam še enkrat pokaže v vsej svoji luči ničevost vse one toliko opevane parlamentarne demokracije, posebno še, če je ta zabeljena s znano de-mokrščansko primesjo.
Volilni rezultati nam povedo sledeče; Krščanska de-
na dnevnem redu v Sovjetski zvezi
Sovjetski finančni minister Zverjev je v novembrski številki teoretičnega in političnega glasila centralnega komiteja »Komunist« objavil članek, z naslovom «Položaj in delo državnega aparata.« V tem članku poudarja, da je bilo v zadnjem času opravljeno pomembno delo na področju zmanjšanja administrativnega in upravnega aparata SZ, hkrati pa se ie tudi izboljšalo njuno poslovanje. S tem da so bila odpravljene nekatere odvečne ustanove državnega aparata je bilo prihranjenih letno nekaj milijard rubljev, a v primerjavi z le-
tom 1938 so bili v državnem proračunu izdatki za upravni in administrativni aparat zmanjšani za 1,9 odstotka. Vsega skupaj je bilo odpravljenih okrog 200 glavnih u-prav, 147 uprav in samostojnih oddelkov, 898 raznih organizacij za preskrbovanje in okrog 4500 uradov.
Zverjev nadalje poudarja, da se še naprej stremi^ za zmanjšanjem izdatkov državnega aparata, kakor tudi za tem, da se delo decentralizira in poenostavi, zraven pristavlja, da še vedno obstaja v raznih ministrstvih in osred. njih organih preveliko število
nepotrebnih oddelkov, načelnikov, delo pa da se tu odvija po dveh tirih. V primeri z letom 1952 se je centralni aparat ministrstev zmanjšal za 20,6 odstotka, vendar, pravi minister, je stanje v nekaterih ministrstvih še vedno porazno, tako na pr. v ministrstvu za industrijo in nafto ter ministrstvu za premogovno industrijo, kjer pride na vsake tri osebe po en načelnik, ali v glavni geološki upravi za premog, kjer je od enajstih oseb devet, funkcionarjev in samo dva nameščenca.
Ministrstvo trgovine je ime-
Konec novembra se bo v unu vršila konferenca ekonomistov, predstavnikov Gr-nije, Turčije in Jugoslavije. Namen tega sestanka je izme-njavf mnenj glede možnosti sodelovanja na področju proučevanja raznih ekonomskih vprašanj skupnega interesa, se posebno pa proučevanje možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje ter razši-ntev gospodarskih odnosov med tremi deželami.
Kot osnovo za diskusijo so Jugoslovanski ekonomisti iz-e ali teze o vprašanjih go-spodarskega i azvoja in grmskega sodelovanja med in i°' Tui(Mio m Jugoslavi-ski,., lzhaial° iz bistvenih skupin gospodarskih značilnost teh dežel. Gre za značilno-
haivk . daiei° gospodarstvu balkanskih dežel pečat neza-aostne razvitosti, pečat rela-■vno velike zaostalosti za gospodarstvom ostale Evrope.
Dokazov za to nerazvitost m zaostalost je precej. Tako Je v Turčiji in Jugoslaviji zaposlenih v poljedelstvu nad tn četrtine, v Grčiji nad polovico prebivalstva, v tem ko
Gospodarsko sodelovanje balkanskega pakta
je v deželah Zapadne Evrope zaposlena v poljedelstvu samo petina za delo sposobnega prebivalstva. Potrošnja e-nergije na posameznega*prebi. valca, izražena v tonah premoga, je znašala leta 1952 v Turčiji in Grčiji 0,3 tone, v Jugoslaviji 0,2 — nasproti 2,8 tone v Zapadni Evropi. Potrošnja električne energije je istega leta znašala v Qrčiji 50, v Turčiji 110, v Jugoslaviji okrog 160 kilovatnih ur ~~ nasproti povprečni potrošnji 1230 kilovatnim uram v deželah Zapadne Evrope.
V svojem dosedanjem laz-voju so tri • balkanske dežele nedvomno dosegle tudi pomembne uspehe, v teku zadnjih 20 let so bili v Turč-ji z zgraditvijo novih tovarn črne metalurgije, cementa, kemične industrije, industrije papirja in prehranbene Indu-
strije, postavljeni dokaj trdni temelji za njen nadaljnji industrijski razvoj. Poleg tega je Turčija po končani drugi svetovni vojni s povečano mehanizacijo svoje poljedelske proizvodnje (40.000 traktorjev) in v odnosu na predvojno stanje skoraj podvojila svojo proizvodnjo pšenice,
V zadnjih letih je Grčija posvetila veliko pozornost razvoju poljedelstva, pri čemer je dosegla lepe uspehe, posebno glede povečanja proizvodnje' industrijskih rastlin. Grčija je tudi velik proizvajalec sadja, posebno oljk, smo. kev in grozdja. Zadnji dve desetletji je ta dežela zabeležila relativno nagel industrijski razvoj, vendar je bila njena začetna gospodarska osnova zelo šibka, tako da ie njena industrija v celoti še na dokaj nizki stopnji (vsega
okrog 140.000 industrijskih delavcev). Relativno dobro razvita je grška tekstilna industrija, a zadnja leta se je začela, seveda ob dobršni pomoči države in tujine lrtenziv-na graditev večjih električnih central. Grčija ima tudi relativno lepo razvito trgovsko mornarico.
Jugoslavija je po drugi sve-lovni vojni usmerila vse svoje napore v razvoj industrije, in to v prvi vrsti njenih osnovnih panog; elektrogospodarstva, črne in pisane metalurgije ter strojegradnje. Indeks industrijske proizvodnje se je leto 1953 v primeri z letom 1939 dvignil na 183, če vzamemo kot osnovo za le-! to 1939 1 00. Določeno številol velikih industrijskih objektov I je še v graditvi. Hkrati pa j je prišlo v poljedelstvo, zaradi vlaganja skoro vseh razpo-l
ložljivih sredstev v razvoj industrije, kakor tudi zaradi hudih suš, ki so deželo zadele, do določene stagnacije in celo do nazadovanja v proizvodnji žitaric. Zadnji čas pa se posvečata največja pozornost in skrb razvoju poljedelstva.
