List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	-*6a
1. številka	Joliet, Illinois, 11. decembra 1908	Imetnik XV'XII
ZADNJA POSLANICA.
Predsednik je izročil 60. kongresu svoja priporočila za drugo kratko zasedanje.
ZAHTEVA SKRB ZA DELAVCE.
Potem govori o korporacijah in raznoterih drugih predmetih.
Washington, 8. dec. — Drugo zasedanje 60. kongresa je bilo slovesno o-tvorjeno včeraj v obeh zbornicah, ob veliki udeležbi radovednega občinstva. Po otvoritvi današnje seje je bila pre-čitana poslanica predsednikova.
V svoji letni poslanici pravi predsednik, da je sedanji finančni položaj naroda izvrsten in da je finančna uprava narodnih koristi po vladi zadnjih sedem let rodila najzadovoljivejše uspehe. Ampak naše tekoče denarstvo je nepopolno, in resno je upati, da bo currency-komisija vstanu, predlagati temeljito dober denarstveni sistem, kateri odpravi sedanje nedostatke.
Med dobo od dne 1. julija 1901 do dne 30. septembra 1908 je bilo čistega prebitka skoro sto milijonov dohodkov čez stroške, in obrestonosni dolg se je zmanjšal za 90 milijonov, vkljub izvanrednim izdatkom Panamskega ka nala, in na letnem obrestnem dolgu se je prištedilo skoro devet milijonov.
Glede velikih korporacij v meddržavni kupčiji, posebno železnic, samo ponavljam, pravi predsednik, kar sem dostikrat rekel v prejšnjih poslanicah na kongres. Jaz mislim, da ima pod meddržavno klavzulo (pogojkom) naše ustave zavezna vlada popolno in najvišjo pravico, nadzirati vse poslovanje meddržavne kupčije, in po mojih mislih more edinole zavezna vlada modro in uspešno izvrševati to pravico, tako da od velikih korporacij, ki 'tvorijo najvažnejše činiteljice v modernem kupčijskem življenju, pravičnost lahko doseza in jim tudi podeljuje. Shermanovo protitrustovsko postavo bo treba zamenjati z novo, korporacijam pravičnejšo, posebno glede železnic.
Glede dela in delavcev pravi predsednik: Kolikor je možno, upam na svobodno pripoznanje koristi, ki jih donašajo strojna obrtnost, organizacija in delitev dela, zajedno s prizadevanjem, priskrbeti dninarjem in sploh delavcem večji delež na dohodkih, tovarnah in obrtnih podjetjih. Glede farmarjev pomenja to, da ne želimo tako velikih farm, da bi bile lastnina odsotnih “zemljiških lordov” ali veleposestnikov.
Vlagatelji v naših hranilnih bankah tvorijo sedaj več nego desetinko skupnega prebivalstva. Vsi so kapitalisti, ki po svojih bankah izposojujejo svoj denar delavcem. Poštne hranilnice bodo najreynejšim olajševale, hraniti prihranke popolnoma varno.
Kongres se ne bi smel dlje obotavljati in bi se moral že v tem zasedanju pečati z vprašanjem oskrbovanja za delavce, ki so bili par naključjih svojega poklica usmrčeni, pokvečeni ali za delo vnesposobljeni. Ta namen, kolikor se tiče usmrčencev in pokve-čencev, bi se lahko dosegel s primerno obvezo odgovornosti in tozadevnimi postavami. Glede drugih, ki so z leti onemogli, opozarjam na dejstvo, da so se v mnogih naših zasebnih obrtnijah storili koraki za uvedbo tozadevnih odškodnin.
Med nadaljšo preiskavo tega predmeta bi moral kongres v zadnjem zasedanju sprejeto postavo, ki dovoljuje gotovim razredom vladnih vslužben-cev odškodnino, raztegniti na vse vladne vslužbence in napraviti njene določbe svobodnejše. V tem oziru je videti radodarnost Združ. držav nasproti njihovim vslužbencem v zelo neugodni luči v primeri z vsemi evropskimi deželami, celo najrevnejšimi.
Načelo osemurnega delavnika bi se moralo tako hitro kakor mogoče razširiti na vsa dela, ki jih izvršuje vlada.
Glede poštnih hranilnic pravi predsednik: Ponovno priporočam napravo poštnih hranilnic, v katere bi se vlagali prihranki pod vladnim zavarovanjem. Njihov namen bi bil, vspodbu-jati dninarja in delavca k štedljivosti Brez dvoma bi po napravi poštnih hranilnic prišle velike svote denarja v kroženje. Poštne hranilnice so sedaj uvedene v skoro vseh omikanih deželah, izimši Združene države.
Potem govori predsednik o sodiščih, gozdovih, vodovodih, vzgoji, javnem zdravstvu, novih državah, vnanji politiki, Panamskem kanalu, Filipinih, Kubi, armadi, mornarici, itd.
Težavna poštna služba.
Winnipeg, Man., Kanada, 6. dec. — Pod okriljem več policajev na konjih je zapustila danes za severno ozemlje določena pošta Edmonton, glavno mesto Alberte. Edmonton je najsever-neje ležeče mesto na tej celini. Tri mesece traja, da se vsa pošta razdeli in ozemlje, ki se mora obiti, obsega na tisoče štirijaških milj. Poštna pot je dolga 2000 milj. Poštne mošnje, ki tehtajo topot 953 funtov, se nahajajo na saneh, ki jih vlačijo psi. Vsake sani se nahajajo pod nadzorstvom sku-šenega vsiužbenca Hudson Bay-kom-panije.
Prva poštna postaja je Lac Le Biche, 500 milj severno od Edmontona ležeča, kjer se nakratko pomudi. Potem gre pošta v Fort McPherson, Fort Resolution in Herschel Island. Zadnja točka leži 2200 milj oddaljena od Edmontona.
Poštne stvari za ledeni sever se zbirajo mesece in mesece v Edmontonu in Winnipegu, preden se odpošljejo proti severu. Med takratno pošto se nahaja 30 funtov priporočenih (registriranih) stvari, 37 funtov navadnih pisem in 886 funtov časopisov.
Hudson Bay Company odpošilja to pošto pod pogodbo s kanadsko vlado. Poštne stvari iz Fort Resolutiona in dalje proti jugu ležečih krajev pridejo v dveh mesecih v Edmonton, ampak one iz' Fort McPhersona šele v kacih šestih mesecih.
Umori in samomori.
St. Louis, Mo., 8. dec. — Francis D. Hirschberg, ki je v katoliških cerkvenih krogih zelo čislan in oseben prijatelj nadškofa Glennona, in ki je tudi dobroznan v trgovskih klubih in kot ravnatelj razstave, je bil davi najden v svojem stanovanju, No. 3818 Lindell Boulevard, ustreljen. Njegovi sorodniki pravijo, da je postal žrtev vlomilcev. Policija pa trdi, da pravi vzrok smrti še ni dognan, in da je v zvezi z včerajšnjima sa’moumoroma dveh Hirschbergovih prijateljev, švedskega podkonzula Ekštromerja in trgovca Blowa.
St. Louis, Mo., 7. dec. — Charles A. Ekstromer, švedski podkonzul tukaj, je izvršil v svojem stanovanju samo-umor, izpivši prusko kislino. Vzrok neznan. •
St. Louis, Mo., 7. dec. — Charles W. Blow, poslovodja American Linseed-kompanije, se je danes ustrelil v svojem stanovanju. Vzrok neznan.
Parnik se pogreznil.
Duluth, Minn., 6. dec. — A. B. WoI-vin, tukajšnji lastnik parnika “N. M. Clemson”, ki je bil tukaj dotekel že pred tednom dni, misli, da se je ladsja med zadnjim viharjem na Gorenjem jezeru potopila z moštvom vred. La-dija, ki je bila natovorjena s premogom, je imela na krovu poleg kapitana 22 mož.
KRVAV IZGRED V KANSAS CITY, MO,
“Adam in Eva” imela razodetje in ustanovila razkol verskih fanatikov.
NAŠLA MNOGO PRIVRŽENCEV.
Pa nazadnje so prišli v mesto, kjer jih policija ugnala v kozji rog.
Lepe razmere.
Cleveland, O., 5. dec. — Pri oropa-panju neke zastavljalnice tukaj sta bila 73 let stari Barney Jacobs in njegov sin, 39 letni Julius, obstreljena in smrtno ranjena.
Z rdečim poprom in revolverji oborožena klativiteza sta pri^ Centralnem viaduktu napadla knjigovodjo Savla Marksa in ga oropala za $469, ki je šel ponje v banko, da se izplačajo vsluž-benci njegove tvrdke Nicola-Strong-Myers Lumber Co.
Sneg in mraz.
Norfolk, Nebr., 7. dec. — Hudo snežilo je včeraj v severni Nebraski in južni South Dakoti, nakar je toplina padla na 13 stopinj pod lediščem, da je bil davi mraz prve vrste.
Žrtve morja.
Shelburne, N. S., 6. dec. — Sedem moških je utonilo zadnji četrtek, ko se je pogreznila barka št. 101, lastnina Barrett Manufacturing-kompanije v Bostonu.
Halifax, N. S., 5. dec. •— Nad pol stotine mornarjev je storilo smrt med viharjem žadnje dni ob severni atlantski brežini, in mogoče je, da se to število še znatno poviša.
Kansas City, Mo., 8. dec. — Blizu mestne zbornice in manj nego pol milje od kupčijskega središča se je danes vršil boj med krdelom verskih fanatikov in policaji, in sicer ob štirih po-poludne, ko so bile ulice polne ljudi. En policaj je bil usmrčen, več oseb ranjenih.
Kansas City, Mo., 9. dec.—“Ne bom umrl, ne. Ozdravel bom in živel, da še nekaj policajev usmrtim.” Tako se je izrazil Louis Pratt ali “Adam God”, kakor se je sam imenoval, verski pre-napetež, ki leži tukaj v bolnišnici bolan na ranah, zadobljenih sinoči v boju med svojimi pristaši in policaji. Ranam, zadobljenim v boju, sta podlegla 131etna Lulu Pratt in policaj Albert C. Dalbow, dočim sta dva druga policaja še v kritičnem stanju. James Sharp, znan pod imenom “Elija II.”, ki je bil pravi vodja verskih fanatikov, še ni bil prijet. Včeraj, kmalu po streljanju, je šel v neki salun in je položil revolver na baro z opomnjo: “Zadovoljen sem. Udam se.” Ker ni bilo policaja poleg in ni bil nihče voljan ga prijeti, je Sharp čakal nekaj časa, potem je spet pograbil svoj revolver, ga nabil in šel ven. Potem ga ni videl nihče več.
Mrs. Pratt je prenočila z dvema svojih hčera na policijskem glavnem stanu v posebni sobi, dočim je Mrs. Sharp, ki je dvakrat ustrelila v policaja M. Mullana, prebila noč v kletki. “Bila sem preje že v hujšem položaju,” je rekla Mrs. Pratt, “in če bom usmrčena za pravično stvar, bom vekomaj srečna.” Mrs. Pratt Je objokovala smrt svoje druge hčere Lulu, ki je bila včeraj ustreljena, ko so ženske hotele uteči v čolnu.
Mary Pratt, 11 letna sestra mrtve Lulu Pratt, je bila mirna, ko jo je policija zaslišavala. Ni se zjokala, ko so ji sporočili o smrti sestrini. “Umrla je za svojega Boga,” je deklica odgovorila. Pripovedovala je o svojem potovanju. Sharpa so spoznali v North Dakoti in se mu pridružili zadnje poletje. Peljali so se v barčici po Mis-souriju navzdoli. V vsakem mestu so pridigali in peli. Orožje so imeli s sabo, da se branijo ž njim, pa tudi za lov na zajce in race. Pratt je rekla: “Mr. in Mrs. Sharp sta nam bila znana kot Adam in Eva, verjeli smo njunim ukom. Mr. Sharp je imel zadnje poletje razodetje, da se naši shodi ne bodo več motili. Oborožili smo se. "Če vas bo hotela policija prijeti, streljajte,” je rekel naš vodja. “Usmrtiti me ne morejo. Jaz 'živim večno.” Mrs. Pratt je potem še izrazila svoje obžalovanje, da se ni zoperstavila. “Bo ji®! se,”;je rekla, “da sem izgubila večno življenje, ker mislim, da bi mi bil Adam ukazal streljati.” Mrs. Melina Shai^> je tudi pripovedovala o svojem potovanju. S svojim možem je najprej živela v Arkansasu, potem v Oklahomi na neki farmi. Pred šestimi leti je imel njen mož prvo razodetje, in pozneje tudi ona. Pokorila sta se in gledala prikazni. Prodala sta potem farmo in skupiček razdelila ubožcem. Potem sta pridigajoč hodila po Oklahomi, Kansasu, Missouriju, Illinoisu, Minnesoti in Kanadi. Živela sta od mi-lodarov, katere so jima dajali spreobrnjenci. Neki farmar je prodal, svoje posestvo in dal v skupno blagajno $7, 000. Zadnjega avgusta so potem za čeli svojo vožnjo po reki Missouri v barčici, a njihove shode so policaji dostikrat motili, ki so jim odvzemali otroke in jih hoteli poslati v šolo. O-rožje so nosili že več mesecev in se vežbali v streljanju. Njihov glavni uk je bil: “Mod'rost sveta je norost. Kdor zna pisati in citati, zna dovolj, da lahko uči sv. pismo.”
Ponarejeni petaki.
Washington, D. C., 8. dec. — Novo posnemo srebrnega certifikata po $5 z indijansko glavo so odkrili uradniki tajne službe. To je baje zelo nevarna in slepilna ponaredba. Posebno zato je tako nevarna, ker je natisnjena na pristnem papirju, ki je bil dobljen takisto, da se je odstranil tisk z bankovca manjše vrednosti, bržkone papirnatega dolarja. Po odstranitvi tiska so tudi nekatere vložene svilne nitke, ležeče prav pod površino, izgubile .svojo barvo, globlje vložene nitke so še vidne v papirju, ampak njihova modra barva se je izpremenila v škrlat in rdečina je nekoliko obledela. Hrbet bankovca je dobro ponarejen, vendar kaže modrozeleno barvo, ki je temnejša, nego na pristnih bankovcih.
Ali je res tako zlo?
Portland, Ore., 8. dec. — Da ameriška zastava v prihodnjih osmih letih izgine s Tihega oceana, prorokuje R. T. Schwerin, podpredsednik in poslovodja Harrimano-vih parobrodarstve-nih črt. Gospod Schwerin pripisuje odgovornost za ta položaj vladi, ki ne podeljuje podpor, in ameriškim trgovcem, ki prevažajo svoje blago po tujih črtah. “Poslovanje na naših črtah ni bilo nikdar tako slabo, kakor sedaj,” je rekel gospod Schwerin. “Naši parniki, ki vozijo iz San Francisca, so delali lani z izgubo $468,000, in za 6 mesecev tekočega leta znaša izguba $265,-000. Japonska vlada daje podpore $75,000 za ladij e, ki nosijo japonsko zastavo.”
Pri drsanju utonili.
Janesville, Wis., 6. dec. Cooper, Harvey Richardson,
Earl
Violet
AVSTRIJA ZBIRA VOJAŠTVO NA JUGU.
Reservisti dobili povelje, ostati pri zastavah, kajti vojna nevarnost je precejšnja.
ČEZ 100,000 V01AK0V V BOSNI
Na Turškem se raširja bojkot proti vsemu avstrijskemu blagu.
Dunaj, 9. dec. — O protinemških izgredih se brzojavno poroča iz Postojne, Kranjsko. Slovensko ljudstvo, ki se je zbralo na sejmu, je prepodilo nemške in čifutske kramarje.
Tudi iz drugih krajev se poroča o hudih, izgredih. Posebno hudo.se je godilo v Olomucu in Kladnu. Med hrupnimi demonstracijami so bila okna nemških stanovanj in prodajalnic razbita.
V Pragi je čez mesto še vedno proglašeno obsedno stanje, vkljub vsem češkim ugovorom.
Dunaj, 4. dec. — 60,000 avstrijskih reservistov, ki so se imeli dne 5. decembra spustiti od vojaščine, je dobilo povelje, ostati pri zastavah, in odposlani bodo v jugovzhodne pokrajine.
Tu mislijo, da se marsikateri dogodki v Bosni in Hercegovini občinstvu zakrivajo.
Budimpešta, 5. dec. — Uradno ,se zanikajo govorice, da so Črnogorci davi začeli streljati na Kotor, avstrijsko luko ob Jadranskem morju.
Dunaj, 6. dec. — Mnogotere govorice o obsežnih prevozih vojaških od-
Brezdelnost na Angleškem.
Washington, 6. dec. — Nad sedem milijonov ljudi živi v Veliki Britaniji v stiski in pomanjkanju, ker nimajo dela, in “General Federation of Trades’ je naročila vsem članom delavskih zvez, naj nikar ne delajo čez uro, poroča generalni konzul Wynne v Londonu. Federacija kaže na to, da prideta na vsakega izučenega rokodelca brez dela dva brezposelna navadna delavca. Nadalje zahteva, naj se prično državna in mestna dela v korist brezposelnim, priporoča napravo državnega departmenta za delo s posebnim ministrom na čelu.
Blivins in Fannie Blivins so se pri dr- delkov se uradno odločno zanikajo.
sanju z drkalicami udrli skozi led in so utonili.
Boston, Mass., 6. dec. — Pri igranju na ledu so utonili v tukajšnji soseščini trije otroci.
Koadjutor.