Gledano s stališča skupne proizvodnje, kakor tudi vrednosti skupne izmenjave z inozemstvom, je treba ugotoviti, da imajo tri balkanske dežele relativno majhno vlogo v evropski proizvodnji in izmenjavi, toda ob upoštevanju nekaj zelo važnih proizvodov utegne postati ta vloga pomembnejša. Tako predstavlja na pr. izvoz tobaka iz vseh treh dežel skoraj četrtino vsega svetovnega izvoza. Turčija se je glede izvoza pšenice prebila na četrto mesto na svetu Qna je tudi največji
proizvajalec kromove rude na svetu, prav tako eden največjih proizvajalcev mangana. Jugoslavija je velik proizvajalec in izvoznik bakra, svinca in boksita. Zelo pomemben je njen izvoz lesa, živine in mesa. Grčija je eden največjih proizvajalcev in izvoznikov posušenega grozdja in sadnja. Njena trgovinska mornarica zavzema, če se vzamejo v poštev tudi ladje, ki plovejo pod tujo zastavo, tretje mesto na svetu. Vse to potrjuje, da je razvoj proizvodnje v treh balkanskih deželah velikega pomena tudi za splošno evropsko gospodarstvo.
Kar zadeva gospodarski razvoj treh balkanskih dežel so jugoslovanski ekonomisti mnenja, da je nujno spremeniti obstoječo gospodarsko strukturo, da je treba pristopiti k modernim oblikam in tehniki v proizvodnji, da je treba u-stvariti, posebno v Jugoslaviji in Grčiji, pogoje za zaposlitev odvečne poljedelske delovne sile, hkrati pa enakomerno razvijati vse panoge ffosnndarstva.
lo na široko razpredeno birokratsko mrežo, ki je obsegala 569 različnih oddelkov, finančni minister kritizira sla bo organizacijo materialno-tehničnega preskrbovanja ter izraža mnenje, da bo treba precejšnje število visoko kvalificiranih strokovnjakov iz upravno-administrativnega a-parata postaviti na ustrezna mesta v proizvodnjo. V aparatu ministrstva avtomobilske industrije, industrije traktorjev ter v ministrstvu za polje, delstvo je nad 40 odstotkov osebja sestavljenega iz visoke kvalificiranih kadrov.
Pisec članka tudi poudarja, da so ogromni aparat in štabi okrog centralnih organov nenehno porajali birokratizem, s čimer je bila gospodarstvu prizadejana občutna škoda. On smatra, da se bo z novimi ukrepi povečala osebna odgovornost posameznikov ministrstva pa se bodo tesneje povezala s proizvodnjo. Po besedah sovjetskega finančnega ministra je birokracija zavirala učinkovito reševanje raznih nadvse važnih vprašanj, vtem ko bo moral biti novi aparat vse bolj elastičen, če bo hotel z uspehom uporab, ljati znanstvene izsledke na področju proizvodnje in tako resnično prispevati k narodnemu gospodarstvu. Zverjev smatra, da se na tem področju navzlic prehodu okrog 27 tisoč 500 podjetij pod neposredno upravljanje republiških ministrstev še vedno ni napravilo dovolj, ker so še danes mnoga podjetja, ki z njimi neposredno upravljajo centralna ministrstva. Objava sklepa, pravi Zverjev, o poenostavljanju plana, ki ga podjetja predlagajo ministrstvom, bo znatno prihranila na času, obenem pa se bo povečala učinkovitost. V poljedelski proizvodnji se po besedah Zverjeva še vedno opaža birokratski stil dela, kar ie brez dvoma posledica tendence, da se celotno gospodarstvo upravlja iz enega centra.
Ob koncu svojega članka se sovjetski minister obrača na osnovne partijske organizacije, pozivajoč jih, da z vsemi močmi delajo na tem, cia se izboljša delo celotnega a-parata, kakor tudi odpravijo slabosti, ki da jih je še vedno precej,	1
mokracija s svojimi manjšimi strankami je dobila 22.662 glasov, Demokratična unija, ki jo sestavljajo komunisti in Nennijevi socialisti, je dobila 16.796 glasov oziroma 30.1 odstotka, avtonomistična limon Valdotaine. ki je bila, kot smo že rekli v koaliciji z demokrščani in se je cd njih ločila vprav zaradi centralističnih tendenc in omalovaževanja posebnega statuta, pa je dobila kar 16.233 glasove, oziroma 29.2 odstotka.
Najlepše pa šele prihaja. Demokrščanska lista, ki je na volitvah dobila komaj 40 odstotkov glasov, dobi kar 25 mest v pokrajinskem svetu ali «pokrajinskern parlamentu«, vsa opozicija, ki pa šteje skoraj celih šestdeset odstotkov glasov, pa dobi borih 10 poslancev. In tu še ni vse. Krščanska demokracija in njeni sopotniki dobijo za štirideset odstotkov kar 25 poslancev oziroma svetnikov, leva demokratična unija dobi za svojih 30 odstotkov glasov 9 poslancev oziroma svetnikov, avtonomistična unija Val. dotainska unija pa za svojih 29,2 odstotka glasov pa komaj enega.
Seveda je s tem v zvezi še nekaj drugega, ki vso to krivico še poveča. Prej je Valdotainska unija imela v koaliciji s krščansko demokracijo svoje ljudi v »parlamentu« in v «viadi», kjer je delila kar polovico mest, sedaj pa ima le enega člana »pokrajinskega parlamenta«, o njenih mestih v «vladi» pa verjetno se ne bo niti govorilo, saj je nadaljnje sodelovanje z vladno večino, bilo že lani onemogočeno. Za demo-krščanske pojme pa je por vsem razumljivo, da ostanejo izven »vlade« tudi levi opo-zicionalci in tako bo 40-od-stotna manjšina vladala 60-odstotni večini in to še v posebnih pogojih in s posebnimi političnimi programi in račrti. Leva opozicija je namreč začela v samem začetku voditi zmerno avtonomistično politiko, Valdotainska unija je izrazito avtonomistično gibanje in ti dve struji imata 60 odstotkov glasov, nista pa na oblasti, demokrščanska struja, pa, ki si je nadela povsem centralistično in protiavtono-mistično smer, pa četudi še nadalje govori o avtonomiji, je 5^- svojimi 40 odstotki popoln gospodar, in to v brk statutu, ki krajevnemu prebivalstvu zagotavlja popolno avtonomijo.
Taka so pač pota one »čiste«, parlamentarne demokracije.
Nova trasa
Postojna ■Rižana
v
\
Linica ( J^rtd
yKoi\r
‘ \C't«C'UQ
l'Un«c J*
i.,.
a»
G«8-MK.CiJ
Rilaro .
V teku so dela za modernizacijo ceste Postojna—Hižana. Z debelo črto je označena trasa nove ceste; debelo črtkano je označena stara cesta
THST, četrtek IS, novembra 1954
8^'	3 Mij Vremenska napoved za danes;
" n. m, IM J ±1 m.	Lepe in hladno vreme z ne-
koliko povečano oblačnostjo. Še vetrovno. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7.5 stopinj; najnižja pa 5.2 stopinj.
PRIMORSKI DHEVKIK
RABI®
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Koper: 15.00: S knjižne	v^rert mo-
police: »Jutro življenja«. - Trst II.: 20.30: Koncert^
škega kvinteta «Trst». — Trst I.: 11.30. pe	.	jn
— Slovenija: 20.15: «Cetrtkov večer« domačih P napevov.
ŠPORTNE VESTI
GOSTOVANJE MADŽARSKEGA PRVAKA V BEOGRADU
Parlizan-Homied 3:2 (1:2)
Partizan je predvedel odlično igro ter je goste gladko oadkrili)
BEOGRAD, 17.— Vreme pač 35.000. Za eno nedeljo so bili ni bilo naklonjeno gledalcem diskvalificirani Corghi (Novaki so danes na Partizanovem I ra). Skoglund (Inter) in Bro-
pu krivilih UBSiiUBi tih. /uh/ivi.JIč/i; V soboto in nedeljo
.	,	v.«.	Kresniček	v	Sovodnjah
Ne bodo nas prestrašili i Mladinska spevoigra «Kres
PROTIDELAVSKI UKREPI RAVNATELJSTVA TOVARNE NOGAVIC MOCCHIUT V GRADIŠKI
i ničekii skladatelja Radovana 1 Gobca bo uprizorjena v So-
igrišču v mrzlem dežju, od časa do časa pomešanem s snegom, prisostvovali teicmi med domačim Partizanom in madžarskim prvakom Honvedom moštvom madžarske vojske ali «moštvom reprezentantov«. Toda kljub neugodnemu vremenu je bil stadion napolnjen in KO.OOG gledalcev je bilo navdušenih ob zmagi domačega moštva.
Partizan se je v tej tekmi izkazal kot očitno boljše moštvo, čeprav je bilo po zadnjih tekmah tega moštva kaj takega skoraj težko pričakovati. V začetku so Madžari takoj začeli z brzo igro kljub vlažnemu in spolzkemu igrišču. Ko-esis je kar kmalu začel pred beograjsko publiko izvajati svoj repertoar in že v 4. minuti zabil prvi gol. V 20. minuti je padel že drugi madžarski gol, ki ga je dal srednji napadalec Mohos. Oba gola sta padla v dokaj čudnih okoliščinah, ko se je namreč zoga ustavila v neki mlakuži, ki se je naredila zaradi obilnega dežja.
Toda minuto pred koncem prvega polčasa je srednji napadalec Partizana Valok dosegel prvi gol. Izenačenje pa ie prišlo že v prvi minuti drugega polčasa: gol je dal Antič, ki je igral na levem krilu. Od
V petek 12. novembra je bi- ] znanje in v poštev in to se , vodnjah na 0{Jru prosvetne la na preturi v Čedadu raz- j vidi v obsodbah, ki jih izre- (jvorane trikrat, in sicer:
nee (Juventus) Plačat, pa bo- .	predsedniku	SFS	j	kajo
IV"*. ®ert0l°m <T°rmi0)!za Beneško Slovenijo Ernestu «nt. 9000. Nen, Vincenz, (oba In- zdravljiču Tožil je podžu.
I«™1,"	(	0>	^	P'	|pan sovodenjske občine Jožef
6000 lir globe.	-	-
proti elementom, ki so
v SOBOTO 20. novembra ob
LIEGE. 17. — Torino je tukaj premagal moštvo Stade z 2:1, medlem ko so prvem polčasu vodili domačini z 1:0.
tedaj naprej Partizanov
gol
sploh ni bil več v nevarnosti. Poudariti je namreč treba, da je imel Partizan sicer ze v prvem polčasu precej ugodnih prilik, a mu je sreča povsem odpovedala. V drugem polčasu pa je stvar prevzel popolnoma v svoje roke in v 24. minuti je končno prišel po Valoku do zmagovitega gola.