Peoria, 111., 5. dec. — Nadškof Quigley je danes imenoval škofa Petra J. O’Reilly za koadjutora (pomočnika) škofije Peoria med časom, ko je vsled odstopa škofa Spaldinga osirotela.
Ameriško črevljarstvo.
Washington, D. C., 7. dec. •— Združene države prednjačijo glede izvoza škornjev in črevljev med vsemi naro di na svetu. Vrednost tozadevnih izvozov leta 1908. je znašala po stati stičnem uradu $11,470,000.
Ta dežela sedaj zalaga dve tretjini svetovnega • bombaža, nad polovico svetovnega bakra, več železa za tovarniške svrhe nego katerakoli druga dva naroda, več petroleja, mesa in kru ha, ter naglo pomnožuje zalogo izdelkov, pošiljanih križem sveta.
Pomnožitev izvozov od 350,000 parov obuval leta 1878. na 6,500,000 leta 1908. razodeva čudovito rast te obrti.
Križarka se potopila.
'New Bedfort, Mass., 5. dec. — Združenih -držav križarka “Yankee”, ki so
jo včeraj spravili s pečine ob zapad-nem vhodu v Buzzard Bay, kjer je tičala več tednov, se je davi pogreznila v višini Penikese Islanda. Posadka 150. mož je bila rešena.
Velik požar.
Portland, Me., 4. dec. — Ogenj, ki je izbruhnil davi v skladiššu Grand Trunk-železnice, se je hitro razširil na bližnja poslopja in je napravil v kratkem č?su škode za pol milijona dolarjev. Bati se je bilo, da požar uniči več ladij v luki, a to se ni zgodilo, da-si je bila nevarnost vsled silnega vetra velika.
Strašna bolezen.
New York, 6. dec. — V zdravniških, krogih vzbuja mnogo pozornosti slučaj necega šest tednov starega dečka, čegar obraz, roke in noge se počasi iz-preminjajo v kosti. Strašna bolezen se je pojavila pri dojenčku osem dni po porodu. Prestrašena mati ga je sama nesla v Mount Sinai bolnišnico, kjer je še danes. Zdravniki se trudijo na-moč, da bi okostenevanje ustavili. Sifter otrok pravilno sesa in spi.
Izlet v staro domovino.
Chicago, 111., 9. dec. — Na stotine Norvežanov, Švedov in Dancev je odpotovalo iz Chicage včeraj na dveh posebnih vlakih v New York, kjer se vkrcajo na novi parnik “Hellig Olav” skandinavske črte na poti v svoje rojstne dežele. To romanje se vrši vsako leto za praznike, a letos je število izletnikov večje nego navadno.
Strahotna statistika.
Pittsburg, Pa., 4. dec. — V današnji seji tu zborojočega mednarodnega, ru-darstvenega kongresa je imel zavezni senator Dick iz Ohio daljši govor, v katerem je med drugim rekel:
“Premogovniki Združenih držav U-smrčajo več nego trikrat toliko ljudi na 1000, nego premogovniki v Franciji in Belgiji, ter poltretjikrat toliko kakor premogovniki Velike Britanije. V vseh premogonosnih deželali na svetu se je: dobiček v zadnjih desetih letih zelo povišal; ampak Združene države so edine izmed teh dežel, v kateri se je tudi število usmrčenih delavcev zvišalo. V vsaki evropski deželi so se usodne nezgode celo neprestano zmanjševale.”	,
61,158 pošt.
Washington, D. C. 7. dec. — Koncem zadnjega fiskalnega leta — dne 30. junija 1908 — je poslovalo skupaj 61,158 pošt v Združenih državah, po letnem poročilu prvega pomožnega ge neralnega poštarja, objavljenem danes. Število poštarjev, imenovanih na predsedniških poštah, je bilo 2,174, dočim je 11,945 opravljalo službo po uradih četrtega razreda.
Vkljub temu se šemadalje najtrdovrat neje zatrjuje, da se vojaštvo neprestano prevaža v Bosno in Hercegovino ter da je tam zbranih že čez stotisoč vojakov.
Vkljub skrajnemu prizadevanju u-radnih krogov, prepoditi strah pred vojno, se je vendar v velikem občinstvu čimdalje bolj utrdilo prepričanje, da se balkanska vprašanja ne morejo rešiti mirnim potom, nego da bo moral odločiti meč. Bojazni so med jubilejnimi dnevi začasno stopile v ozadje, ampak sedaj se spet vidno pojavljajo.
Dunaj, 7. dec. — Poroča se, da bojkot avstrijskega blaga na Turškem neprestano narašča. Bojkotni odbor je v zadnjih dneh pridejal imeniku boj-kotirancev nič manj nego 5000 trgovskih tvrdek.
Zopet se razširja govorica, da bo avstro-ogrski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, prisiljen, podati svojo ostavko. Časopisi sedaj začenjajo napadati njegovo politiko, češ, da bi bilo mnogo ceneje, s Turčijo se poravnati mirnim potom, nego pa poskušati drago in potratno mobilizacijo. “Neues Wiener Journal” pravi, da se je stvar tako poostrila, da mora dežela voliti med ostavko Aehrenthalovo in vojno.
Pariz, 7. dec. — Uradno se zanika iz Berolina križemsvet razposlana vest, da nameravajo Francija, Velika Britanija in Rusija skleniti formalno (pravilno) pogodbo.
Pariz, 8. dec. •— “Temps” donaša brzojavko svojega poročevalca v Sofiji, po kateri je bolgarska vlada obvestila velesile, da je v zvezi s proglasom bolgarske neodvisnosti pripravljena, plačati Turčiji $16,500,000 odškodnine.
Dolgovi evropskih mest.
Turin, Italija, 7. dec.,—O dolgovih velikih evropskih mest je izdal zanimivo poročilo odvetnik Camillo Testera, prvi tajnik turinske mestne uprave, London, največje mesto na svetu, ima dolgov nad 109,928,540 funtov šterlin» gov. Pariz, ki ima dva milijona prebivalcev manj nego London, ima dolgov okoli 2,500,000,000; je torej primeroma mnogo na slabšem nego London. Zelo štedljivo živi Berolin, ki ima “samo” 386,4 mil. marek dolgov. Izmed večjih italijanskih mest ima Rim 227 milijonov dolgov, Neapolj 162 milijonov, Milah 98 milijonov, Genova 70 milijonov, Florenca 36 milijonov itd. V Rimu pride na glavo prebivalstva 428 lir, v Piši 290, v Genovi 284, v Ne-apolju 282, v Milanu 183 itd. Uboge stiskane gospodarje, ki se celo noč valjajo v postelji brez spanja, če mislijo na svoje neplačane mesarske in pekovske račune, utegne to poročilo o dolgovih velikih mest vsaj nekoliko potolažiti.
Sv. oče zdrav.
Rim, 9. dec. -— Papež, ki je očividno okreval od svojega zadnjega prehlaje-nja, je začel danes zopet podeljevati svoje avdijence.
Na Haiti spet vre.
Cape Haitien, Haiti, 9. dec. —■. V več severnih krajih republike so se revo-lucionarci uprli, in bati se je, da se gibanje razširi. Kaj je namen novi
revoluciji, doslej ni mogoče dognati, Baje razni generali v noVem ministrstvu niso povšeči.
Cerkev oškodovana.
Cleveland, O., 7. dec. — Preiskava poslovanja bivšega predsednika “Fidelity Funding’-kompanije, P. J. Keiri-na, po nekem -newyorškem “receiver-ju” je spravila na dan veliko sleparstvo, čegar žrtve so katoliške cerkve, razne bratovščine in posamezni duhovniki. P. J. Keirin je oškodoval svoje upnike za več milijonov. Povzročil je tudi propast Euclid Avenue banke, kjer izgubi St. Thomas Aquinas-cerkev do
j $100,000.
O nemškem cesarju.
Berolin, 6. dec. — O nemškem cesarju Viljemu II. je tukaj govoril Maximilian Harden znani “rešitelj” nemškega naroda v žalostni Eulenbur-govi aferi. Harden je predaval o političnem položaju ter je dosegel naravnost ogromen uspeh z odgovorom na vprašanje: Kaj naj se zdaj zgodi? Harden je na to odgovoril, da je cesar popolnoma nezmožen, da bi vodil politiko, ker mora politik naprej preračunati učinek vsakega svojega koraka. Nekaj tacega je pa v popolnem nasprotju s celim bistvom cesarjevim. Harden je na to podal obširen pregled vseh napak, katere je cesar storil ter je zvršil svoj govor z željo, naj bi mu bila poslana posebna adresa nemškega naroda. V tej adresi bi morale stati besede: “Živite, kakor Vam je drago, zabavajte se, kakor hočete, ako bo to malo dražje, ne bo nemški državi škodovalo. Prizanesite nam pa s tem, da bi se morali vedno z Vami ukvarjati. Ne hrepenimo po tem izvedeti, kaj u-ganjate Vi in Vaša okolica, kaj ste “iznašli” in koliko kozlov ste vstrelili Živite visoko in vzneseno, visoko in vznešeno pa imenujemo samo to, če sar vedno ne v’dimo.” Poslušalstvo je govorniku burno ploskalo.
Kitajci proti tujcem.
Hongkong, 8. dec. ■— V Kantonu je zadnje dni opazovati nevarno gibanje proti inozemcem vsled smrti necega kulija na krovu neke rečne ladije. Pravijo, da je kuli umrl za posledicami napada, ki ga je izvršil nanj inozemsk čuvaj na krovu. Kitajci sedaj bojkotirajo vse krajevne rečne parnike. Zle govorice se razširjajo in položaj utegne postati nevaren.
— Rojaki, naročajte in priporočajte “A. S.”, ker to je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
Trpinčenje vojakov.
Budimpešta, 5. dec. — Stražmojstef Aleksander Szell v Velikem VaradinU je ukazal vojaku Mihajlu Forgaču po vaji, da mora plesati. Moral je plesati toliko časa, da se je nazadnje ves obnemogel zgrudil. Tedaj ga je straž-mojster počastil še s par zaušnicami. Forgač se je nato obesil. Proti Szel-lu so uvedli preiskavo.
123 potnikov zgorelo.
Valetta, Malta, 6. dec. — Ob požaru parnika “Sardinia” je storilo smrt 123 oseb, dočim je bilo 570 rešenih. Med mrtvimi se nahaja 100 arabskih in 5 evropskih potnikov. Ogenj je izbruhni! kmalu potem, ko je parnik odplul proti Aleksandriji, Egipet. Huda sapa je ogenj hitro razširila, da potniki niti časa niso imeli rešiti se. Divja zmešnjava je nastala na krovu, in prestrašeni potniki so pred plameni skakali v morje. f)rugi so zgoreli ali se zadušili.
Šah obsojen na smrt.
Teheran, Perzija, 6. dec. -— Nabiti so proglasi tajne revolucionarne stranke, po katerih je šah obsojen na smrt, ker je prekršil ustavo in razpustil državni zbor.
Vabilo.
Slov. pevsko društvo “Sokol” vabi tem potom cenjene brate Slovence irl Hrvate, da se polnoštevilno udeleže Sokolovega zabavnega večera v nedeljo zvečer dne 13. decembra 1908 v cerkveni dvorani.	Odbor,
Naznanilo.
Hipnotist Gustafson bo djal enega mladeniča v trdno spanje v Crescent 5c teatru, v soboto večer ter ga bo pustil postaviti v okno Nemaničevega salona, kjer bo spal isti celo noč in cel dan v nedeljo. Na večer v nedeljo ga bo zopet zbudil v teatru.
V nedeljo večer se bo tudi izžrebal zlat za 5 dolarjev. Dobi ga oni, ki bo imel srečno številko. Ne zamudite, morda bodeš ravno ti zadel.
Joliet, 111., 9. dec. — Prihodnjo nedeljo, dne 13. decembra, zvečer priredi Slov. pevsko društvo Sokol v dvorani stare cerkve zabaven večer z raznovrstnim programom, a seveda brez običajnega plesa. Vsa zabav”a bo primerna resnemu adventnemu času, ampak obsegala bo vendar tako zanimive točke, da ne bo nikomur žal za vstopnino 50c. Pevski zbor je imel v zadnjem času mnogo truda s priučeva-njem krasnih pesmi, ki se bodo marsikomu zdele popolnoma nove, ker jih ni bilo slišati že davno ali pa sploh ne v našem mestu. Nadalje nam je posebno opozoriti na tombolo, ki se bode vršila po starokrajskem običaju. In cenjene gospe in gospice se pridno pripravljajo, da presenetijo udeležence s polnimi koški najokusnejših prigrizkov. Nadalje bodo na programu šaljiva predavanja. Skratka, poskrbljeno je vsestransko, da bode to lep in domač družbinski večer, kakršen se že dolgo ni priredil v naši naselbini. In če bo prva prireditev ugajala, bodo sledile slične še večkrat, česar je vsekakor želeti z ozirom na še lepši razvoj našega družabnega življenja. Zatorej — na svidenje v nedeljo zvečer v dvorani stare cerkve!
—	Devetdeseti rojstni dan je slavila država Illinois zadnji četrtek. Država je bila pripuščena v zavezno unijo dne
3.	decembra 1818. Takrat je štelo skupno prebivalstvo okoli 40,000, ali nekaj manj, nego znaša sedanje prebivalstvo samo mesta Jolieta. Takrat je bilo manj zemlje obdelane v celi državi, nego je je sedaj samo v Will countyju.
—G. Matija Pogorelc, znani trgovec z urami in zlatnino, je včeraj (v torek) vprvič obiskal Joliet po svojem povratku iz stare domovine. Seveda so ga vsi stari prijatelji in znanci z veseljem pozdravili. Iz starih krajev je donesel mnogo lepih in vmes tudi žalostnih spominov; začasa septembrskih dogodkov je bival v Ljubljani in je na svoje oči videl krivico, ki se je delila predobrim Slovencem. G. Pogorelc si je med drugim ogledal tudi Črnogoro, kjer je svoja opazovanja pridno zapisaval. Žal, da je vse tiste zapiske in zanimive razglednice izgubil, ko se je v Havru vkrcal na barko; to se pravi, ni jih izgubil, nego vsa prtljaga mu je bil ukradena. Škoda! Ampak trdno upamo, da g. Matija kot izkušen peresar vendarle priobči nekaj svojih spominov, kolikor mu jih je ostalo svežih, da se dajo spet oživiti in iz glave s peresom naslikati. Praz-nikovat pojde g. Pogorelc k svoji sestri v Wakefield, Mich.
—	Petnajst jolietskih delegatov je odpotovalo te dni v Washington na takozvani “Rivers and Harbors Congress”; seveda je šel z delegati tudi jolietski župan Cronin agitirat za gradnjo velikega kanala, ki bode od največje koristi za razvoj našega mesta, kakor smo že večkrat poročali.
—	En milijon dolarjev se je baje porabilo v prošlem letu v zidarske j svrhe v Jolietu. V to svote pa niso vštete nove tovarne ali kokove peči, I ki stanejo same nad $2,000,000. Prora- * čuni za prihodnje leto pa kažejo še ve-čje izdatke.
—	McKennova tovarna je baje spef zaposlovala, ko je praznovala kake tri tedne.
—	Jajca, slanina in sirovo maslo se baje vkratkem podraže, in pravijo, da bo tucat jajc stal spomladi nič manj nego 40c. Slanina je sedaj še poceni,' zato je pametno, da se gospodinje pre-1 skrbe ž njo začasa,
—	Snega imamo sedaj dovolj, da nam ga menda ne bo zmanjkalo do i Božiča, ki se bliža hitrih korakov, kar je opaziti predvsem po naših trgovinah, ki imajo v izložbah že najlepših daril za praznike.
—	Velika in krasna stavba First National banka je že pod streho.
—	JoJiet utegne vkratkem razširiti svoje mestne meje, tako da bo menda obsegal ves takozvani “Joliet township”.
, kar se tiče vožnje, naznanim, da sem se sedaj že vtretjič podal čez mlako.
Ko sem se podal na pot sem si kupil vožni listek in šifkarto pri g. Šmardetu v Ljubljani, in to na fran-! cosko linijo. Plačal sem za najboljši . parnik, La Provence. Podal se sem iz Ljubljane. Kar se tiče vožnje na vlaku v Evropi, smo se presedali do Havre skoro stokrat,, sicer sem plačal za ta boljši sedež.
Ko pridemo v Havre so nas razdeli-! li. Kranjce in Hrvate posebej, a druge posebej. Nas so zaprli v neko I ograjo, da še nastran nismo mogli iti
kdaj bi hoteli. Spomnil se sem na ' prizor ko sem bil v Chicagi pred ne-j kaj časom, ko so živino v ograjo v , klavnicah zaganjali. Ravno tako se je delalo z nami, to je kaj nas je bilo Kranjcev in Hrvatov. Prišli smo v Havre ob 4. uri zjutraj. Naš parnik La Provence je bil namenjen odpluti isti dan ob 1. uri pop. in jaz sem mislil, da bom šel na isti parnik. Bilo je pa drugače. Mi, kar nas je bilo v ograji smo tam ostali, dasi so že kasneje došli Italijani in drugi šli preč na parnik. Potem je prišel k nam neki agent ter nas odpeljal na svoj dom. En dan je bilo še dobro, a potem nas je ta agent silil, da bi šli na neki mali parnik, ki bi vozil 15 dni, samo da se nas odkriža. Mi smo pa vedeli, ker se smo nekateri že prej vozili, za to nismo hoteli iti na slab parnik. Raje smo čakali en cel teden. Škoda je našega časa, ker bi bili prej brez skrbi. Na parniku ni bilo nič preveč prijazno. Jaz se sem sedaj peljal že čez tretjo linijo, za to tudi nekaj vem o tej reči. Ko smo dospeli v Ameriko je bilo vse v redu.