Partizan je danes zaigral kol že dolgo ne in če ne bi bilo izvrstne Honvedove obrambe
GORIŠKI ŠPORT
Pro Gorizia - CROA 3:3 (2:0)
Kako je Pro Gorizia zabila trj gole, je težko razumeti, še bolj težko je razumeti, kako so se Goričani pustili dohiteti. ko so 18 minut pred koncem vodili s 3-0. V prvem polčasu smo videli nepričakovano igro na stran; Goričanov. ki so vendar enkrat zadovoljili gledalce. Goričani so gospodovali na vsem igrišču. Gole sta dala Mazzero v 23’ in Zorzin v 28’. V drugem polčasu so skušali gostje preiti v napad, a je bil še vedno Goričan Meret. ki je v 12. minuti še povečal razliko. Vendar pa je v 27’ Tržičan Zorzin zabil prvi gol za svoje moštvo. Tri minute pozneje je padel drugi gol za CRDA. Goričani seveda niso ostali mirni in so pričeli srdito napadati. Tržiški vratar je moral večkrat ubraniti ostre strele Goričanov. Vendar pa ni bilo golov konec. V 38. minuti so gostje dobili prost prehod in zabili še gol izenačenja. In to zaradi slabe go-riške obrambe, ki se je to pot pokazala nezmožna, medtem ko je napad dal vse iz sebe za zmago.
Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Guida; Anto-naz. Della Libera; Comuzzi.
POGUMNO us DOSLEDNO
(Nadaljevanje
3. s'
trani)
da za najbolj doslej
štopanje vsega.	^
ala spoštovati, ta jenih besed }ak° . jta*
kar se )«
spo*
ob-
ve
rjenih
nega predstavnika — , (i or
vorjenih besed tako
ne 9re
vendar
lokalni
ni nič zakrivil, ga spoznajo |
njegove priče in kot smo že ma povedali, so pred sodnikom govorile vse enako. Nazadnje | so bile zaslišane tri priče
Trinko doma iz Cepletišč. Obtožnica proti Zdravljiču se je takole glasila: Zdravljic Ernest je dne 30 junija 1954 v javnem lokalu grozil in žalil čast Jožefa Trinka iz Cepletišč.
30. junija so beneški Slovenci spremljali k zadnjemu počitku svojega največjega moža, svojega buditelja, pesnika in pisatelja msgr. Ivana Trin- j obrambe.
lca.	|	Pretor	dr.	Zucarello	in	od-
Na pogrebu je omenjeni j vetnik civilne stranke dr. Gi-podžupan sel k brigadirju Ca- ■ relli, bivši poročnik »republi-sinju in ga prisilil, da je ;n- - kinov«, sta vse tri Zdiavljičeve terveniral in hotel preprečiti , priče vprašali, če so člani De-govor tržaškega Slovenca. To- I mokratične fronte Slovencev v da, ker so prisotni Benečani I Italiji. Vsi prisotni, Furlani in protestirali, je moral pustiti, I beneški Slovenci so se spraše-da je govornik nadaljeval. I vali, zakaj pretor in odvetnik Po končanem pogrebu so šli . Girelli nista vprašala, h ka-
zanje Kfiloslavi«. Pozabijo, da ^ ^ (w odrasle). v NEDE. ,
IS”»" ,»ST.	ie	nastal	zaradi	odločitve	ravnateljstva,	da	odpust,	35	delav.
Zavednega Slovenca, kadar se	ob ,g ufj za odras,e	j
brani pred sodiscem, tudi ce ■	i■
Pri zadnji uprizoritvi bo so- .
čeprav se je proizvodnje v primeri z letom 1950 zelo dvignila
za krivega in	ga	obsodijo zato. ; deloval tudi sovodenjskt	me-	;
ker je zvest	svojemu narodu,	sani pevski zbor .n igralska	; tudi	onim	iz okoliških	vasi,
Za Trinkom	so	bile zaslišane	skupina učenk Dijaškega	do-	. Je znan	slab položaj, v	kate-
smn že	ma iz Gorice.	rem	so	ze	vec let uslužben-
ci podjetja Mocchiut v Gradi-
Prebivalcem Gradiške, pa izvodnji prišlo do zamisli, da
ljudje vsak po svoji poti in tako tudi tov. Zdravljič Ernest v družbi svojih prijateljev. Ko
teri stranki pripadajo Trinko ir. njegove priče.
Videlo se je potem, zakaj
so prišli do Sovodenj so se | s0 zdravljičeve priče vpraša.
— predvsem vratarja Grositsa , £0rje> Medeot: Zorzin. Pi-in Faraga, ki ga je pozneje' zamenjal — bi bila razlika v golih gotovo lahko večja. V moštvu Honveda ni bilo Pu-skasa in Cziborja. ki pa sta ju nadomestila druga dva reprezentanta Kotars in Toth.
Pri Partizanu pa sta gostovala Boškov iz Vojvodine in Antič jz BSK.
Moštvi sta torej igrali v sledečih postavah:
Partizan: Stojanovič: Belin Lazarevič; Čajkovski, Jovanovič. Boškov: Mihailovič, Jocit Valok. Bobek. Antič.
Honved:	Grosics;	Rakoczy.
Kovacs; Banyai. Lorant, Ko-tazs; Budai. Kocsis, Mohos.
Balbolcsav, Toth.
ustavili pri mostu v gostilni gospoda Vogriča Giovannina, da bi v miru spili kavo. Družba se ni niti usedla, ko je zagledala na vratih omenjenega podžupana Trinka. Kot razdraženi sršen je stopil v gostilno in začel psovati tov. Zdravljiča, Predana in Boninija, češ da so prodani in da delajo za tujca. Čeprav so mu povedali, da imajo pravico
li, če so člani Fronte. Njihovo pričanje niso upoštevali.
Na procesu je bilo razvidno, da če Zdravljič ne bi bil predsednik SFS. ga ne bi obsodili. Ljudje, ki so prisostvovali temu procesu so imeli vtis, da procesa ni bilo zaradi tega, da bi kaznovali človeka, ki je napravil zločin, ampak, da bi kaznovali človeka, ki je predsednik SFS. Po tej razpravi
Ohladilo se je!