Vse je dobro, ako se le narod ne premoti, da se poda na pot skozi lopovske agente, ki jim drugo ni mar, samo da dobe denarje. Kar se našega potovanja tiče je bilo res slabo. Vsi sopotniki so to potrdili.
Rojakom, ki se podajejo na pot še priporočam, da dobro in pazno poizvedo komu se zaupajo, da ne bodo imeli toliko sitnosti.
Rad bi izvedel za svojega prijatelja Antona Geržel. Doma je iz Mal. Lašič, ker mu imam več važnega poročati radi njegovih domačih reči. Pred 1 letom je bil na Evelethu. Prosim, da se sam javi, ali pa kdo drugi naznani njegov naslov.
Rojakom v tej in stari deželi pozdrav!	John Virant,
1514 N. Broadway, Joliet, 111.
predku, kakor sem že parkrat omenil v lepem listu A. S., kako napreduje ! naša mala naselbina slovenska tukaj v središču velike republike v Kansas City, Kans. Res malo nas je tukaj Slovencev, pa vse eno moremo biti ponosni, da smo v tako kratkem času res lepo napredovali. Ni še eno leto, ko smo začeli temeljito in složno delovati na to, da si res vstanovimo lastno slovensko župnijo. In res ima-i mo zdaj, hvala Bogu, cerkvico, župnišče in dvorano. Vse skupaj nas stane okoli $8,000. Čez polovico smo že plačali, ostalo plačamo na obroke. Naš vrli voditelj, častiti gospod župnik Jožef Kompare, je res hvalevreden, da je bil tako potrpežljiv in stal je kakor | živa skala trdno nepremagljiv. Dne 22. nov. smo blagoslovili zvon, kate-1 remu je dal naš častiti gospod župnik ! napis, ki se glasi: “O sv. Jožef, prosi za nas! Slovence varuj vsaki čas!
! Pooblaščenec mil. škofa, častiti go-| spod M. D. Krampotič, župnik hrvat-1 ske župnije sv. Janeza, je blagoslovil I zvon ob 4. uri popoldne. Pred blagoslovom je imel častiti gospod slavnostni govor o napredku nas Slovanov v Kansas City, za katerega mu naša župnija čestita. Tudi lepa zahvala našim bratom Hrvatom za polno vdelež-bo parade, društvu sv. Josipa, katero šteje 600 članov, in društvu sv. Nikole, katero šteje 170 članov. Kaže se tudi v Ameriki junaška slovanska kri. Po blagoslovu zvona so naši vrli pevci zapeli “Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje čez hribe in plan” in “Lepa naša domovina”. Veselo nam je igralo srce pri tako lepi slavnosti. Upajmo, da nam ljubi Bog in sv. Jožef, patron naše cerkvice, podeli še lepši napredek.
Le veselo, dragi brati,
Si roke podajmo zdaj:
V bratski slogi delovati Hočemo na vekomaj!
Ob sklepu mojega dopisa pošiljam srčni pozdrav -vsem rojakom in želim vsem vesele praznike, katere pričaku jemo. In tebi, naš lepi list, želim obi lo naročnikov oziroma predplačnikov v bodočem letu 1909.
Janez Bizal.
Aurora, Minn., 3. dec. — Cenjeno uredništvo! Dočim se nesrečna denarna kriza občuti še povsodi manj ali več, imamo mi tukaj primeroma dobro. Tukaj dela vsak, kateri le hoče delati, in poleg tega uradniki železnih jam vedno povečujejo število moštva. Delo dobi tukaj vsak, kdor le delo išče. Vesela novica je dosegla to mesto, da bode v rani spomladi odprta največja zakrita jama St. James. Kakor se sodi, bode ista jama najmanj dvesto delavcev vzela v službo. Poleg tega pomanj-kuje delavcev vsaki dan.
Srčni pozdrav! Ljudski prijatelj.
Ely, Minn., 7. dec. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, pišem vam par vrstic. Posebnih novic nimam kaj pisati. Zimo imamo lepo suho in malo snega. Z delom gre počasi še zdaj; kaj prinese prihodnjo leto, samo Bog ve. Bog daj, da bi se obrnilo na dobro. Sklenem tu malo pisanje in voščim vesele božične praznike in sveto novo leto. Tebi, vse hvale vredni list in voditelj na pravo pot naroda, želim v tem prihodnjem novem letu obilno naročnikov in dobrih plačnikov, Slovenci po Ameriki, sezite po zdravem in podučnem berilu kot vam ga nudi Am. Slovenec. Pozdrav in vesele božične praznike voščim vsem Slovencem in Slovenkam po Združenih državah Amerike. Z Bogom!
Marko Bluth.
La Salle, 111., 6. dec. — Prosim, da priobči slavno uredništvo A. S. neko novico našim La Sallskim Slovencem, Prvo omenjam, da smo ustanovili Pevski Igralni Diletantski Klub 18. oktobra, kateri priredi prvo veselico ali koncert dne 31. tega meseca v prostorih g. M. Kump-a. Godba na lok se prične ob 6. uri zvečer. Igra o Španskem Kraljiču v dveh dejanjih se prične točno ob 9. uri. Po igri godba, ples in narodno petje. O polnoči Živa Slika. Upam, da bode gotovo vsace-mu rojaku in rojakinji dobro ugajalo, ker se bode vse vršilo v našem maternem jeziku. Dobiček je namenjen za napredovanje narodnega petja jn dramatičnih iger. Toraj prosimo rojake in rojakinje, da se vdeleže v obilnem številu, ker to bode zelo zanimivo. Žal gotovo ne bode nobenemu za tako lepo zabavo, kakršne še naša naselbina ni dožir^la. Program bo obsegal raznovrstne točke, da bode gotovo vsa-cemu ustreženo. Vstopnina je sledeča: Do 6. leta so otroci prosti, od 6. do 14. leta lOc, od 14. naprej 15c. Toraj: Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije! Vas še enkrat vljudno vabi za Diletantski Klub J. Š.
Joliet, 111., 5. dec. — Ker sem zopet prišel v Ameriko, zato bi rad nekaj omenil iz starega kraja v našem listu, ki me je vsak teden tudi tam obiska-val.
Kar se tiče stare domovine, je še vse po navadi. Suša je bila letos grozno velika. Kmet je velik revež. Kam naj se obrne? Kdo se ga usmili? Nihče! Sam gj mora pomagati kakor šaril flajbdlje ve. 'Posebno tisti, ki so že bili v Ameriki nikakor doma ne ostanejo. Kmeta vedno dere ena ali druga stvar, da mu skoro ni obstati. Pridela 1 si še nekaj v enih krajih, po nekod pa je trud brez sadu. No, ne smemo reči, da je gosposka še tako ošabna. Ni več ravno tako hudo v tem oziru, ker naš narod se je tudi tam začel j zavedati, ker čita razne časnike, ki mu j bistrijo um. Le, da bi čitali dobre liste, ki.jim naj bi bili v korist in izobrazbo v vsakem oziru.
Ker bo morda zanimalo narod, marsikateremu bo to tudi koristilo, da naravnost povem kako sem popotoval. Da se pa razume, da nisem tako zelen,
Ely, Minn., 7. dec. — Cenjenim ro- j jakom naznanjam,, da se tu v Ely še nič dosedaj ne pozna za dobre čase. Ko sem obiskaval tu rojake, sem videl, da je še tu dosti rojakov brez de- | la. V delo se sprejme po redko kak delavec, sedaj na zimo ravno ne pričakujemo tu onih dobrih časov, kakor se nekje malajo. Rude je ostalo po skladiščih veliko tu v Ely in v Mesaba Range. Ko bi imeli vsi ti delavci delo, kateri se sedaj tu nahajajo, bi bilo , dobro, nikakor pa ne svetujemo, da bi se na zimo sem v Minnesoto delavci naseljevali. Če se v novem letu kaj pa bolje obrne, bodejo to že sami delavci poročali v list, bodisi tudi svo-jim rojakom, da pridejo semkaj. Če , kje kakšnih par delavcev dobi službo, to še ni zadosti, da se v kakem časniku poroča o “Dobrih časih” v Ameri-ki. V ozir se morajo vzeti oni delav- . ci, kateri še čakajo na delo v Ameriki. Torej kadar se tudi tu v Ely na bolje obrne, bodemo že poročali, da pridejo naši rojaki semkaj.
■ Z odličnim pozdravom Fotovalec.
Pittsburgh, Pa., 2. nov. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim, priobčite sle deče vrstice v nam priljubljenem listu A. S, Že dolgo časa se ni nobeden oglasil od tukaj. Zatorej vam jaz opišem nekoliko vrstic. Dne 29. novembra smo obhajali kakor vsako leto tako tudi letos godovni dan pri rojaku Andreju Hodnik, kateri nas je povsem dobro pogostil kakor tudi z dobro kapljico vina, katero je res izvrstno. Seveda smo zraven tudi peli slovenske pesmi. Peli smo sledeče pesmi: Mi Gorenjci—mi Slovenci—Radi vince pijemo—Kar imamo — Vse prodamo — In za vince dajemo. Nadalje: Rože je na vrtu plela—Pela pešemco glasno— Živo v lice zarudela — Ko je stopil on pred njo. I. t. d. In ker so bila tudi naša zala dekleta zraven, tem bolje se je prilegala pesem z njihovimi milimi glasovi. Pred odhodom pa nas je gospa Hodnikova postregla z velikem piskrom kuhanega, da se ga še danes spominjamo. Želimo rojaku Hodniku, da bi še mnogo let doživel s svojo družino Svoj imendan.
Nadalje naznanjam, da imamo tukaj kaj čudno--vreme, v 36 urah še ni bilo kaj takega. V ponedeljek zvečer je bilo soparno, da je neki Izak Core po imenu v McKeesportu padel v nezavest, opolunoči je prišel k zavesti, rečeno je, da bo okreval. Za eno uro kasneje, ko je bil Izak prepeljan v bolnišnico, je padel toplomer na 57 stopinj, od tega časa neprenehoma pada; v torek jutro ob 10. uri je kazal 46 stopinj in zvečer ob 8. uri 34, ob 9. uri 29; danes zjutraj kaže 26 stopinj.
Še naznanjam, da leži hudo bolna Mary Marinč po domače Marica; danes se že malo boljše počuti, upati je, da bo kmali okrevala.
H koncu pozdravljam in želim vsem rojakom in rojakinjam vesele Božične praznike in sbečno novo leto to in onstran velikega oceana. Tebi, dragi list, želim veliko uspeha. Geo. Vovk.
Kansas City, Kans., 30. nov. — Prosim, slavno uredništvo A. S., da bi mi mal prostorček dovolilo v nam priljubljenem listu, da rojakom po širnej A-meriki naznanim o našem dušnem na-
Pittsburg, Pa., 30. nov. uredništvo! Spet Vam im: žalostno vest 'o nesreči n: Štefan Berkopc-a. Pones na pondeljek zvečer 23. m delo, toda vrnil se ni naza.
je bil v tukajšnji rudotopilnici, in ko je hotel z mašino povleči vagon, ga je mašina neusmiljeno zagrabila ter ovila okoli svojega vratila in mu zadala več smrtnonevarnih ran po vsem telesu. Ponesrečenca so takoj odpeljali v West Pen bolnišnico, misleč, da bode okreval, toda okrevanja ni pričakal, ampak prerano smrt. Po dva-dnevnem trpljenju je izdahnil svojo dušo. Pogreb se je vršil v petek, dne 27. novembra, od hiše žalosti pa v slovensko cerkev, kjer je daroval črno sv. mašo zadušnico naš domači župnik, č. g. John C. Mertel. Iz cerkve so vzeli mrtvo telo ter ga pripeljali k zadnjemu počitku na St. Mary’s pokopališče ter ga izročili materi zemlji. Pokojnik je bival tukaj v Ameriki 20 let, bil je dober rojak in prijatelj vsakega. Tukaj zapušča soprogo in šestero otrok; starejša deklica se uči za učiteljico. Bil je tudi član društva Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S. K. Jednote, katero mu je naredilo dostojen pogreb. Naj v miru počiva!
Za žalostjo pride tudi veselje. Namreč zadnjo soboto sta nas obiskala gg. Anton Hotujec in Peter Totar iz Rankin, Pa. Kakor je že znano tukajšnjim Slovencem, da sta oba izvrstna špiljavca, sta nam res en par okroglih zašpiljala, to kar mladim dela veselje. Ker je ta večer zadnji pred Božičem za veseliti se, smo pozno v noč se zabavali. Seveda, tega mokrega ni manjkalo. Upamo, da nas po Božiču naši špiljavci spet obiščejo.
K sklepu pošiljam pozdrave vsem rojakom v tej in stari domovini. Am. Slov. želim z veseljem prestopiti v 18. leto in da bi dobil 18krat toliko naročnikov kolikor jih ima zdaj.
George Weselich.
Seattle, Wash., 3. dec. — (Napredek kat. v Seattle). Predkratkim, ko je tukajšnji čast. župnik Monsignor Fran cis Prefontaine obhajal 70. rojstno 1., je tukaj najbolj razširjeni dnevnik "The Seattle D.aily Times” pisal zanimiv članek o napredku kat. cerkve v Seattle in prinesel celo vrsto krasnih slik od cerkev, šol, bolnišnic in drugih dobrodelnih zavodov in med drugim piše sledeče:
Zgodovina kat. cerkve izza zadnjih 25 let se čita kot roman in je temeljit dokaz, da cerkev sv. Petra procvita in napreduje in stoji še dandanes trdno kot skala, sredi valov modernega življenja. Oče Prefontaine, čegar 70. rojstno leto se danes obhaja, bil je prvi kat. duhovnik in vstanovitelj prve cerkve v Seattle, ki danes lahko s ponosom gleda na sad, ki ga je obrodilo drevesce, katero je on zasadil. Za neprecenljive zasluge bil je ob tej
priliki imenovan od sv. Očeta Monsig-norjem, hvaležni Seatelčani pa so njemu v čast imenovali cesto, ki se bode glasila po njegovem imenu, da se ga bodo še poznejši rodovi spominjali, z
Približaj se mestu Seattle od katerekoli strani, zapazil bodeš po vseh vzvišenih krajih krasna kat. poslopja. Predvsem pa je kras mestu in ponos katoličanom nova St. James-katedrala, ki se veličastno dviga proti nebu ravno nad središčem mesta. Zidana je iz rumenobelkaste opeke in je stala z zemljiščem čez 1 milijon dol. Eno najdragocenejših poslopij pa bode, ki se ravno sedaj zida, nova “Providence” bolnišnica, ki bode samo poslopje stalo 1 milijon dol., dočim je zemljišče vredno $100,000. Akademija sv. Imena je stala $350,000. Razun teh pa je še večje število drugih zavodov, tako da cenijo lastnino katoličanov danes v Seattle nad 6 milijonov dol.
S pozdravom Jakob Cuznar, Stric Samov dragonec.
S pota, koncem nov. — Zadnji dopis poslal sem Vam iz New Yorka, kjer mudit sem se med prijaznimi rojaki nekaj dni.
Vlak odpeljal me je zvečer iz v meglo zavitega mesta N. Y. in že sem še zjutraj nahajal v Johnstownu, Pa. Obiskal sem tu razne prijatelje ter znance. O vseh moram opomniti, da naselbina Johnstown, Pa., precej napreduje bodisi gospodarsko, trgovsko kot drušveno. Odkar nisem bil v Johnstownu, je kakih 6 let in precejšen napredek med rojaki v malem ča-
su.	Preje mnogi še samci ali nesamci v stanovanju v ptujem domovju, imajo sedaj to, kar pregovor pravi “Moja hiša je moj grad.” Kot trgovsko ravno tako so razne prodajalnice, rojaki se pa s tem ravnajo svoji k svojim. Društveno gre tudi dobro naprej. Pokazalo se mi je par slovenskih dvoran, kjer se rojaki zbirajo v veselih, žalostnih, kot društveno zborujočih dneh. Med ožjimi Planinskimi rojaki prebil sem domače zabavni večer, ki smo pomenkno kramljali pozno v noč. Johnstownski ožji kot drugi rojaki o-stanejo mi v nepozabnem potnem spominu.
Spotoma ustavil sem se v Pittsbur-gu, Pa. Tudi tu obiskal sem par starih znancev, potem sem se odpeljal proti Bridgeville, Pa. In ko to pišem, sem več dnevno na obisku dolgoletno znanega rojaka Rev. J. Zalokarja; kramljava skupaj v starodomovinskih pomenkih, za kar se č. g. močno zanima. Posebno nekako v besedi sva imela moj rojstni kraj Planino, v kate- -ri fari je č. g. Zalokar pred kakimi 30 ¡leti prvo službujoče kaplanoval. Da, I
tako v živem spominu mu je ta kraj, da v nedeljo 29. nov., ko je v cerkvi oznanjeval tedenske patrone, je še o-znanil v cerkvi sv. Barbare, da bode 30. nov. sv. Andrej, apostol, v Planini sejm. Misijonska fara č. g. Zalokarja je s cerkvijo sicer na samoti, ali krog in krog je mnogo premogokopov z mnogimi Slovenci, kot drugorodci. Danes se delajo priprave za patrova-nje dan sv. Barbare, ki navadno ne delajo premogarji ta dan in v cerkvi
sv.	Barbare bode slovesnost z veselico. Za ta dan so precej vneti Francozi, ki jih je precej tu.
V bližini Bridgeville je mesto Fede-ral, znani mi kraj in precej spominski iz leta 1893. Obiskal sem tu mnoge znance, ki so me pri Kržišniku povabili na kolino in pri kranjskih klobasah smo kramljali in se pomenkovali marsikaj. Posebno je rojake zanimalo, ko sem jim nekoliko pripovedoval septemberske dogodke ljubljanske; da smo pikro obsojali barbarstvo naše stare vlade, to je že samoosebi umevno.
Z delom gre tu okoli počasi na bolje, več rojakov tu ne dela.
Na ladiji, s katero sem se vozil iz Havre, ukradena ali zgubljena mi je bila potna prtljaga in vkljub prizade-tju najti to dragoceno spominsko stvar, se ni našla. Zato naj se mi od več rojakov ne jemlje v zlo, da jim s pota ne pošljem kako razglednico. Kot že omenjeno, izgubil sem naslove kot potne podatke.
Pozdrav vsem Slovencem v
M. Pogorelc.
Koledar zastonj!
Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod Severovega Slovenskega Almanaka za leto 1909. Ta koledar lastuje razna navodila in priporočila, ki so jako dobra za vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pozor!
Slovenci, zdaj je čas, da si kupite zimske spodne in vrhne obleke, kakor tudi tople moške in ženske čevlje. Cena je seveda najnižja.
Kdor pri meni kupuje mu dam knjižico v katero se mu vpiše cena kupljenega blaga. Ko se do $25.00 dobi isti nagrede $1.25, a ko se nabere do $50.00 dobi $2.50 in za $100.00 dobi $5.00, to je vrednost v blagu. Pridite in prepričajte se!
FR. JURIČIČ,	t3
1001 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
j«
.iicvisca, l* n* i
mm
s-
Preprečenje kašlja
se najhitreje naredi, ako se rabi Severov Balzam za pljuča. Prepreči vnetje, vstavi kašelj in zdravi prizadete prosore.
Severov
Balzam za pljuča
je zdravilo na katero se je zanesti, da bode najbolje delovalo zoper kašelj, prehlajenje, bolečine v grlu in vnetje pljuč. Po pametni rabi tega zdravila si je mnogo ljudi že olajšalo bolečine in so bili popolnoma zdravljeni.
j** &r*t io* f*’**1 ****** te t» «ti«*«* rf
" «Bdi. M*C ;
'	1„5 O*..,	“H*
PniiumonfA, CrcuPt
ÖWitif»	_____
...
prir.f. ¿0 ČEM*
% p, ffiffW C*
Jjv	JfJ
^	No. 1005--Guaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906.	^
I * * * if if if
* if
f f
if
f
if
f if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
if
Gosp. ohn Težak, Wardner, Idaho, piše: “Jaz se sem prehladil pri delu v rudniku, ker sem delal na nekem mokrem prostoru. Čutil sem krče v grlu in bolečine, pa bil sem ozdravljen po Vašem balzamu za pljuča, kateri res zasluži vse pohvale.” Cena 25 in 50 centov.
NAPRODAJ V VSEH LEKARNAH.	ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO ZASTONJ.
Katar v želodcu	Vnetje obisti,
je trda bolezen ir. je jako težko ozdravljena, ako se zastara. Ako se pa že zgodaj začne zdraviti z dobrim zdravilom, se vendar prežene. Najboljše zdravilo za to pa je	Brightova bolezen, napake na jetrih, bolečine jeter, otrpnela jetra, vnetje jeter, kamen v ledvicah, kamen v žolču in vse druge bolezni ozdravi
Severov	Severovo zdravilo
ŽELODČNI GRENČEC.	ZA OBISTI IN JETRA
Ta izvrstna tonika uredi vse prebavne organe in ozdravljenje prav kmalu pride. To je navadna zdravilna tonika. Cena 50c in $1.00.	Dolgost rabljenja tega zdravila in tisočerniki, ki so bili ozdravljeni priporočajo to zdravilo, vsakomur. To je najboljše zdravilo zoper hrb-tobol in težko puščanje vode. Cena 50c in $1.
Severov 1909 Slovenski Almanah je pripravljen za razdelitev. Vprašajte po njem pri vaših drugistih. Dobite ga zastonj.
W. F. Severa
CEDAR RAPIDS IOWA
—	Kranjsko sadje na sadni razstavi, na Dunaju. Kranjska dežela je poslala na dunajsko razstavo 12 vrst najboljših jabolk, ki so jih poslali gg. baron Apfaltrern iz Križa, grof Barbo v Rakovniku, Goriany v Ruprčvrhu, Jan v Podhomu, kmetijska šola na Grmu, Rudež v Tolstem vrhu in Ulm v Klevepžu. Vso skupino je aranžirala kmetijska šola na Grmu, ki je razstavila nekaj sadja v ličnih košaricah, nekaj v poštnih zabojih in nekaj v večjih zabojih po 25 kg. Vsega sadja se je poslalo na Dunaj nad 400 kg. Razstavljeno sadje vzbuja po svoji Jepoti splošno pozornost. Skupina je odlikovana s častno diplomo. Razstava je bila otvorjena 11. nov. po pokrovitelju nadvojvodi Rajnerju, ki je pri oddelku kranjske dežele nagovoril ravnatelja g. 'Rohrmana in izrekel priznanje za lepo sadje, ki ga je poslala kranjska dežela. Kranjsko sadje je najlepše, kar ga je rzstavilo pomologično društvo.
—	Prva slovenska trgovina se je o-tvorila v Kočevju. Tvrdka Pevc in Koželj se je premestila iz Vel. Lašč v Kočevje. Peča se tudi s prodajanjem blaga na debelo.
—	Veliko električno podjetje ustanove pri Sv. Katarini pri Tržiču. Podjetje bo oddajalo elektriko po celi Gorenjski do Ljubljane.
—	Za vodovod v Kuteževem okraj Postojna, je dovolilo poljedelsko ministrstvo 6600 K podpore.
—	Kranjske klobase hočejo sedaj Nemci bojkotirati. To se pravi, “Sued-mark” hujska k temu, ker so kranjske klobase “bindiš” izdelek. No, ne verjamemo, da bi “Suedmark” s tem mnogo dosegla. Saj poznamo naše ljube Nemce: trebuh jim je tisočkrat več ko cela “Suedmarka”!
—	Lutrova sodba o Nemcih. Luter, znani nemški reformator, je rekel nekoč: “Naš nemški narod je divji in neomikan narod, pol hudiča, pol človeka.” K temu dostavlja “Slov. Narod”: Za koliko se je Luter zmotil, vidimo posebno Slovenci, ki čutimo dan-nadan nemško kulturo na svoji koži.
—	Silen mraz je bil sredi novembra na Dolenjskem. Krka je pri Novem mestu in Št. Petru pri Novem mestu skozinskoz premrznila.
—	Sneg na Dolenjskem. Iz Mirne z dne 12. nov. poročajo: Tu sneži že od nedelje 8. t. m. V sredo opoldne je bilo 23 cm snega, pa še naletava. To je nekaj nenavadnega, da je prišel sveti Martin na belem konju.
—	Vzgledna občina. Na Kranjskem imajo že občino, v kateri ni niti dvojezičnih krajevnih, niti dvojezičnih drugih javnih napisov, temveč so vsi krajevni in drugi napisi izključno le samoslovenski. Ta vzgledna občina je narodna Zgornja Šiška. Čast ji!
—	Umrla je v Novem mestu gospa Marija Vaupotič, soproga c. kr. višjega okrajnega zdravnika.
—	Napad in uboj. V nedeljo 16. nov. zvečer ob 7. uri je bil napaden v Domžalah, na cesti med hišami, oženjeni Tomaž Erjavšek, doma iz Rodice. Smrtno je bil zadet z nožem'na desno stran glave. Sunek je bil tako močan, da napadalec ni mogel izdreti noža. Erjavšek je padel takoj v nezavest. Napadalci, kakor se govori, jih je bilo več, so takoj stekli. Orožnikijih zasledujejo. Erjavšek je v torek 18. nov. dopoldne umrl.
—Žensko mrtvo in sicer v sami srajci, so našli 12. nov. zjutraj na Tabru pri Dornbergu v jarku pod oknom neke hiše. O tem se govori marsikaj Dosedaj še ni dognano, ali se je izvršil samoumor, ali pa kaj drugega.
—	Kap zadela. V noči od 12. na 13. nov. je v Ljubljani zadela kap Ivana Korelca, rojenega v Št. Vidu pri Za-tični.
—	Nesreča s petrolejno svetilko. V Ijublj. bolnišnico so 17. nov. pripeljali Heleno Žnidaršič in njene hčere otroka, eno leto starega Franca Žnidaršiča. Oba sta se hudo opekla ob nalivanju petrolejske svetilke. Polila si je obleko in ko je prižgala, se je tudi nezgoda pripetila.
—	Sovraštvo zaradi mejnika. Posestnika 60 let stari Franjo Zajc in France Čebašek, oba iz Zgornjih Pirnič, živita že dalj časa zaradi vrtnega mejnika v hudem nasprotju. Pred nekimi dnevi, ko je Čebašek na svojem vrtu delal, je to Zajca tako razjarilo, da je s sekiro oborožen skočil nad Franceta Čebaška ter ž njo mahnil proti nasprotnikovi glavi. Zajcu se je pa posrečilo udarec odbiti, a ga je le zadel na levo ledje in ga ranil. Tepež je ustavila Zajčeva oskrbnica Polona Jenko, katera je svojemu gospodarju izvila orožje z roke. Zadeva bo imela svoje posledice pred kazenskim sodiščem.
—	Brezsrčni oče. Delavec Franc Hafner z Jesenic je nenadoma odšel
od doma ter se ni več vrnil. Družino je zapustil v skrajni bedi.
—	Potovalnim učiteljem C. M. družbe sta imenovana g. Ant. Beg in Janez Prekoršek.
—	Vojaška komisija za remontne konje je kupila v Št. Jerneju le dva konja, četudi je bilo prignanih do 50 lepih kon£ S tem jemlje konjerejcem veselje, ker je vendar sama kriva, če niso zanjo živali dovolj lepe, ko daje tjakaj take žrebce. Pri ogrskih grofih jim je pa vsako kljuse dobro za vojaško službo.
Laško-nemški ulični napisi v Ljubljani. “Gazzetta di Venezia” se strašansko jezi nad kranjskim deželnim odborom, ki da je potrdil sklep občinskega sveta, da sme odstraniti i-talijansko-nemške ulične table, katere je bil svoj čas sam odobril. (Urednik “Gazzette” je menda v sorodu s Pavliho.)
—	Iz Vipave, 14. nov. Po preteku nekaterih viharnih, sneženih dni imamo zopet lepo vreme. Sneg, ki je bil komaj pobelil, izginil je popolnoma. Burja je ponehala, jasno sije toplo solnce kakor spomladi. Ljudje spravljajo repo in druge zadnje poljske pridelke; pesa je letos vsled suše zelo slabo obrodila. Vinski kupci jeli so se polagoma oglašati, jirepričavši se o izbornem vipavskem vinu.
—	“Divji” lovec. Ko je v Ljubljani dne 18. nov. zjutraj delavec Ivan Verbič iz Loga pri Brezovici po Tržaški cesti nesel na prodaj dva divja zajca, se je tam službujoči policijski stražnik začel za moža zanimati in prišel nato, da ima opraviti z divjim lovcem, katerega je odpeljal na magistrat, da se je dognala njegova identiteta. Mož se je v zagovoru zelo zagalopiral. Pripovedoval je, da je oba zajca ustrelil nek neznan lovec, kateri je pa, ko je ta nanj zavpil, pobegnil, popustivši zajca na licu mesta, katera je potem on pobral. Preiskali so zajca in dognali, da sta bila oba ujeta v zanj ko. Zajca so konfiskovali, Verbič pa pride pred sodišče.
—	Ižanski lov je izgubil dr. Valenta, ki bo tako odslej imel več časa posver čevati napisom pri ljubljanskih babicah. Lov so zdražili Slovenci za oko-lu 1600 K. Tudi lovom se bo odslej posvečalo čim večjo pozornost, da jih dobe slovenski lovci. Dosedaj so mnoge love imeli Nemci takorekoč zastonj.
—	Ljubljančan aretiran v Ptuju? Nemški listi poročajo, da so v Ptuju aretirali nekega Franca Bartla, ki se je predstavljal za “inženirja iz Ljubljane” ter je popival po gostilnah ne da bi bil plačal.
—	Ljubljanski protestantski pastor dr. Hegemann, ki je od nekod iz Nemčije privandral na Kranjsko, se mudi sedaj v Monakovem, da bi naščuval nemško ljudstvo zoper Slovane in Avstrijo. Hegemann je v denarnih stvareh tak umazanec, da mu ni para in zato dvomimo, da bi bil šel agitirat na lastne stroške. Najbrže so zložili denar kazinotje ali ga je pa dala “Kranjska hranilnica.” V Monakovem obstoji društvo “Verein fuer das Deutsch-tum im AusTande”. To je pangerman-sko društvo, kakor je “Dante Allig-hieri” irredentovsko društvo. Obe ti društvi pripravljata razpad Avstrije in delujeta na to, da,bo vse pripravljeno za trenotek, ko Nemčija, oziroma Ita lija udreta z oboroženo silo na avstrij ska tla. “Verein fuer das Deutschtum im Auslande” zbira marljivo denar, s katerim se dela-v Avstriji pangerman-ska propaganda. Protestantski pastor ji so prvi agitatorji tega društva. In glej — v tem pangermanskem društvu v Monakovem je nastopil dr. Hege--mann in hujskal zoper Slovence in zoper Avstrijo. To se popolnoma ujema s tem, kako hujska v Ljubljani zoper Slovence in kako propagira med ljubljanskimi Nemci bojkot Slovencev.
—Mlad potepuh. Dobrih 11 let stari Jože Vrenk je že pred dvema letoma ušel z doma na Viču in se od tačas napol podivjan, potepa od kmeta do kmeta. Čim izve zanj šolsko vodstvo in ga pozove v šolo, ubriše jo nemudoma v drug kraj.. Duševno in telesno je popolnoma zanemarjen. Niti očenaš mu ne gre več gladko. Nosi od odraslih mu podarjeno obleko, ki mu ohlapna in raztrgana visi po životu. Začetkom preteklega meseca se je zna šel na Skaručni, toda še isti dan, ko ga je šolsko vodstvo pozvalo, naj obiskuje šolo, jo je mahnil naprej, se tri dni sukal po Vodicah pri raznih posestnikih, potem pa baje odšel v hribe.
__ Železnica Trebnje-Št. Janž. Dne
2. nov. na Mirno sklicani shod za skup no postopanje pri kolavdaciji nove železniške proge Trebnje-Št. Janž je bil nepričakovano dobro obiskan. Zastopana je bila velika večina prizadetih posestnikov, ki so si na predlog gosp. A. Kocijančiča, župnika na Mirni izvolili sledeči železniški odbor: g. Ferdo Tomažič, c. kr. višji poštni kontrolor v p. posestnik gradu Vinago-rica pri Trebnjem, g. Anton Kocijančič, župnik na Mirni, g. Tomaž Prijatelj, posestnik na Rakovniku (Št. Rupert), g. Komar Mih., posestnik pri
Sv. Roku, g. Ivan Povše, posestnik v Mokronogu, g. Majcen Anton, posestnik v Polju, (Tržišče), g. Ivan Levičar, trgovec in gostilničar v Karmelu, (St. Janž). Soglasno izvoljeni odbor si je izvolil predsednikom gospoda Iva na Povšeta, posestnika in strojarja v Mokronogu, tajnikom pa gospoda župnika iz Mirne. Izvoljeni odborniki bodo vsak za svojo občino zbirali ma-terijal za pritožbe in ga dopošiljali skupnemu pravnemu zastopniku, ki se v ta namen preskrbi. Odbor bo deloval brezplačno, le gotove stroške so se zavezali navzoči mu povrniti.
2aletnica dela. Dne 7. nov. je Katol. tiskovno društvo” slovesno proslavilo 251etnico, odkar g. Ivan Komar deluje v tem podjetju. Opoldne je pozdravil v dvorani za stavce g. Komarja društveni odbor, na čelu mu g. prelat Kalan, vodstvo “Katoliške Buk-varne”, knjigoveznice in uredništvo "Slovenca” ter mu izročil časten dar z zagotovilom, da tako zvestega dolgoletnega uslužbenca odbor nikdar ne bo pozabil.
—	Litijska predilnica Schwarz Zub-lin & Co. je ustavila plačevanje.
—	Fijakarske tarife v Ljubljani je občinski svet podražil podnevu za 21 odstotkov, ponoči za 40 odstotkov. Navadna enovprežna vožnja stane po mestu podnevu 80 vin., ponoči 1 K, dj-ovprežna podnevu 1 K, ponoči 1 K 20 vin.
—	Izpod policijskega nadzorstva je pobegnil leta 1854. na Viru rojeni in v Podhruško v kamniškem okraju pristojni Franc Pirš.