Ze v torek zvečer je v Gorici in okolici pihala huda burja, ki je prinesla s seboj val mraza, kakršnega še nismo imel; v letošnji jeseni. Včeraj je bil pravi zimski dan, pihalo je na vse strani in je zategadelj zrak bil še bolj oster. Barometer je padel pod ničlo in prisilil ljudi. da so privlekli na dan vso potrebno zimsko opremo.
Lepa jesen bo kmalu za nami, upajmo, da bo zima prizanesljivejša od lanske!
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - tel. 25-76.
ški za izdelovanje nogavic. V podjetju je sedaj zaposlenih 95 delavk in 35 delavcev, ki izdelujejo po 200 do 220 nogavic dnevno, medtem ko je leta 1950, kadar je bilo usluž-benih 160 delavcev in delavk podjetje proizvajalo od 130 do 140 nogavic. Res je, da je ravnateljstvo poskrbelo za neke nove naprave, toda kljub vsemu ni uslužencem. ki so tako visoko dvignili proizvodnjo, dalo vseh pravic, ki jim pripadajo, ter jih tako prisililo na večkratne stavke. Znano je, da ravnateljstvi, ni plačevalo akordnega dela kot bi moralo, da ni izplačevalo doklade za menzo, ki že več let ne obratuje, zatem je podjetje nepravilno nagrajevalo zaposlene vajence in vajenke. Končno pa je kljub visoki pro-
odpusti še tretjino delavcev in delavk, ker hoče z manjšimi proizvodnim; stroški še več zaslužiti-
Namero o odpustu 30 uslužbencev je ravnateljstvo podjetja Mocchiut sporočilo notranji komisiji prejšnji torek. Ko je hotela notranja komisija obvestiti delavce o zahtevi ravnateljstva, ji je to prepovedalo zborovanje in vsako objavo. Zaradi tega so delavci prve izmene pri statvah stavkali v četrtek pol ure, toda še isti dan so izvedeli, da se skupno s člani notranje komisije ne smejo kar tri dni vrniti na delo. Ko so to izvedeli tovariši druge izmene, so tudi oni stopili v stavko, ki je trajala v četrtek od 17. do 18. ure. Ravnateljstvo je nato objavilo lepak, v katerem prepoveduje vsem uslužbencem, zaposlenih pri statvah, vhod v podjetje za tr; dni.
Položaj v podjetju Mocchiut še ni razčiščen; vsekakor bodo delavci zahtevali, da se spoštujejo njihove pravice do svobodnega zborovanja in bodo zahtevali, da ostanejo vsi na delu.
zati nezaupanja,
opozoril, da bodo •- (U gani, še "epreasce rih strasti najbolj Ijivega šovinizm	vs„ke*
tizma, verjetno ,byati w’ koraku, skušali izpodb] „ kar se je	»*:
obvezala izvestI’, upji raet0) promitirati ned J !jz0ciJe pomirjenja » J in ju?r odnosov med ItaM zn«c* slavijo. Nekateri ji* H(i, ni dogodki v z določo**' kakor tudi besede ^ £0. ga časopisja, ka- ' najod9c‘
Zar0di Tladnle organe
vetijo
rtu
V Krminu v nedeljo zborovanje obrtnikov štirih pokrajin
V nedeljo bo v Krminu zborovanje obrtnikov iz 4 pokrajin: tržaške, videmske, go-riške in iz Belluna. Zborovanju naj bi prisostvovalo nad 300 delegatov raznih obrtniških strok iz posameznih po-kraj in.
vornejse
zariti, da temu P® z#w, potrebno pozoru prosiš1**
10 “;
schi. Antonutti. Meret, Mazzero, Sedaj je Pro Gorizia na predzadnjem mestu v lestvici s 4 točkami. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Dolu proti tamkajšnjemu moštvu.
Proietti se je ločil od Mitri ja
RIM. 17. — Z daljšo izjavo je dosedanji Mitrijev prokurator proietti objavil, da razvezuje pogodbo z Mitrijem. V svoji 'zjavi pravi, da je bil Mitriju prijatelj, ki mu je stal vedno ob strani, tudi v njegovih težkih dneh. Sedaj pa se je Mitrj zopet zbližal s svojo ženo, s katero je bil že ločen, proietti pravi, da je to stvar, ki zadeva pač samo moža in ženo. vendar bi ga moral Mitri o tem obvestiti. Mogoče bi tudi po posveto-\Vatler	Nausch zaradi »zdrav	j	vanju z njim, pravi Proietti.
stvenih	razlogov«. Nauscha,	ki	I	prišlo končno do istega reje bil obenem sestavljalec	dr	,	zultata kot sedaj. Toda po
zavne reprezentance, so po	po-	j	težkem porazu, ki ga je Mi-
razu v Budimpešti .4:1) in v tn doživel, je vse javno mnenje gledalo, kaj bo storil, in Mitri bi pač moral drugače ravnati, če mu je še kaj do svojega ponosa in do svoje športne časti, proietti pravi, da bi še naprej ostal z Mitrijem. toda tega so sedaj odvrnile in potegnile s seboj druge zadeve, ki nimajo ničesar skupnega s športom. In tako 'e proietti prosil italijansko boksarsko zvezo, da razveže pogodbo, ki ga je vezala z Mitrijem.