—	Avgusta Ingliča, postajenačelnika v Kranju, je odbor narodne čitalnice v Kranju v svoji zadnji seji izključil iz društva zaradi njegovih podlih denun-cijacij napram njegovim uslužbencem in zaradi njegovega nemškutarskega vedenja,-
—	Ljubljanski župan g. Iv.'Hribar tudi po 20. septembru poleg “razglasila” za razsvetljavo 2. decembra prihaja z — nemško “Kundmachungo”. Tako je Ivan Hribar prvi med ljubljanskimi Slovenci pričel z dvojezičnimi lepaki, ko bi vendar moral vedeti, da celjski in mariborski župan Slovencem ne privoščita dvojezičnih uradnih razglasov.
—	Dunajski detektiv v Ljubljani. Dunajski detektivi so še vedno v Ljubljani. Zato so ljudje jako pozorni in marsikaterega tujega človeka sumljivo ogledujejo. Prihajajo pa tudi na dan brezposelni ljudje, katerim se zdi posebno prijetno izdajati se za “dunajske detektive”. Tako je 15. nov. prišel v gostilno na Bregu št. 18. neki tujec, ki je mislil, da bo napravil posebno globok vtis, ako se predstavi za dunajskega detektiva. Pravil je, da išče nekega roparja, ki se skriva v tivolskih gozdih in kazal je delavske bukvice, glaseče se na ime Andrej Webner, češ, da je to ime glasovitega roparja. Ker pa navzoči Ljubljančani s tujim posetnikom niso bili zadovoljni, so ga takoj javili mestni policiji, ki si je tujega tovariša z veseljem ogledala, slednjič ga pa povabila v “vizite” na magistrat. Tam so dognali, da je ta “dunajski detektiv” brez poselni dimnikar Andrej Webner iz Poljan pri Rudolfovem, ki je tako svojo delavsko knjižico kazal kot roparjevo lastnino. Webnerja so oddali deželnemu sodišču, kakor poroča uradni list. “v nadaljno kriminalistiško prakso”. Kakor se vidi, uradni list ni izgubil upanja, da Webner postane dunajski detektiv.
se ljudje takrat prepričali, da je vse laž, kar so nemškutarji govorili po svetu- To se je poznalo tudi sedaj. Vsa gonja zoper šoštanjsko posojilnico je delo šoštanjskih nemškutarjev. Delo, ki so ga spodnještajerski nemškutarji začeli meseca septembra v Ptuju, se torej nadaljuje. Isto se kaže tudi v Mariboru in Celju.
^ — Mater Božjo je okradel v Novi Štifti pri Gornjemgradu neki Bruno Makeš. Pred nekaterimi dnevi je namreč nekdo ukradel v Novi Štifti Materi Božji 4 zlate prstane, katere.so ji darovali pobožni romarji. Začelo se je zasledovanje tatu in orožnik Inkret v Gornjemgradu je dognal, da je tat neki Makeš, kateri se je dalje časa brez dela potepal po Gornjemgradu. Dva prstana je zastavil pri urarju v Mozirju, z dvema pa je pobrisal bogvekam.
KOROŠKO.
Podljubelj. Blagoslovljenje “Delavskega doma” in prva predstava, v njem, sta se nad vse pričakovanje dobro obnesla. Od vseh strani, celo iz daljnih Sel, so prihiteli vrli narodnjaki.
— Letos je v državnem zboru gosp. poslanec Grafenauer povedal, da je deželni šolski nadzornik koroški izrekel nad nemškutarji to-le ostro sodbo: “Ti-le nemškutarski Slovenci niso vsi vkup nič vredni.” (“Diese deutsch gewordenen Windischen sind alle miteinander nichts wert.”) Tako sodi ta gospod o tistih ljudeh, ki zaničujejo svoj materni jezik in ne vidijo, da zaničujejo pravzaprav le sami sebe in da pomagajo Nemcem, da jih še bolj zaničujejo. Zakaj naj bi pa tudi Nemec pač častil take ljudi, ki jih ne more spoštovati? Dokler Nemec spoštuje samega sebe, se mu mora studiti človek, ki izdaja za suedmarkine, šulfe-rajnove in judeževe groše, za prijazen pogled te in one gospode svoj rod, svojo govorico!
nabrala kaj suhe trave po golih rebrih. Kaj še le bo!
— Novo vino. Andrej Lukežič iz Renč ni poznal moči novega vina, zato se ga je preveč'nasrkal. Ker je bil goreč in ognjen, pokazal je tudi svoji ženi ljubezen s pestjo. Žena je utekla z enim, otrokom ponoči iz hiše k sorodnikom. Andrej Lukežič pa je hotel imeti drugega otroka'3 mesece staro Marijo. To je nosil — nevese-kod — ter prinesel slednjič zjutraj na vse zgodaj mrtvo k sosedu. Ko mu je soseda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežal proti Gorici, kjer so ga menda že drugi dan aretirali.—Komisija, ki je prišla, je do-
gnala, da je otrok umrl radi prebite lobanje. Splošno se sodi, da je Luke-
žič to storil v pijanosti.
HRVATSKO.
— “Sistem” na Hrvatskem si nabira vedno novih lovorik. Sedaj je bil od-I puščen iz službe železničar Živič, ker se je kot urednik hrvatskega železničarskega strokovnega lista potegnil za pravice hrvatskih železničarjev, preje že pa je vlada razpustila hrvatsko železničarsko zvezo. Maržarsko železničarsko društvo v Zagrebu pa vlada subvencijonira.
Pridite k nam kupiti si
božična darila
PRIMORSKO.
—• Ljubljanska kreditna banka je o-tvorila podružnico tudi v Trstu, kakor jo ima že v Spljetu in Celovcu.
—	Slovensko gledališče si nameravajo sezidati tržaški Slovenci, poročajo “Freie Stimmen” in se silno jeze nad napredkom Slovencev v največjem slovenskem mestu — Trst, kjer pa dosedaj še vladajo Lahi.
—	Pomanjkanje krme v Istri. Na buzeškem Krasu je poginilo šestero goveje živine, ker je bila premalo hranjena. To se je zgodilo še pred snegom in burjo, ko si je še uboga žival
Naša zaloga preprog je velika.
Cene so nizke cene.
$10.50
ZA VSO SOBO.
Pri nas si lahko izberete kar želete.
GUGALN1H STOLOV
imamo v preobilici. Vi rabite dobro pohištvo, a mi rabimo denar. Pridite in oglejte naše blago, ker boste zadovoljen.
M. E. SAHLER & CO.
209 JEFFERSON ST.


PRESELITEV!
ŠTAJARSKO
—Povečanje slovenske posesti v Celju. Gg. R. Diehl in Fr. Strupi sta kupila v Novi ulici hišo gospe Weber-jeve za 60,000 kron. V tej hiši ima svoje delavnice južnoštajerska kamnoseška družba.
—	Celjska nemška hranilnica ali šparkasa, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred železnično postajo, vedno bolj nazaduje. Meseca oktobra t. 1. so hranilne vloge tega zavoda zopet padle za 169,736 K 95 h.
—	Nemške surovosti. V Mariboru, so namazali razdivjani Nemci vse hiše in trgovine slovenskih trgovcev. Ako se jim vrne v slovanskih mestih milo za drago — pa kriče o prizadjanih 'krivicah”.
—	“Mi Nemci se bojimo samo Boga — in slovenskih trgovcev ter obrtnikov” tako se glasi sedaj geslo spod-nještaj. nemškutarstva.
—Iz kozjanskega okraja. C. kr. na-mestnija je potrdila ustanovitev čebelarskega društva za kozjanski okraj.
—	“Suedmarka” je kupila v Št. liju v Slov. goricah od gosp. Koleriča Šte-fličevo kmetijo na Stari gori. “Gliha-jo” baje tudi že za Celcerjevo in Frei-hamovo.
__ V Ptuju zapirajo in kaznujejo
vsakega, ki zakliče “živijo”.
—	Naravnost neverjetno umazane reči so govorili nasprotniki Šoštanj-skih Slovencev o posojilnici v Šoštanju, da bi slovensko Jcmečko ljudstvo zbegali in pripravili do tega, da vzdigne svoj denar pri slovenski posojilnici v Šoštanju. Že zadnjo spomlad so nasprotniki enkrat nahujskali ljudstvo zoper šoštanjsko posojilnico. Pa so
aHTa aTČTa ilTi ¿TTa a!Ta
FRANK SAKSER C0.
“GLAS NARODA”
Se nahaja od sedaj naprej v
LASTNI HlSl
82 Cortland Street
NEW YORK
To je tik Pennsylvatiije železnice, postaja Cort-lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
Hr» fSP
¿•t:'.'



Amerikanskï Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, riajvečji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja j,a vsaki petek
SLOVENSKO-Al, TISKOVNA DRUŽBA,
smo videli državnega, guvernerja, me- f pridelal v Pennsylvaniji in New Yorku. kajti mrtvo je. Kruta rana in ledeni stnega župana ter druge visoke urad- Leta 1867. je Archbold postal sodelež- j zrak sta izvršila svoje delo.
Vlada, ki mu je vzela življenje, je
nike in odlične nekatoličane, kako so se s katoličani udeležili v čast iz Evrope vrnivšega se kardinala Gibbon-sa, in v Hartfordu smo opazili, da je bilo celo mesto, brez oeira na veroiz-povedanje, potrto v žalosti ob krsti škofa Tierney. V Baltimoru so govorniki raznih veroizpovedanj slavili kreposti kardinalove ter mu svobodno izražali svoje spoštovanje in čislanje.
Naročnina za Združene države le proti , y Hartfordu so ljudje vsake in nobene
predplači $i.oo na leto; za Evropo	........ , ,	■ -, .
proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne,pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 154L
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Popisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
	CERKVENI		KOLEDAR.
13.	dec.	Nedelja	Lucija, dev. muč.
14.	(Í	Pondeljek Spiridon, škof.	
15.	«<	Torek	Jarnej, škof.
16.	«	Sreda	Albina, m; Adelh.
17.	U	Četrtek	Lazar, škof.
18.	(C	Petek	Gracijan, škof.
19.		Sobota	Nemezij, muč.
PRO SPERITETA.
Naši politični boji se vrte, kakor v starem poganstvu, samo okoli prospe-ritete, to je, gmotnega uspeha ali blagostanja, Duševni, nravni in verski napredek ljudstva se malo ali nič ne vpošteva. Oglejmo si torej prosperi-teto natančno, kakor se je umevala v poganstvu, v krščanstvu in v liberaliz-iBiu ali svobodomiselnosti.
Razlika med bogatinci in ubožci je 'bila vedno in ostane vedno, če ne zavlada.-socializem in napravi vse ljudi jednakomerno v sužnje državne. Ampak v starem .poganstvu se je zbirala lastnina skoro popolnoma v rokah ne-katernikov, dočim so, se ostali pogrezali v uboštvo. Pri Ciceronu (De of-ficiis 2, 21) trdi Philippus (104 pred Kristusom), da ni dvatisoč državljanov v rimljanski državi, ki imajo sploh kako premoženje. Oni sami imajo o-gromna zemljišča, ki jih dajejo obdelovati po svojih sužnjih. (Kajti bilo še ni nobenih veleobrtnij kakor dandanašnji.) Ljudstvo ni imelo niti dela niti kruha. Ubogo izsesano ljudstvo je zahtevalo od svoje vlade samo “kruha in cirkusnih iger”. In celo ti niso mogli preprečiti poljedelskih nemirov in uporov. Svobodni delavec ni našel takrat nobenega mesta v človeški družbi; moral se je posužnjiti, da je dobival svoj živek. V sužnosti pa je gospodar lahko razpolagal čez smrt in življenje svojega sužnja; nihče se za to ni brigal. Suženj je bil samo orodje v roki svojega gospodarja. Prospe-riteta se je takrat nahajala samo pri nekaterih bogatincih. Obstajala je v množini sužnjev in v velikosti njihove posesti. Ubožci so bili vsi od prospe-ritete izključeni. Iz tega se je rodilo sovraštvo in zavist proti posestnikom in ta je seveda morala od časa do časa vzkipeti. Velikanski propad med u-božci in bogatinci je povzročil boj prvih proti*zadnjim, ter je tvoril ne-ozdravno rak-rano v družabnem telesu. Ko je torej udar barbarov od zunaj zadel ob že trhlo državo, se je onemogla zrušila.
K temu je prišlo še drugo zlo, ki je bilo usodnejše, nego globoki razpad med ubožci in bogatinci. Bila je nrav na podivjanost sužnjev. Vedeli so, da nimajo nikakih človeških pravic, da se smatrajo samo za “stvar”, kje naj bi potem vzeli spodbudo, živeti človeku dostojno življenje? Gospodarji se niso prav nič brigali za nravni povzdig sužnjev. Tako je nastala ona grozna nravna podivjanost, ki se ni omejevala samo na sužnje, marveč je polagoma okužila vse družabne sloje. Z raztegom sužnosti se je čimdalje razširjala tudi nravna izprijenost. Bogataši so bili krivi /nravne pokvarjenosti sužnjev, nekoliko z vzgledom samopaš-nosti in razkošja, katero so kazali, nekoliko s sirovo ošabnostjo, s katero so sužnjem odrekali človeške pravice. Kakor se je torej družabni ustroj raz-krušil vsled sužnosti, tako ga je tudi okužila nravna izprijenost, ki je pospešila njegov propad in razpad.
Krščanstvo je doneslo nov pojem o prosperiteti.
vere obžalovali vsled smrti škofove splošno izgubo za mesto in cerkev, ter z bolečini primernimi besedami pov-darjali neprecenljivo vrednost njegovega življenja za človeštvo. Prote-stantovski pridigarji in judovski ra-binci so, bili med tistimi, ki so kardinala pozdravljali in žalost se'ni iskreneje izražala, nego z nekatoliških propo-vednic v Hartfordu. Vmesni dogodki kakor ti nam dajejo dober povod upati, da konečno vendar pride čas, ko razlika v veroizpovedanju ne bo zabra-njevala ljudem, gledati dejanja in nehanja svojih bližnjih v pravi luči.” Temu dostavljamo v korist katoličanov kakor protestantov sledeče:
Kaj naj storimo katoličani, ki mo ramo skupaj živeti s protestanti? To vemo, da je vsak človek naš bližnji, pa najsi ima tudi vero, ki je kriva. Zato hočemo in moramo svoje drugo verske sobrate in sosestre ljubiti kot svoje bližnje. Ne smemo in nočemo jih prezirati, ne smemo in nočemo jih sovražiti. Marsikaj imajo protestanti tudi še v svoji veri, kar tudi mi verjamemo. Z njimi verjamemo na Boga, ž njimi verjamemo na Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina božjega, ž njimi verjamemo na neumrjočo dušo, na večno nebeško veselje itd. Seveda uče tudi marsikaj, kar katoliška cerkev ne uči, ker je krivo. Da omenimo samo eno, protestantje- smatrajo če-ščenje svetnikov za neumno in nedo voljeno. Mi pa vemo, da je baš če ščenje svetnikov tako neizrečeno ko ristno. Misliti si hočemo, da se nahaja prav mnogo naših ločenih bratov brez svoje krivde v krivi veri. Zato hočemo goreče moliti zanje, to je dostojno pravemu kristjanu. Opominom preblaženega papeža Leona XIII. hočemo slediti, ki nas je pozival h goreči molitvi za zablojene sobrate. Posebno svetnike hočemo klicati zanje. Našo molitev mora potem vendar na zadnje Bog uslišati. In če tega tudi ne doživimo, nekoč bo vendar spet “Ena čreda in en pastir”
NOVA POŠTNINA MED NEMČIJO IN ZDRUŽ. DRŽAVAMI.
Začenši z dnem 1. jan. 1909 bode po-štarina po 2c, ki je bija uvedena med Združenimi državami in Veliko Britanijo, raztegnjena tudi na pošto med Nemčijo in Združenimi državami. Oči-vidno je samo vprašanje časa, in primeroma kratkega časa, ko se sklene pogodba o poštnini po 2c z vsemi deželami v poštni zvezi.
Prvi učinek nove poštarine med Združenimi državami in Veliko Britanijo je bil velik narastek v obsegu tovrstne pošte med obema deželama. Seveda, začetni narastek ni dolgo trajal. Povzročile so ga predvsem velike kup-čijske tvrdke, za katere pomenja prihranek 3c na pismu ali okrožnici mnogo v celoti. Kupčijske tvrdke so zadnje tedne stare poštarine nagromadile svojo pošto, naslovljeno na njihove britanske dopisovalce in odjemalce, in istotako so storile britanske tvrdke s svojo ameriško pošto z namenom, da se v svojo korist poslužijo nove poštnine bržko stopi v velj#vo. Pozneje, kakor kažejo poročila, se je poštni promet med obema deželama spet skrčil na prejšnjo mero in ni kazal stalnega narastka, kakor so nekaterniki pričakovali.
Bržkone pa se po nasprotnem odskoku od prvega skoka naprej pokaže trden, stalen fiarastek, Če pride tudi počasi, je zmanjšana poštarina stopnja v pravi smeri. Napredek v ureditvi mednarodnih kupčijskih razmer je napravil staro poštarino čezmerno in njeno nadaljevanje nemodro. Nadalje, v dopisovanju med sorodniki tukaj in onstran morja je prištedenje vinarjev 'mnogim ubogim družinam resen znesek v životnem vprašanju.
Nemške kupčijske koristi, to je oči-vidno, so vplivale na hitro sklepanje pogodbe za poštarino po 2c z Združenimi državami, ker jih je nižja poštnina med to deželo in Veliko Britanijo stavila v škodo nasproti njihovim angleškim tekmecem. Potemtakem sledi, da se bodo trgovske zveze v drugih evropskih deželah trudile, skleniti slične pogodbe odstrani svojih vlad.
Pod pogodbo med Nemčijo in to deželo bodo pisma s poštnino po 2c pošiljana samo po parnikih iz New Yorka naravnost v nemške luke, dočim se morajo pisma iz Nemčije pošiljati naravnost in ne potom Velike Britanije ali Francije, da velja zanje znižana poštnina.
nik tvrdke, in tega leta se je pridelalo j petroleja v deželi 3,347,300 sodcev. Le- učila tega ubozega mladeniča, ljubiti ta 1869. je ouienjenec postal sodelež- ; svojo očetnjavo; kot otrok je sanja-nik nekega čistilnega podjetja. Tega ril o prizorih slave in moči in veli-leta je bil pridelek 4,213,000 sodcev. 1 kega, širnega sveta, ki je bil že skoro Po g. Archbolda; lastnem opisu je bila 'njegov v njegovi bujni domišljiji. Sa-"petrolejska dežela” leta 1875. 'okraji-1 njaril je o vojni in borbi, o zmagi in na okoli petinsedemdeset milj dolga, 1 slavi; ako'bi imel. umreti, da prijazne in večina petroleja je prihajala iz za- ; roke zatisnejo njegove obrvi ter lju-padnih okrajev Pennsylyanije. Pride-: beča srca ohranijo njegov grob in lek leta 1875. je bil 8,787,514 sodcev, ' spomin zelen, ker je umrl v vojni. To-nekaj manj nego prejšnje leto. Leta ; da, nobenega človeškega očesa ni na-1876. so jele pridelovati petrolej dria-! zadnje tam, ko sta megla noči in mere Ohio, West Virginia in California, 1 gla smrti zakrila njegovemu pogledu in naslednjega leta je skupni pridelek krvave gore. Sneg je vsenaokrog in narastel na 13,350,363 sodcev.	j ozračje nad njim je sivo z naletujoči-
Sedaj si ogledamo poznejše stati- nii kosmuljami, ki ga kmalu skrijo od stike pridelovanja, ki kažejo, da je bil ' sveta; in ko pride spet poletje, ne bo od onega časa hiteV, dasi nereden na-' m0gel nihče ločiti njegovih obledelih rastek. Leta 1883. sta ijržavi Kentucky kosti od vseh drugih. Edina živa m Tennessee postali pridelovalki v j st\-ar na prizoru je kanja, krožeča v malem, in skupni pridelek je bil 23,-449,633 sodcev, Večji pa je bi! pridelek prejšnja tri leta. Colorado je pri-
zraku nad njegovo glavo, čakajoča zagotovitve, da je nastopila smrt. Ptič se ozira navzdoli na mladeniča v oči,
stopila med petrolejske države leta j skozi katere je prvikrat vgledal veli-1007	>„1-	aat ,• -■	. •	•	■____ ____. •
1887.,	in pridelek je znašal 28,283,483. To je bilo več nego dvakratni pridelek leta 1877, a vendar ne največji. Leta 1889. je bila pripuščena Indiana med petrolejske države. Pridelek tega leta je bil 35,163,513 sodcev. Država Illinois je pridelala 1,460 sodcev, a njen pridelek se je zmanjšal prihodnje leto in je bil neznaten do leta 1905. Država Kansas je tudi stopila na dan in je leta 1896. pridelala 113,571 sodcev ob skupnem pridelku 60,960,361 sodcev. Prihodnji veliki napredek je prišel leta
1902.,	ko je država Texas nastopila kot velika pridelovalka. Skupni pridelek deželni je bil 88,766,916 sodcev. Izza onega leta so države Illinois, Oklahoma in Louisiana pridelovale velike količine petroleja. Tu podajemo razpredelnico pridelkov petroleja v Združenih državah od 1903 do 1907 vštevši:
Leta.	Sodcev.
1903	................. 100,461,337
1904	................. 117,088,960
1905	................. 134,717,580
1906	................. 126,493,936
1907	................. 166,095,335
V nekem vladnem poročilu se opozarja na dejstvo, da je narastek za leto 1907. čez leto 1906. večji, nego skupni pridelek petroleja v kateremkoli letu do 1889. Temu lahko dodamo, da je bil pridelek v državi Illinois leta 1907. nič manjši nego 24,281,973 sodcev, ali več nego dvakrat tolik, kakor držav Pennsylvania in New York skupaj. Zadnja leta kažejo države Pennsylvania, Ohio, West Virginia in Indiana veliko zmanjšanje, ampak ogromni narastki so bi v državah Kansas in California, kakor tudi v Illinois.
“Standard Oil Company” je bila popolnoma organizirana primeroma rano. Izpopolnila je svoje opravilne na-j čine, se naučila, kako izpodbiti, ali izpodkopati svoje tekmece, in tako ji bila pripravljena, se docela okoristiti s čudovitim napredkom v pridelovanju, kajti naučila se je tudi, kako se ogibati sovražnih postav.
ki, širni svet in katere je njegova mati veselo poljubovala; na teh očeh začne ropna tiča svojo pojedino. —
To turobno sličico je angleški napisal znani odvetnik Clarence Darrow v svoji knjigi “Realism in Literature and Art”; in poslovenili smo jo vpričo pretečega vojnega viharja na Balkanu, ki utegne streti tudi marsikaterega sina majke Slovenije.
KAKO JE SLIKAR DELAL ZA MIR.
PRIDELEK PETROLEJA NARAŠČA.
VERSKA STRPLJIVOST.
‘Columbia’ v Milwaukee piše pod napisom “Veselo znamenje” sledeče: Da verska strpljivost v tej deželi napreduje, za to smo imeli v zadnjem Času dva lepa vzgleda. V Baltimoru
John D. Archboldova pripovest o njegovi zvezi s petrolejsko kupčijo miče k primeri, ki kaže skoro čudovite promene.
V svoji izpovedi pri zaslišanju v New Yorku je g. Archbold rekel, da je prišel v Titusville leta 1864. in bil vpo-sljen pri neki tvrdki, ki je izvažala petrolej. Tistega leta je znašal pridelek petroleja v Združenih državah samo 2,116,169 sodcev, in ves petrolej se je
Vereščagin, slavni Rus, je slikal vojno; slikal je vojno tako resnično po življenju, da, ko se ozremo na prizor, zakoprnimo po miru.
Slikal je vojno, kakor je vojna vedno bila in kakošna vojna vedno bode —grozen in strahoten prizor, kjer moški, pijani slepe blaznosti, ki jo vladarji nazivajo domoljubni ponos, in podivjani po bobnih in piščalih in dimu in strelih in bombah in tekoči krvi, skušajo okrniti in raniti in usmrtiti, ker tako ukazuje vladar. Bojišče slika, polje življenja in smrti, polje kla-‘ nja in krvi; in kdo so ti, ki se bojujejo kakor sovražniki in vragi gnani do obupa?
Kaj je vzrok, da pozabljajo ti ljudje, da so ljudje, in da tekmujejo z zvermi, da pokažejo svojo kruto žejo po krvi? O domačiji in domovini vpijejo, ampak svojih domov nimajo, in lastniki njihove rojstne dežele zahtevajo od njih potu in krvi. Plemenitaši in knezi, ki se zanje tvega ta bitka, so. daleč proč na griču, kjer jih ne doseže strel in bomba, in s tega mesta opazujejo svoje sužnje, kako prelivajo svojo kri, da zadovoljijo svojih vladarjev ponos in vladoželjnost.
Kaj je sovražnik, ki ga pobijajo? Ljudje kakor oni sami, ki grejo slepo v smrt na povelje druzega kralja; sužnji, ki nimajo zemlje, ki so radovoljno dali svoj znoj ali kri, kadarkoli so njihovi vladarji tako zahtevali. Ti vojskujoči se vojaki nimajo vzroka za borbo, ampak njihovi vladarji žive o tem, da jim vnemajo v srcih ljubezen do rojstne dežele — ljubezen, vsled katere sovražijo svoje brate delavce druzih dežel in pokdrno korakajo v smrt, da zadovoljijo kraljevo trmo.
Toda ozrimo se še enkrat na bojišče, kakršno je po končani bitki. Tu vidimo opustošenje in pogubo borbe; bojišče je sedaj tiho, predano mrtvim, ticam roparicam in noči. Mlad vojak leži na tleh; sneg nagosto naletuje krog njegovega trupla; samotni gorski vrhi se dvigajo na vsaki strani; ostanki srdite vojne so naokrog. Njegova uniforma je okrvavljena in oskru njena, rdeč madež je videti na njegovih prsih. To ni barva, ki jo je njegova domovina vtkala na njegovo suknjo, da ujame njegovo oko in ga zvabi v njegovo smrt; Sitrdela je in nazobčana :n mrzla. To je kri njegovega življenja, ki je izcurljala skoz luknjo, ko je ost sablje prebodla njegovo srce. Njegovo truplo je okorelo in mrzlo,
Dvanajst lastnih otrok zastrupila. V Achdorfu pri Landshutu so zaprli neko Wimmer, ki je zastrupila 12 lastnih otrok.
Zaplenjen dinamit. V Predealu na sedmograško-rumunski meji so ustavili 6000 kilogramov dinamita, ki je bil poslan na Rumunsko, da bi ga odtod prepeljali v Srbijo,
Smrt vsled klofute. Na Dunaju je na cesti v nekem prepiru priložil gostilničar Schmol gostilničarju Ze-hehuberju tako klofuto, da je ta padel, si prebil lobanjo in kmalu na to umrl.
Mati zblaznela. ' V Peploni na Španskem je spremil 5 letni deček svojo mater v mlekarno, kjer je ta delala. Deček je neopažen padel v velik kotel zavretega mleka in se tam skuhal. Mati je vsled tega zblaznela.
Koliko žen študira na Nemškem? V zimskem tečaju je vpisanih na vseučiliščih v Nemčiji 326 rednih in 2504 iz-vanrednih slušateljic, skupaj študira torej v zimskem tečaju na nemških vseučiliščih 2830 žen.
Trgovina s človeškim mesom. Urednik szegedinskega “Fiss Ujsaga” je ovadil mestni policiji in notranjemu ministrstvu, da je v Szegedinu razvita cela trgovina z deklicami, ki jih prodajajo v Ameriko.
Človek z levjo glavo živi na Ruskem. Ves obraz ima tako obraščen, da ni niti centimeter kože brez las. Prvi pogled nanj napravi popolnoma vtisk, kot bi človek gledal pred seboj levovo glavo. Stariši njegovi so popolnoma normalno razviti. Jako se je zanj zanimal rajni slavni učenjak Virchow.
Najstarejši človek v zadnjih stoletjih. V kavkaškej vasi gubernije Vladikavkaz je umrla mohamedanka Haira Gačalova po osemdnevnej bolezni v starosti 140 let. Celo svoje življenje ni bila nikoli bolna. Napis na nagrobnem spomeniku pripoveduje, da je zapustila 378 sinov, hčera, vnukov, pravnukov itd.
Član magnatske zbornice — tat. V okolici Arada na Ogrskem je oblast prijela bivšega člana ogrske gosposke zbornice barona Fechtiga radi pretepa. Sodnijska preiskava je tudi dognala, da je baron ukradel več srebrnih ur.
Osobja pariške velike opere je brez solistov nad en polk, namreč 1533 o-seb. Zbori imajo 165, godba 110, balet 189 oseb, figurantov je 277, strojevodij, mizarjev, tapetnikov itd. je 279, elektrotehnikov 28. S kostumi ima o-praviti 87, pri oblačevanju pomaga 136 moških in žensk.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	20.50 ............... 100	kron,
za	41.00 ............... 200	kron,
za	102.50 ..............  500	kron,
za	204.50 .............. 1000	kron,
za	1018.50 .............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do
12.	dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
1 M A L1 OGLASI.
POTREBUJEM ŽENSKO ZA Hišno delo kot gospodinjstvo. Oglasi se naj pri Math. Puhek, 1105 North Scott St., Joliet, 111.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Deset let zaprta žena. Policija v Palermo na Laškem je zasledila grozen zločin. Neki mož, baje imenitnejšega stanu, je imel svojo ženo že deset let zaprto v temni čumnati. Ko je vdrla policija v ječo nesrečnice, se ji je nudil grozen prizor. Vsa zamazana in brez obleke je čepela ubožica v nesnagi na tleh. Žena je že davno zbledla.
Nevarna igrača. Gozdni adjunkt Rosenkranz grofa Schaffgotscha v Purg-stallu pri Erlaffu je v neki gostilni položil puško na mizo, s katero se je igral neki topničar. Puška se je iz-prožila. Mrtva se je zgrudila na tla 16 letna natakarica. Topničar storilec se je sam javil orožništvu. Rosenkranz si je pa nesrečo tako vzel k srcu, da se je ustrelil.
Pazite dobro
na vaš želodec. Ako se zabaše, vzemite samo eno ali dve dozi Severovih Jeternih Krogljic. Pomagale so pri vseh slučajih. Vprašajte po njih pri vaših lekarnarjih. Cena 25 centov za zabojček. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico. •
BfkMBICH FR., 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., ^11 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica. -
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, Ilu Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec s likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK. 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200JŽ Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec >n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 506' Moen Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotei.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Buder St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin last.. 5438 Butler St.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ. ske cerkve na hribčku, v obrokih po $100 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček. i"t N. Broadway, Joliet, 111.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
C. W. Brown, prods Rotit. ÍMynr pilprj W. G. Wilcox, kasir.
liai
Kapital $100,000.00.
BARBEK OtLDtNG/ OMET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
la banka je odprta od 9. ure zju-trs ’ pa do 4. ure pop.
Ustanovljena 1S71.
Tlii Will Gimntr Nitlinil Bnk
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najniijimi tržnimi cs-nami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogoI Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Velika pratika
SE DOBI BRI NAS ZA
AMERIKANSKI S L OVENE C
JOLIET, ILLINOIS
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S” ldc. in “Meerscliani” 5c.
Na dubno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street JoHet, I1L
POZOR, ROJAKIl Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, IU.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importiiano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset
N. W. Phone, 406.
K. S. K.
JEDNOTA
Orgranizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja i8d8.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prri podpredsednik ......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet. 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. tajnik ..............Joti- Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:	.....Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So, Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
‘	NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet. 111., 13459 Jernej Pirc, roj 1868, 13460 Štefan
Cesar, roj 1878, spr. 10. dec. 1908.	Dr. št.----članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Milin., 13461 Anton Zlatorepec, roj 1878, spr.
10. dec. 1908.	Dr. št. --- članov.
K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Arki, 13462 Alojzij Zupančič, roj 1874, spr. 10. dec. 1908.	Dr. št. -- članov
K	^ Jožefa„SS> Created Butte, Colo., 13463 Franc Grušovnik, roj ^ trebni^; rečm; 'in potem odkoraka- čarobno razsvetljeno sliko Piia X se
1876, 13464 Jožef Cesnik, roj 1871, spr. 10. dec. 1908. Dr. št.-članov.	•	•	...................carobnorazsvetljenoslikoFijaX.se
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 13465 Jožef Verčon, roj 1866, spr. 10. dec. 1908.	Dr. št. -- članov.
mesecu v solski dvorani ob 1. uri po poldne. Tem potom naznanjam, d; poravnajo dolg in da pošljejo potni liste, ker bojo z novim letom potečeni da se jim spet znoVega naredi in ponovi, kar je vunanjih udov, ker po no vem letu bo povišan asesment vsace-mu od 500 po 5c, od 1000 po deset, da ne bojo potem se jezili, od kedaj pa kako gre to. Zato še enkrat opozarjam, da se vsak potrudi, da plača kar dolguje, da bo ob novem letu vse v redu, ko dobe novi odborniki
H koncu mojega naznanila pozdravljam vse rojake širom Amerike in želim srečno novo leto. Tebi, drago gla silo, pa želim, da bi obilo naročnikov se naročilo, ker bi moral vsak ud društev imeti ta vrli list, le potem bi bilo veliko ložje delati odbornikom za blagor naše Jednote,- ker stranski udje zmiraj dajo dosti dela in včasi še ki-kajo od strani, tako da ne vedo, ali je njih prava ali tajnikova, ker tajnikom vselej še verjeti neče, kar mu pismo naznani. Z Bogom!
Joe Rudolf, bivši tajnik.
Pittsburg, Pa., 7. dec. — Naznanjam vsem članom društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. Jednote, posebno
>etnici tudi in repu, da se jia videlo, da e puran ali pura. Farmarji bi -delali lenar, pa so le bolj na to gosposko dat nasajeni, Mrs.' se preveč visoko rosijo, pa ubogi rajt mož pa sam delaj in kuhaj, če hočeš jesti. Tako je po Americi.
K sklepu voščim veselo glorijo in novo leto!
Fr. Rifel, Box 430.
New York, 7. dec. — Včeraj smo praznovali Slovenci v New Yorku in okolici zelo sijajno petdesetletnico Lurda in zlato mašo sv. očeta Pija X.