biti kar so. da je njihova or- sm0 jahko ugotovili, da Zdrav-ganizacija legalna in priznana | nj i,il glavni obtoženec od višjih oblasti, od ustave in j procesa. Glavni obtoženec je zakona, Trinku to ni šlo v uše- J pjja prganizacija SFS, ki je sa. Nato mu je Zdravljič rekel: j za £ake odvetnike kot je Gi- j «žal moramo ugotoviti, da go- j re]li ae «j]egalna organizacija«, voriš in da imaš fašistično j Po mnenju tega odvetnika mentaliteto«. Tako se je konča- j pr;padati tej stranki pomeni la ta diskusija in prisotni so se j z]0čin, zato vsak tisti, ki pri-razšli vsak po svojem. To je bi- , pada mora biti obsojen, lo vse. Nobene grožnje in no- j Naae jjudstvo se sprašuje, bene žalitve. Takrat m nobe- j hočejo doseči italijanske den mislil, da se t*0 Tnora ° ° j oblasti s temi procesi, ki se tej diskusiji po petih mesecih | vrstijo eden za drugim proti razpravljat, pred sodiscem. Ti , prcdstaVnikom SFS v Beneški ste priče, ki so prišle pričat oveniii? Na to vprašanje proti Zdravljiču niso vedele | J#hfco odgovori
mo našemu
do zadnjih dni, da bo zaradi , jjudstvu Tožarijo nas samo za-tega proces, da bodo morale iti | radj tega da bj nas prestra. pričat. Lahko si predstavljate, j „ da b^ nag p^azaH pred kaj se lahko nekdo spominja . nažim ijudstvom kot ilegalce, po petih mesecih o neki disku- | kQt j.^. kj nisQ za drug0 kot siji. ki ga ne zanima. Logično ,	,	sodnijD in za v zapor.
je da so jim povedali zodnje , Tem «kovačem». ki to kujejo, dni. kaj naj govorijo.	1	svetujemo, naj se ne trudijo,
se je, da so bili naučeni. Vsi i ^	fao ufpe]0 prestra-
so eno trobili; vsi so po vrsti	^	jn oblatjti prcd našim
ljudstvom. Bolj nas bodo preganjali in tožarili. bolj se bo
KA OORIŠKI PRETURI JE VEDNO DOVOLJ PELA.
Žena in hčerka sta ga obtožili da ni dovolj skrbel za njiju
V resnici pa sta se pa verjetno skušali odkrivati In se polastiti dela njegove pokojnine
Nenadna slabosl
43-letnemu Giovanniju Migli-nu iz Ul. Ascoii št. 15 je včeraj okrog 9. ure nenadoma postalo slabo v UL Morelh. Rešilni avto ga je takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
ničimer ne resnega stanja, način lahko ufV^'0sti, " govorimo o odgovor*.i bi jo pred sve 0j,ema ki bi odnose med o , SU-žavama znova P° po ulico.
O
CORSO. 16.30: *PO”°poraiilslw je«, barvni	p
platno, G. Pečk-	bret
VERDI. 17-30:	R.	Itf'
strahu«, barvni
; film,
ali
l°r.	v	globi®1
CENTRALE. 17: * Kriiati ^
Rdečega morja -
biči«.	_„Pdi	ne'
VITTORIA. 17: “IZPMoore-kega dekleta«, E.	lec».
MODERNO, iv:
Nausch odstopil
DUNAJ, 17. — Avstrijska nogometna zveza je sprejela o-slavko, ki jo je danes podal trener državne reprezentance
izjavili, da je Zdravljič dejal Trinku. da je pijan od rimske propagande, da je fašist in da mu je grozil.
naše ljudstvo strnilo okoli nas ker se zaveda, da vse kar pre-
sedaj, ko smo povedali, kje | trp;mo, da vsa preganjanja in je bil prepir, kdo je bil kriv j procesi so le zato, ker nadalju-
 ____?________1..,	;	ia	trt	/	il	...___ T	_	    rpniM
Stockholmu (2:1) zelo krittzi rali. Seveda pa s tem ni rečeno. da bo Nausch popolnoma izključen od funkcij, ki jih je sedaj sam opravljal. Gotovo bo še naprej sodeloval pri dosedanjem delu, toda v družbi drugih funkcionarjev.
Kazni, globe
MILAN. 17.
Zaradi raznih
prekrškov bo moral Inter plačati 50.000 lir globe, Novara
tega prepira in zakaj je tožil Trinko Zdravljiča. naj povemo se. kako je potekala razprava.
Proces se je začel okoli 10. ure; prvi je bil zaslišan obtoženec Zdravljič, ki je na kratko povedal, da se ne čuti krivega, da je Trinko priletel iz Cepletišč do Sovodenj za njim in da se je Trinko hotel na vsak način prepirati z nekom. Dobil je njega in on je postal njegova žrtev. Povedal je, da ni nobenemu grozil in da ni rekel Trinku fašist ampak, da ima fašistično mentaliteto. Za Zdravljičem je bil zaslišan tožitelj Trinko, ki se mu je videlo, da hoče na vsak način doseči obsodbo tov. Zdravljica s tem, da ga je sodniku prikazoval kot protiitalijanskega elementa, da je «filoslavo» itd.
Italijanski sodniki sprejmejo take izjave zelo radi na
jemo po poti msgr. Ivana Trinka, da delamo za prebujenje in blagor beneških Slovencev.
IZIDOR PREDAN
Na Oslavja zvrtali 27 m globoko luknjo
Menijo, da Je voda pri 30 m
Na Oslavju z nestrpnostjo pričakujejo dan. ko bo podjetje Maggini iz Vidma, ki išče vodo na Oslavju, sporočilo, da je tudi za Oslavce napočil čas, ko bo vode dovolj za vse njihove potrebe.
V torek so dosegli 27 metrov globine, in če je voda v globini 30 metrov, potem je upati, da bodo v kratkem Oslavci že razpolagali z vodo, ki jim je tako zelo potrebna.
! iaj priča številni meščani, ki so prisostvovali številnim procesom na goriški preturi.
Maria in Vittoria Perusco, istrski begunki, sta že junija meseca prijavili goriški policiji družinskega poglavarja 58-letnega Giuseppa Petrusca pod obtožbo, da ni izvrševal svejih družinskih dolžnosti in jima materialno ni pomagal v dovoljni meri.
Včeraj so bili klicani pred sodnika dr. Fabianicha vsi trije; najprej je govoril obtoženi Perusco, ki je povedal, da svojo pokojnino v znesku 54 000 lir vedno prinese daniov, da pa že več let skrbi sam za nabavo življenjskih potrebščin, ker je njegova žena bila precej malomarna in ni dovolj skrbela za dom.