Dopoldne ob 8. uri je pristopilo v cerkvi sv. Nikolaja precej veliko mož in mladeničev k skupnemu sv. obhajilu. Ob 10. uri so se pa Slovenci udeležili slavnostne sv. maše v tej cerkvi, kamor so prikorakali pod zastavo društva sv. Petra. Med mašo je bila tudi slovenska pridiga. Popoldne po službi božji se je pa zbrala skoro vsa naselbina v cerkveni dvorani cerkve sv. Nikolaja k slavnostnim prireditvam. Naša slovenska dekleta iz dekliškega društva so cleklanrovale razne slavospeve na Lurško gospo in govorile več krasnih govorov. Nato je sledila živa slika z deklamacijo: “Prikazovanje v onim, kateri niso bili pričujoči na zad- j Lurdu". Igra "Lurška pastarica”, je nji mesečni seji, sledeče:	Da bodemo j krasno vspeia. Vse igralke so izbor-
imeh sv. spoved v soboto dne 19. dec. 1 no rešile svoje uloge in žele burno 111 skupno sv. obhajilo v nedeljo dne j pohvalo Igri je sledit govor 0 “Kaj 20. dec. pri osmi sv. maši. \ si člani so s; m;sb 0 Lurdu vsak resnicoljuben naprošeni, da se zbero v cerkveni dvo- posvetnjak?” Na to je bila proslava ; 1 lani ob pol 8. uri, z vsemi za ta dan gv Očeta. Pred krasno okrašeno in
velike zaloge
grocerije in mesa.
ršIL .,
i nwVv •-
K društvu sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 13466 Janez Trček, roj 1884, spr.
10. dec. 1908.	Dr. št. --članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 1404 Jožef Zaletel, 3. dec. 1908.	I. dr. št. 326 članov.
II. dr. št. 31 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 10336 Franc Prešern, 28. sept. 1908.
Dr. št. 71 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7387 Anton Oplatnik, 7391 Martin Oplatnik, 7395 Luka Oplatnik, 7402 Matevž Oplatnik, 30. nov. 1908.
Dr. št. 117 članov.
8USPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6243 Franc Rudman, 5. dec. 1908.
Dr. št. 142 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7991 Martin Šiška, 5. dec. 1908.
Dr. št. 79 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1274 Andrej Jeram, 30. nov. 1908.
Dr. št. 98 članov.
IZLOČENI ČLANL
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 11833 Simon Rakušček, 7. dec. 1908.	Dr. št. 36 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 97, Kaylor, Pa., 3879 Marija Goršin, roj 1886, 3880 Marija Farone, roj 1883, spr. 10- dec. 1908.	Dr. št. -- članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu Marije Čistega Spočetja 85,.S.o. Lorain, O.,1030 Marjeta Zaletel, 3. dec. 1908. L dr. št. 103 članice. .	II. dr. št. 27 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ane 123, Bridgeport, O., 930 Rozalija Slokan, 3. dec. 1908.
Dr. št. 29 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
mo v cerkev k službi božji in k mizi je zopet vršilo več krasnih deklama-Gospodovi.	cij jn govor, katerega je govoril naš
Obenem naznanjam, da bode dru- : dičn; rojak g. A. Jakopič. V ognievi-štvo imelo svojo letno glavno sejo dne . t;b) samo njemu lastnih besedah je ka-27. dec. Ker se bode na istej seji vo- j zaj pomen papeštva za človeštvo in lil novi odbor za prihodnje leto 1909, siavil zlasti
sv. očeta Pija X. ki slavi
IZ URADA NOVOIZVOLJENEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J., V ODGOVOR NA PISMA PREJETA OD ČLANOV IZ CLEVELANDA.
Kot novoizvoljeni predsednik K. S. K. Jednote za prihodnja 3 leta sem prejel več pisem od društvenikov K. S. K. J. iz Clevelanda v katerih se mi javlja, da namerava več članov odstopiti od naše Jednote in da hočejo ustanoviti svojo lastno Jednoto. V odgovor na ista pisma želim pojasniti sle deče:
Člani, kateri žele i nadalje ostati zvesti naši Jednoti, lahko ostanejo pri njej, da le svoj asesment redno plačajo. JKakor je razvidno iz Jednotinih knjig ni društvo sv. Vida plačalo svojega zadnjega asesmenta. Društveni-ki, kateri žele ostati pri naši Jednoti imajo polno pravico do društvene blagajne in vse^a druzega premoženja in po pravilih bo tudi Jednota branila pravice istih članov, kateri še ostanejo pri starem društvu in Jednoti, ker isti, kateri nočejo ostati pri naši Jednoti oziroma mislijo ustanoviti drugo Jednoto, se smatrajo za odstople oziroma suspendovane. Državna postava pravi: Dokler je le 10 članov in ne manj, potem društvo še obstoji in ima vse pravice kakor poprej. Če so kateri udje pri društvu, kateri so plačali svoj asesment z namenom, da se isti odpošlje Jednoti, a delegat tega ni storil, je to kaznjivo dejanje, ker je potemtakem prejemal denar “under false pretense.”	ANTON NEMANICH,
I. podpredsednik in novoizvoljeni predsednik K. S. K. J.
IS Velika otvoritev in božičina prodaja fr
fr
fr fr
fr fr fr
S
fr
I
fr fr
IS
I
fr
IS
fr fr fr
IS
fr fr fr
fr
želeti je, da se člani iste brez izjeme vdeležijo. Kateri izmed članov bi nalašč izostal, zapade kazni kakor mu je društvo na zadnji mesečni seji naložilo; le bolezen in silno delo ga oprosti kazni. Glavna seja je važnega pomena, kaj se na istej zaključi, to velja za dobo celega leta. Na ta namen prosim vse člane, da pridejo na prihodnjo sejo in izraze vsaki svoje mnenje, kako bi bolj napredovali. Vsi člani imajo enako pravico do društvenega premoženja, ravno tako za govoriti.
Slabi časi so marsikateremu izmed naših rojakov prišli v lase; nekatere je celo naredil, da je moral opustiti svoje podporno društvo. Zdaj je čas onim rojakom, kateri niso še pri nobenem podpornem društvu, da pristopijo v podporna društva in K. S. K. Jednoto, ker mogoče jutri bo prepozno, nobenemu ni zapisano, kje ga nesreča dohiti.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K, J. ter jim želim vesele Božične praznike. “A. S.” obilo uspeha.	George Weselich, I. tajnik.
Iron Mountain, Mich., 6. dec.—Društvo sv. Petra in Pavla št. 51. K. S. K. J. je imelo svojo sejo 6. decembra. Izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1909:
Predsednik Anton Podgornik, podpredsednik Alojz Berci,
I.	tajnik Marko Badovinac,
II.	tajnik Anton Majerle, delegat Matija Koz'an, blagajnik Franc Staniša, nadzorniki Jožef Katnik,
Svay, Franc Crlak, redar Janez Kovačič, vratar Franc Kovačič, bolniški obiskovalci Frank Svolšek, Dulan Ludovik, zastavonoša Peter Merzlak.
S spoštovanjem Marko Badovinac.
Jakob
letos zlato mašo. Trikratni navdušeni “Živio” na sv. očeta je sledil njegovemu govoru.
Poleg več odličnih gospodov duhovnikov, ki so nas počastili, nas je zlasti razveselila prisotnost našega dičnega slovenskega salezijanskega misijonarja č. g. J. Leben, iz Venezuele iz Južne Amerike. Po prireditvi so mu rojaki priredili prisrčne ovacije.
Ta dan je še zato imeniten za nas, ker se nam je pri slovesni sv. maši oznanila prevesela novica, da se bo v tej cerkvi redno vsako nedeljo vršila v prihodnje tudi dopoldanska služba božja in da bo od zdaj za vse verske potrebe Slovencev popolnoma preskrbljeno, dokler si sami ne pomorejo na lastne noge. Torej lep korak naprej!
O. K.
Naznanilo.
N. ¿. Foster prezident od Fairchild and''Northeastern železnice in prezi-deni'bd več velikih podjetij naznanja, da čas je drag in ne more se gubiti po nepotrebnem. Zatoraj prosi vse agente iz Missouri in drugod da naj mu ne pisarijo več, ker jest njih pisma dobifn ali agentov ne rabim. Rabim pa še več slovenskih družin, da si kupijo na Willardu zemljo poleg slovenske naselbine. Slovenci na Willardu so izvrstni delavci. Prav gotovo bodo postali v kratkem imoviti farmarji. Želim, da pride sem še več takih slovenskih družin.
t
*t>
l
V zalogi bom imel moko raznih vrst:	Gold Medal, ^
Jontes’ Best, Liberty in Durkasco.	^
Nagrado bom dal ženam, katera speče najboljši ^ kruh iz takozvane Jontes’s Best moke. Prva na- ^
grada bo 3 žakljji te moke, druga nagrada bosta ^1 2 žakja moke in tretja nagrada bo 1 Žakelj Jon- «1 tes’ Best moke.	^
Nagrada se bo dajala v torek dne 5. januarja 1909, J
Moja velika zaloga grocerije, klobas in mesa bo gotovo zadovoljila vsakega odjemalca. Naročila se lahko dajo po telefonih.
Blago razvažam po vsem mestu.
Poskusite moje blago.
Naj nižje cene.
Chicago Phone 5458.
fr Naj večja zaloga.
^ N. W. Phone 479.
£ JOSIP JONTES
Cor* Columbia St. in Landau Ave. JOLIET, ILI—
JOHN N. GOSAR CO.
5312 Butler St. Bell Phone, Fisk 1090.1- Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila
ZASTAT, Žunkov (Regalij), Gumbov, šarp slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd.
Pečati vsakovrstni, itd.	Prva in edini slovenska
tvrdka v Ameriki.
3 ♦0+C40>©0+040*	X
Društvene vesti.
—^ga
Joliet, 111., 7. dec. — Članom društva Vit. sv. Jurija se naznanja, da bo v nedeljo glavno zborovanje in volitev odbora za prihodnje leto. Vsak član si naj šteje v dolžnost biti prisoten. Tudi se bo več govorilo o prireditvi veselice, ki je odločena na dan sv. Štefana, to je 26. decembra. Vsi ste u-ljudno vabljeni! J. N. Pasdertz, pred.
Joliet, 111., 7. dec. — Naznanja se vsem članom društva sv. Cirila in Metoda, da bodemo ipieli svojo sv. spoved v soboto to je 12. dec. in skupno sv. obhajilo v nedeljo, to je 13. dec. Zatoraj so vabljeni vsi člani omenjenega društva, da opravijo svojo sv. spoved in da pridejo omenjeno nedeljo ob pol osmi v šolsko dvorano z društvenimi znaki (regali), da se udeležimo skupno sv. obhajila in tako pokažemo, da spolnujemo zvesto tudi svoje verske dolžnosti.
Obenem se tudi naznanja, da bo imelo imenovano društvo svoje generalno zborovanje dne 20. dec., ker se bo volil celi društveni odbor za leto 1909. Zatoraj je dolžnost vsacega člana, da se udeleži imenovane seje in da voli vsaki po svoji volji, da ne bo potem prigovarjal “zakaj pa tega in onega volite, ker ni za to”. Zatorej pridite vsi gotovo!
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, posebno pa še članom in članicam društva sv.
Cirila in Metoda št. 8. In voščim vesele Božične praznike vsem skupaj! Z Bogom!	Mathew Bučar, tajnik.
©♦0*0^0*0*040*0*0*0*0*04>C
I Iz slovenskih naselbini 5
Joliet, 111., 9. dec. — Društvo sv. Genovefe K. S. K. J. je imelo v nedeljo 7. dec. svoje glavno letno zborovanje ter volitev novega odbora za 1. 1909. Izvoljen je bil sledeči odbor: Ivanka Ogulin, predsednica.
Marija Pezdirc, podpredsednica, Marija Dunda, I. tajnica,
Katarina Stariha, II. tajnica,
Marija Golobič, blagajničarka, Marija Stanfel, delegatinja,
Mary Chulek in Mary Grčar, nadzornici knjig,
Marija Tomec in Marija Klepec, bol niški odbornici,
Dr. Ivec, društveni zdravnik.
S sestrskim pozdravom
Ivanka'Ogulin, preds. Wenona, 111., 8. dec. — Tem potom naznanjam, da je imelo dr. sv. Janeza Krst. št. 60 K. S. K. J. dne 6. t. m. letno zborovanje in volitev novih uradnikov. Izvoljeni so bili:
Jožef Brence, predsednik,
Jožef Oražen, podpredsednik,
John Hartelj, prvi tajnik,
Jožef Blatnik, drugi tajnik,
John Černič blagajnik,
Martin Pirman, zastopnik,
Frank Šmit, nadmaršal,
Jožef Krakar, podmaršal,
Jožef Nadler, I. zastavonoša,
John Turk, II. zastavonoša,
Ignac Avsec, Mihael Sugelj in John Kovač, finančni odborniki,
Andrej Žitka, bolniški odbornik, Aleš Bojc, poslanec,
Florjan Reselj, vratar.
Manestique, Mich., 8. dec. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim malo prostora v nam ljubljenem listu. Ker se malokedaj sliši iz mrzlega Michigana, zatoraj sem si jaz namenil malo spisati, kako se mi Slovenci in Hrvati tukaj imamo. Kar se tiče dela, se ne moremo pohvaliti, ker 3., 4. in 5. je v našem mestu vse belo vstalo, namreč dve žagi in nakladanje šifov v Lum-berni. Pa spet slišimo boljši glas, da prične s prvim januarjem Furuace Co. in Chemical z delom. Zdaj eni čakajo nazadnje imenovano delo, in drugi gremo v šumo sreče iskat; ako dela ne dobimo, bomo vsaj kakšnega jelena videli. Vreme imamo precej mrzlo Starka zima nam je prignala bele muhe že zadnjih 10 dni.
Pozdrav vsem čitalcem A. S. in vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, Amer. Slovenec, veliko napredka.
M. C., naročnik.
Čistite svoje grlo
s Severovim Antisepsolem, ako je isto bolehno, ali ako ste hripavi. To je najboljša stvar za izpiranje ust, ker daje prijetno sapo, zdravi gnile zobe, omehča otrpnele čeljusti in odstrani začetek nahoda. Cena 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
«¿ ^ § S
2
«
■§ » -I g
Sa Ö « ^
« ^
<0
o
s
s
ft*
KB ASM MOLITVENIKI BO ZELO NIZKI CENI.
Naznanilo.
Kdor ima na me poslati kako pismo ali kterosibodi pošiljatev, naj se ozira na spremembo naslova: do sedaj Anton Skubitz, Box 175, Flemming, Kansas, od sedaj naprej je moj naslov: Anton Skubitz,
R. R. No. 2.	Pittsburg, Kans.
WAY.V.V.V.V.VAVAV.V.WW.V.VAY.V.W.V.V.V.WiW^
ji Kje je najbolj varno nalože n denar.
Hia.mnih uleg ¡c. ¡niliionov kron
Rezervne'"’ -nklala je: oGG,000 kron.
Roofing, garantirano, $2.25 za 100 čevljev. M. Philbin, 515 Cass St., Joliet, 111.	2t.
— Kadar potrebujete zdravnika oglasite se pri možu, ki ž njim klike govorite v slovenskem jeziku. In tc je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St
Chehalis, Wash., 5. dec. — Sedaj je leto poteklo ter spet pošiljam naročnino za prihodnje leto, dopis bi pa pisal, pa tukaj ni nič kaj posebnega. Fa-brike so samo dve male, ena mizarska, ena pa za vrata in v obejih fabrikah komaj nas dela 250 mož, pa večjidel “kicov”. Ena kolmajna je tudi, kjer le po par mož dela. Draginja pa je večja ko na vzhodu. Puter po 45 centov funt, košta pa $4)4 na teden ali 7 dni, brez perila, Ion ali plača pa $16 do $17)4 in 18 do 20 centov na uro. Za Zahvalni dan so bili tudi purani slani;
v Seattli so bili samo po 50 centov Seja se vrši vsako prvo nedeljo v funt pa s kostmi vred, perje pa na re-
Slovensko -Amerikansli KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30cts.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božič ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo
Upravništvu “Glas Naroda”,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
in.
B. Schuster
Young Building
S	'V>\
£ Mestna hranilnica ljubljanska
i	je! največji in najmočnejši denarni z3vod te vrste
ji	po vsem Slovenskem.
■* Sprejem;« uloge'm jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje i hranilnica sama
■J V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh J» ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-“, ? lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava^J % država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-■J letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po»
J" jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
■M Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno ** varnost za vaš denar.
Mesina hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih uiicah.
Naš zaupnik v Zcirdženih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
S 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA J« PODRUŽNICA 8x04 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
VV.VV/AVAV.V.V.V,V.V.V.,.A%V.V.V.,,Vi'.,.V.V.V.,,VWA
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/olika zaloga vsakovrstni barv, oljer In Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telef. ‘¿794
tejer N ft2 ; ,
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery Rojakom se toplo priporočam
Obrežne hijene.
Iz memoar francoskega turista.
Svečana leta 1850 sem potoval po tako zvanih Landah, ki se razprostirajo med Garonno in oceanom. Pre-tožni kraji! Tla pokriva živ črn pesek, igrača vetrov in neviht. Žuborenje studenca, šumljanje potoka, ne oživlja puščobe. Le tuintam najdeš kalno lužo v peščenem morju. Le tuintam se dvigne črno lesovje smrek. Pod njimi se skrivajo koče bornih, bolehnih prebivalcev Land, pod njimi pase pastir mršave ovce po borni travi. O čem žive od mrzlice izpiti, v raševino oblečeni, od sveta oddaljeni, pozabljeni reveži? S trudom ukradejo peščeni zemlji košček trdega kruha. Ovčje mle ko, sir, meso, je njih priboljšek. Brez potreb, brez,veselja životarijo v tožni peščeni krajini...