Vse drugače pa so seveda zvenele izjave žene in še posebej hčere, ki je zahtevala celo. da oče oddide z doma in da se njegova pokojnina razdeli na dva dela. Starega očeta, ki je vse življenje o-stal zvest svoji družini, je mladoletna hčerka obtoževala, da ji ni preskrbel dovolj oblačil, pa tudi hrano, katero je nosil domov, ni bila najboljše kvalitete. Razumljivo jc, da upokojeni Petrusco kljub 54.000 liram ni mogel zadovoljit; vseh potreb prezahtevne žene in mladoletne hčere, saj se je moral zaradi njiju celo zadolževati in od mesečne plače vedno plačevati stare dolgove.
zadevo ter se potožila predvsem zaradi obtožbe Zorzu-tove, češ da ji je ona one-trusca vsake obtožbe, ker za mogočila odhod v središče
Žalostni zgodbi so bili vče- Pretor Fabianich je po zaslišanju prič in zahtevi branilca oprostil Giuseppa Pe-
njegovo obsodbo ni bilo dovolj dokazov.
Prepir med strankama
ki se je končal na sodišču
Znana stvar je. da se stanovalci ene zgradbe radi sprejo med seboj in da so prepirov največkrat krive ženske, ki uporabljajo več besed kot je potrebno.
Flavia Zorzut je bila že dalj časa sprta s svojo sostanovalko Marušič Natalijo, poročeno Baraga. Prva je stanovala s tremi otrok; v prvem nadstropju stanovanjske stavbe št. 12 v Ul. Alviano, druga pa z možem Arrigom Baragom v pritličju iste stavbe.
Nekega popoldneva v juniju t. 1. je hotela Zorzutova s kolesom v mesto, pa je pred vežnimi vrati opazila, da je zadnje kolo prazno in preluknjano; potožila se je sinu, k; jo je spremljal, ter glasno izjavila, da ji je kdo pokvarila Baragova. Slučajno je imela ta odprta vrata in vsa razburjena je zahtevala pojasnila. Zorzutova pa se je zagnala vanjo in io začela zmerjati z vsemogočimi priimki, med katerimi je uporabila tudi žaljivko «s’ciava». Natalija Marušič je užaljena odhitela po moža, ki je bil v sobi in mu obrazložila vso
mesta. Arrigo Zorzut se je brez besed zagnal v Zorzuto-vo in jo začel obdelovati "S pestmi; izbil ji je sprednji zob ter jo opraskal po licu in rokah. Zorzutova je morala za tri dni v bolnico, po vrnitvi pa je prijavila napadalca policiji, ki je zadevo predala sodniji.
Na sodišču je včeraj Zorzutova še enkrat obtožila Barago za hude posledice njegovega napada, ki je zahteval še nadaljnjih 6 dni zdravljenja.
Pretor dr. Fabianich je spoznal Arriga Barago za krivega in ga obsodil na 2 meseca zapora in plačilo stroškov civilne stranke, vendar pa Baraga kazni ne bo prestajal, če nekaj časa ne bo zakrivil kaznivih dejanj.
predvaja DANES 18. t. m. 1 z začetkom ob 18. uri iilm:
(
))
Delavec padel 5 m globoko
Včeraj dopoldne okrog 11.20 se je v Ul. Garibaldi dogodila nesreča, katere žrtev je posta! 29-letni Lugi Cozzutti iz Gorice, Ul. Scala št. 4. Cozzutti je delal v stavbi kina Verdi, kjer je po nesreči padel z višine kakih 5 m. Na kraj nesreče je takoj prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom desne roke.
ISagazzini MUlClR
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL. 44185
VAŠA TRGOVU4A
rej-
V njej dobite:
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV IN _ v0I/ NIKOV. - JOPICE od 2.950 lir liapreJ'tega d°' NENE HLAČE po 1.350 lir. ~ P°|e5T aVSKiH
dELAVS
uiue pil i‘“. vuuii.v	--- -riih	^
OBLEK v vsel-. barvah In po naJni AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. ‘^RjE itd-JOPICE za delo. NOGAVICE, PULO
POSKUSITE!
mimimiiiiHiiiiiiiiimi n n
r
Is.kennedyJ
					 		
ui.iiiiiiiiii11"11"11"1
TSil tet* d	#*)
48
«Nie.« je odgovoril. «Tudi mene so pozvali, naj pricatn. Saj ne želijo našega pričevanja. S tem, da smo priče za obe strani, nam lahko preprečijo, da bi sedeli v sodni dvorani
in poslušali razpravo.«	.	.
<Tako je torej!« Vendar pa mso kolumbijci samo tega nameravali, kot sem dognal pozneje, ko sem se vrnil od kosila, »imate kak komentar?« me je vprašala skupina novinarjev.
»O čem?« sem odgovori!
ČUDNO RAZPRAVLJANJE O SVOBODI TISKA
»Ali ne veste, da je vaša knjiga .Southern exposure’ prepovedana?« so odgovorili novinarji.
<Preoovedana?» sem se začudil. (Kdo jo je prepovedal?« »Državni tožilec Ar.drews! Med odmorom med razpravo so nekateri kolumbijci brezplačno delili med množico vaso kniivc Pa ne samo občinstvu, temveč tudi sodmjskim uradnikom’ m tako je ena knjiga prišla tudi v roke Andrewsu!» <In s tem?« sem vpraša1. »Dobro bo, če jo prečita jo.» »Morda toda kolumbijci delijo knjigo in kažejo na stran 343 kjer pise- .Pristajamo edino na tako enakopravnost niaseriev da jih z bičanjem napravimo bele!’«
»No, 'tega vendar nisem jaz rekel - navedel sem samo
besede kluxaria.«	.	.	,__.
»Ni važno, kdo je to rekel; v tem primeru je vazno, da
ste vi to napisali. Amdrevvs je pogledal besedilo in rekel: ,Za-boga, to je najbolj prostaška in najbolj pokvarjena zadeva, ki sem jo kdaj koli videl!' Takoj je poslal sodmjske uradnike po vseh knjigarnah v Atlanti, naj zahtevajo knjigo .Souther exposure’. Poslal ji je, da prinesejo iz vsake knjigarne po dva izvoda, in da si zabeležijo imena lastnikov knjigam!«
«In nato?«
PRIČA. KMALU MORDA OBTOŽENEC
»Rekel je, da jih bo vse postavil pred veliko poroto z obtožbo, da so prodajali umazano slovstvo. Poklical bo tudi vas, da boste povedali, če ste tudi razpečavali svojo knjigo!«
«Neumnost!» sem rekel «Vse to je smešno. Ko bo sodišče končalo današnje delo, bom poslal Andrewsu knjigo z avtogramom.«	,
Tako je med sojenjem kolumbijcev in klamovcev, to je, največjih sovražnikov demokratične družbene ureditve v Ameriki prišlo do tega. da je prišla tudi svoboda tiska pod udarec vendar pa ne omenjenih reakcionarjev, ampak pod udarec organa izvršne oblasti. V možgane mi je šinila misel, da se ne bom preveč dobro počutil, če bi Andrews izvedel svojo grožnjo in me dal zapreti. Zapor v Atlanti bi zame ne bil posebno zdrav kraj. V tišini zaporskih celic bi lahko strazmki-klanovci napravili z menoj, kar bi hoteli.
Ko sem sedel v sobi za priče, ki so pričale za državo, in razmišljal o tem. je vstopil Andrews :n me poklical Sel sem za njim po hodniku, kjer sva se lahko mirno porazgovorila.
«Kennedy,» je rekel mračno: «Položaj se ie zelo slabo obrnil. Za vašo knjigo	so dvignili toliko	prahu, da	vas ne
bom mogel več uporabiti za svojo pričo.«
«Upam, da situacija vendarle ni tako slaba!« sem rekel in bil zares zelo presenečen. «Kaj je slabega v tem, če se uporabi kaka beseda? Vsi ti kriminalci jih uporabljajo vsak dan-«
«To že vem, toda zdi se mi, da ne veste prav vsega. Oni navajajo občinstvo, naj člta poglavje .Popolna enakost »n kako naj se ta enakost doseže’. Ali slišite mrmranje v sodni dvorani? Ali veste, kaj to pomeni?«
«Ne.»
»To pomeni, da je	množica pozabila	na	sojenje	kolum-
bijcev in se pripravlja, da linča VAS! Verujem, da poznate Georgijo prav tako dobro, kot jaz. Ubijanje niggerjev se more tu smatrati za nelepo obnašanje, ljubezen do- niggerjev pa je zločin, ki se ne more oprostiti!«
»Toda kolumbijcev	ne sodijo ljudje	iz	občinstva,« sem
se branil.
«To je točno. Toda stvari je moči gledati tudi na drug način. Celo porota je razburjena zaradi tega primera, ne samo neposredni pobudniki Ku Klux Klana in kolumbijcev. Razburili so se tudi sodni uradniki, zato sem jih poslal po mestu, da poiščejo izvode vaše knjige, da bi se tako nekoliko ohladili. Zal pa se to ni zgodilo. Po zakonu se oni sploh ne bi smeli pogovarjati s člani porote, toda kot sem opazil, ne delajo nič drugega! To je važen primer m ne smemo dopustiti, da bi se iz nas norčevali. S pomočjo dokazov, ki ste jih zbrali, jih sicer lahko še nadalje preganjamo, toda kolumbijcem je le uspelo vse skupaj zasukati tako, da vas ne morem upora-
nbijc
ei”
d«’
biti za pnčo!«
Videl sem, da ima Andrews prav.	jjolui”
»Glavno je,» sem rekel, »da preprečit lovanje.«	^	p
KOLUMBIJCE d3l
KENNEDY - PRIČA ZA
»Točno!« je rekel. Stisnil mi je roko to j^ej od
naju kdo opazuje. «Je pa še nekaj, kar ,0 prief' dfžav' nedy. Kolumbijci so vas imenovali	za	v	pn°	m,
bilo. če bi šli iz sobe za	priče, ki	Pri
njihovo sobo?«	. h! jo
Oba sva se zavedala, da ta usluga, ki	jahk	pe i
ni majhna. Saj bi me tam kolumbijci p w pote* in s pomočjo policajev storili z menoj, a	■
na posledice.	brez-^	no#5-
»Dobro,« sem odvrnil, vendar pa ne	sel”
»Sijajno! Sedaj se pa	poženimo	na	J	■	z	pa	^J®	p”
Andrews se je vrnil v	sodno_ dvoran	■	scdel.	Klus”
krenil v sobo za kolumbijske priče in
Andrews se je	.	 .	-	...
».vOil v sobo za kolumbijske priče in njihovm polna kolumbijcev v rjavih srajcah	Pfi
pristašev.	.	hiD	$	r*d'
d.
Bili so tako osupli, da jim je Pt^i vsi »Prekleto!« je končno izbruhnil J?™ oral Pd bližali ter me obkolili. Stražnik. Id oi	je
se je naslonil na zid in zvedi z°bot: n0 vpraS‘ ^ »Kaj pa nameravaš sedaj?« je se m dovolj tvojih podlosti?«	v„limibijce’ Toč1*51 ni
»Poklicali so me za pričo *a ^°nri, in se.	C
prišel sem,« sem z nasmehom	hr&et;
proti kotu sobe, da bi imel zava^yarjati z pj.etW.,eAi> menoj se je zožil. Začel, so me znierja ^	sie
devki, ki so jih imeli pripravljene zafr/adaijeta
tif ti° <r tli® !jl‘>v
tt-
tu1
4