Nekoliko prijetneje, mnogo živah-jieje, je življenje obrežnih prebivalcev Land. Morje, ki dviga peščene hribe na nizka mesta obrežja, morje, ki buta jezno ob visoko skalovje drugih 'mest, jim prinaša hrano, jim krati čas s šu-mno pesnijo. Od Bayonna do kapa Finisterre, žive ob bregu stanujoči od plovbe, ribolova, tihotapstva in — o-brežnega ropa. To divje ljudstvo misli namreč, da je zapadla vsaka ponesrečena ladja jezi božji. Zato veruje, da pomaga izvrševati božjo pravico, kdor konča, kar je začelo razljučeno morje — kdor oropa ladjo, potnike, moštvo... Morda tudi, kdor pomaga takemu ponesrečencu, da pride hitreje iz zemskih viharjev...
Divje je morje —- divji so njegovi otroci. Ko tuli in besni ocean, se o-boroži Landovec s sekiro in dolgim drogom.. . Pleza po skalah, skače črez peščene hribe, gleda z divjim veseljem na morje. Krmilec, oče, mu je morje,
Preskrbi ga s sodi ruma, z zavoji raznega blaga, s hrano, lepotičjem in lesom. ..
.Vztrajno sedi Landovec po cele viharne dneve med ličjem ob obrežju.
Noge v beli morski peni, oko žareče kakor ropa željne hijene.. . Čaka, se veseli, nesreče sobrata...
Povabilo župana male vasi Trou ob jezeru, ki zaliva nekdanjo strugo Ado-nya je ustavilo mene, nemirnega turista. Povabil me je na lov divjih rac, ki priletejo vsako zimo v bajnem številu na to jezero. Ta, vsako leto ponavljajoči se, točni prihod rac, je ubor nim setev in žetev. 'Fod~vodstvom nar čelnika se zbirajo soseske na lov, ki je tako bogat, da ima vsaka vas dovolj . črte njenega lica pri teh besedah in od
človeku. Tudi njegova žena, ki mi je ponudila sedež za ognjiščem, na katerem se je kadila šota in dračje, ni bila baš priporočljiva prikazen. Oblečena je bila čisto možko, nosila visoke škornje. Za žensko jo je zaznamovalo le fisto neizmerno zoperno nekaj, kar dobi ženska, ki izgubi v strasteh in grehih žensko milino. Vendar je ohranila tudi ta ženska senca nekaj ženske potrpežljivosti. Vrgla je pest smreč-jih storžev na ogenj, da j-e zaplamtel veselo, porinila klop bolj k ognju, pristavila lonec in rekla možu:
"Pierre prižgi vendar ba.kljo — da ne bo gospodu dolg čas v tmini.”
Ribič je prižgal smolnato bakljo. Njen tresoči se svit je razsvetljil raz bito pohištvo, kup mrež v enem kotu, slabo posteljo v, drugem. Nikakovega znamenja vere, ljubezni, ni bilo v tej koči. Sirovo ' siromaštvo je zrlo razkopanih sten, skozi katere je pihal veter, dočim je padala včasih velika kaplja skozi slamnato streho in se izgubila v kamnitih tleh.
Ribič in žena sta stopila v kot, še petarla nekaj in škilila s hijenskim po gledom na mene. Bilo mi je neugodno. Rekel sem jima, da ju nočem nadlegovati, da odjezdim, ko se poleže vi har. Odločno je odgovoril ribič: “Nocoj morate prenočiti pri nas, gospod. Nevihta bo vihrala vso noč — iti v njo, pomenja za vas iti v gotovo smrt. Tudi ne poznate poti. Jutri vas popeljem v Trou, nocoj vas prosim, da se zadovoljite z našo beračijo. Margareta, ti pa napravi večerjo.”
Udal sem se, saj nisem vedel kam, pri sebi sem imel puško in nož, tako bi. se lahko ubranil nenadnega napa da. Žena krasotica se je sukala okoli ognjišča, pekla je neke ribe na žrjavici in napravila v loncu mlečno juho.
Ribič me je prosil naj ne zamerim radi slabe večerje in postelje. Naj bom pa uverjen, da bi mi rad postregel z boljšim, in, da smem popolnoma brez skrbi počivati pod borno a pošteno streho starega Pierra Ježa in vihar sta mi obudila glad. Pa tisti dve roparski lici sta mi brani li, da nisem užival s pravim veseljem okusno pečenih rib.
Po večerji je pogledovala lepa Margareta idealnega Pierra in rekla obotavljaje se: “Kaj, Pierre, ko bi prosila gospoda, da nam "pr.ečita list našega Klavdija?
Nekaj mehkega je stopilo v surove
svežega in suhega mesa za celo leto. Tako skrbi Bog za vse ljudi, v vseh krajih.
Restjična množina rac je presegala vse kar sem si domišljeval in pričakoval o tem lovu. Obrežje je bilo kar pokrito kupov ustreljenih. Lovci so se podili v čolnih po jezeru, streljali na jate, ki so ustajale -— padale. Meni je bil dal župan konja, da si ogledam z vzvišenega stališča vse podrobnosti zanimivega lova. Jezdil sem ob obrežju jezera, konj se je utapljal v kupih, mrtvih rac, Lov je bil poln veselja, življenja — kar nastane nenadoma vihar. . .
Doživel sem vihar v Pirenejah, slišal sem ga, kako se je zagnal med skalnate stene, kako je tulil besen kot bi se oglasilo tisočero razdraženih levov. Slišal sem grmeči padec lavin v Anvergni. Nikdar pa še nisem slišal, in videl takih naravnih grozot, kakor tisti dan v Landah. Vihar je razkopal peščena tla, dvignil pesek v oblake. Poigral se je ž njim.. . Napravil stene, hribe v zraku, jih treščil v tla, nagrmadil tu hribe, razdrl jih z besnim žvižganjem tam... V naglo se vrtečih sunkih je odnašal cele oblake peska naprej v peščeno deželo,. . Bilo je popoldan, pa nevihta je zakrila mahoma zemljo v trerino. Moj konj se je bil vznemiril kot pri začetku nevihte. Odprl je široko nozdrvi, dvignil ušesa.. . ko pa je dvignil vihar oblak peska, ko je siknila strela po nebosvodu, je zdirjal konj in me nesel v divjel teku proti morskemu bregu. Nisem ga mogel ustaviti. Prepustil sem se svoji usodi. Skozi viharno tmino je vihral sam kot vihar. Oko mu je žarelo, v dolgo grivo se je zapletel veter. Koliko časa me je nesel v jadrnem skoku, ne vem. Ustavil se je mahoma pod skalo, ki je molela kakor samoten velikan iz male.planote. Žvižganje in tuljenje vetra se je mešalo v šum morskih valov. Morja nisem videl — samo slišal.
Pred seboj sem videl na skalo naslonjeno borno kočo. Vendar neko zavetje. Razjahal sem in potrkal. Okno se je odprlo. V bliskovem svitu sem videl star zguban obraz. Na prvi pogled nisem vedel, ali je možki ali ženska. No gotovo je bila ženska, ker se ni pospel moški še nikoli do take grdobe.
V čudnem patosu tistega kraja me je vprašala kaj hočem. Njen hripavi glas se je tepel z viharjem. “Vedriti hočem,” sem ji upil v odgovor.
Viseča vrata so se umaknila, mož star, ali visok in močan, je prijel za uzdo konja in me vprašal ako ni to konj župana iz Troua? Na moj odgovor, da sem županov gost, me je prosil s surovo prijaznostjo, da stopim v kočo. Konja je peljal v stajo za kočo. Umirjen, ker je vedel gospodar, da bi me pogrešal župan, sem stopil v kočo ribiča katerega lice je bilo bolj podobno vsemu drugemu, kakor poštenemu
sevalo iz mrkega obraza moža. “Saj res,” je rekel, “glej, jaz se nisem tega niti zmislil.”
Stopil je k veliki skrinji in dvignil težki pokrov. Nagli pogled na vsebino skrinje mi je pokazal stvari, ki se niso strinjale z borno kočo — ki so bile na vsak način privlečene, priropa-ne od kake ladje... Iz lične škatljice, ki je služila nekdaj, Bog ve kaki lepotici, je vzel Pierre skrbno v tenko rutico zavit list in ga podal meni.
Klavdij, sin ribiča, je bil mornar na kupčijski ladiji. Iz Guadeluje je obveščal roditelja, da odplove barka sko-ro proti domu, in, ako Bog da, se vi' dijo zadnje dni svečana.
Videl sem solze veselja, ki so tekle po licu matere, se lesketale v očetovih očeh. Nisem pričakoval tako globokega čuvstva pri teh, na videz tako trdih ljudeh — prosil sem jih v srcu odpuščanja zaradi svojih nelepih misli... Dolgo, s ponosom, sta govorila roditelja o svojem sinu. Ni bilo njejnu enacega fanta v Landah... Namigovala sta, da hranita za sina, da se bo sam čudil, kaj in koliko bo podedoval, ko zatisneta onadva oko. Lahko bo Klavdiju življenje, kjer bo hotel... Bogata dekleta mu bodo na izbiro...
Bil sem truden, naveličal sem se tudi slavospevov na Klavdija. Ribičeva sta mi ponudila svojo posteljo. Odklonil sem hvaležno. Ostal sem na klopici pri ognju. Zunaj je 'vršelo in šumelo -še vedno. Skozi špranje je pripihalo mrzlo, kaplja za kapljo je pritekala skozi streho. Da ni slonela koča .tako varno pod pečino, že kedaj bi jo bil raznesel vihar. Stara dva sta se spravila v kraj. Jaz sem vrgel še pest smrečjih storžev na.ogenj in premišljeval svoje in teh ljudi življenje. Počasi me je zazibala viharjeva pesen ... r
Rahel šum me je prebudil. Nisem se genil — odprl sem le oprezno oko. Videl sem, kako se napravljata ribiča, kako se obuva stara v visoke škornje, kako se zavija v debelo ruto.
“Daj, daj, Margareta,” jo je silil mož tiho.“ Podvizaj se, slišal sem dva strela od bele peči... Lovila bodeva...” Žena je kimala, privezala dve svetilnici na dolg drog in vzela kratko sekiro ročnico. /Mož je pograbil veliko se kiro in dolg drog, na koncu katerega je bil pričvrščen oster železen klin Tiho sta se splazila iz koče, pred vrat-mi sta prižgala svetilnice. .
Slišal sem mnogo slabega o prebivalcih tega obrežja. Zdaj sem imel priliko osvedočiti se o resnici — morda priliko ubraniti zločin. Naglo in pazno sem sledil stari dvojici. Vodil me je svetilnični svit. Pot se je bližala morju, vedno bližje je prihajal šum razsrjenih valov. Zdaj se je skrila, zdaj prikazala svetilnica. Zdaj sem plezal črez stene, zdaj črez peščene hribe. Ustavili smo se pri veliki skali, ob znožje v katero je udarjalo besno
valovje z divjim stokom, brizgajoč bele pene visoko gori... Divja, čudna noč. V zraku je tulilo tisočero besov, kot bi hoteli navajati človeka k ropu, umoru.. . Skrival sem se za steno, trepetal mraza in pričakovanja nečesa groznega. Ribič in ona sta slonela par korakov od mene, roparsko svetle oči uprte na temno morje.. .Črno tmino je razsvetlil rdeč žar — sledil je glasen strel.. .
"Slišiš Margareta? klic na pomoč!”
Ribičev glas je drhtel radostnega pričakovanja. Pogledal sem v lice, o-svetljeno od svetilnice. Peklensko veselje se je zrcalilo na zgrbljenem obrazu. Tako se nasmihava ljudožer, ko naklada ogenj za vjetega sovraga...
Močneje je zadivjal vihar. Tresel sem. se groze. V tistem pišu se je bližala smrt... Hrabro moštvo ladje, ki umira tu v bližini, utone, umrje, zdaj — zdaj... In meni ni bilo mogoče pomagati, rešiti. Skozi divjanje raz-ljučenih elementov se je slišal 'obupni klic. . . Pok, strašnejši kakor pok hrasta ko ga razčesne strela.. .
“Bodi vam Bog milostljivT^sem vzdihnil v .srcu — ribič pa je rekel ženi:
"Zdaj je čas Margareta.ž Dvigni svetilnici.”
In stara coprnica je dvignila drog.. . Svetilnice so migljale, vabile... Mislijo naj ubogi ponesrečenci; da je to svetilnik, ki jih kliče v varni pristan... Pa so bile vešče, ki so mamile v pogubo in jaz nisem imel moči, da bi skočil tja, razbil izdajsko svetlobo...
Šumeč je pridrvel velik val na breg — vrnil se je — pa pustil v pesku truplo... kakor hijena je skočil Pierre do pasu v vodo, sekiro v roki, in pri vlekel, otipal truplo. “Mrtev,” je re kel mirno. Na morju, v bližini brega, se je slišal udar vesla, glas molitve.., Ribič se je nasmehnil: “Oh! oh! Misli jo rešiti se... Težko se pride mimo bele peči, prijatelji... le molite — doba je...”
V meni je umiralo srce. Čoln je plul proti beli peči — proti mameči luči.. . Zdaj!.. . Udar — tresk — obupni krik! ... Nato umolkne človeški glas. Vihar sam poje, se veseli človeških žrtev — prinaša bregu darove s svojega pirovanja. Zaboje in deske, trupla in kose jambora, sodčke in Žaklje, meče morje na suho, v veselje obrežnih hi jen.
Z žarečim licem sta hodila Pierre in Margareta med tem bogastvom, ga spravljala na višji kraj, da ga ne odnese morje zopet s seboj. Morda sta mislila na sina. S tem blagom povečata gotovo njegovo dedščino...
Vihar je ponehaval. Bledi svit dneva se je kazal nad morjem. Jaz sem stal še vedno brez moči ob skali in gle dal grozni prizor, gledal človeške pošasti. . .
Klic: “Na pomoč!” “Utopim se!” mi je pretresel dušo.
“Sem, sem”! je odgovarjal Pierre in stopil z dolgim drogom k morju. V mraku se je razločila glava, roki ki sta delali obupno... ki sta omahavali... “Semkaj!” je klical Pierre in dvignil drog. Zamahnil je... Železni klin se je udrl v telo nesrečneža...
Strašen krik je preglušil šum valov. Pierre je potegnil truplo na drogu k sebi, žena nevredna tega imena, je kon čala z udarci sekire moževo delo.. .
Onesvestil sem se. Obudil me je dež, ki se je vlil gosto na mene. Svetli dan me je spomnil groze in nevarnosti v kateri sem bil. Dobro, da me niso našle hijene nezavednega. Plaho sem se ozrl po ribičih, po morju. Veličasten, umirjen, zadovoljen, se je zibal ocean. Solnca ni bilo, kakor da se boji obsevati grozote te noči. Ribičeva sta hodila po z blagom pokritem bregu, valila sode, nosila zaboje. Med razbitimi kosi ladje sem videl nekaj trupel. Hladnokrvno sta hodili obrežni hijeni mimo njih. Tisti, katerega žalosten konec sem videl, je ležal blizu mene, okrvavljen, nem. Sodček se je zdrsnil Pierru, hitel doli in se ustavil pri mladem mornarju. Pierre se je sklonil ko je prihitel za sodčkom. Pogledal je-obleko mrtvega... Pogledal je obleko in mimogrede okrvavljeno lice...
“Margareta!” je kriknil z grozno iz-prernenjenim glasom. Prihitela,je — pogledala od lastnih roditeljev ubitega sina in padla nanj.. .
Bledi žarek solnca je zatrepetal nad oceanom...
nosila denar v hranilnico. Te dni je prišla k odvetniku. Ta ji je rekel, da dve stranki še nista plačali stanarine. Ta vest jo je strašno razburila. Naložila je odvetniku, da nemudoma oba dolžnika toži. Ko je zapustila odvetniško pisarno, se je v veži zgrudila in umrla. Zdravnik je dognal, da je u-mrla od gladu, razburjenje zaradi dolžne stanarine pa je katastrofo pospešilo.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio.
John Steianic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, III
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, i* vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet IH
Rojaki) Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Pitone 809. Joliet Illiaob.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
IPiite E313s. Brand” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
FRANK MEDOSH
9478 Evriag Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif. karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telepbone 123; South Chicago
Največji slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za godbene inštrumente; potrebščin za fotografe; daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko" ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
The Joliet Mimi Bank
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.0
P. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsedni ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulj
ROJAKOM
i,poročam svojo
Gostilno,
Phoenix Buffet
tjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
J^TCLt. SkLOff,
N. W. Phone 6og.
1x39 N. Hickory St,	Joliat
fSRsssem
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«W« SÄSfSS« 1
Naša krivda.
Mnogi slučaji nesreče in bolezni so pripisati naši lastni nemarnosti. V tej dobi, ki obiluje na boleznih, moramo biti skrbni, da se katere ne nalezemo po svoji krivdi. Čuvajte svojo prebavo v popolnem delavnem redu in storili ste vse, kar ste mogli v prepreče-nje bolezni. Uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ako vam jed ne diši, kakor bi morala, ali če imate kake težave po jedi. To vince razdraži ves prebavni ustroj, ustvari popolrit» slast in podeli telesno moč. To je najboljše, ker najvarnejše zdravilo pri vseh boleznih želodca in črevesja, pri boleznih, ki jih povzroča o-slabljena kri in telesna slabost. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. -
Milijonarka umrla gladu.
Budimpešta, 30. nov. — Tukaj je živela vdova Fleischer.. Stanovala je v majhni sobici. Živela je zelo siromašno; vsak teden je samo enkrat jedla kaj toplega. Sprejemala je tudi mi-lodare. Ta" starka pa je imela v Budimpešti devet trinadstropnih hiš. Premoženje ji je upravljal neki odvetnik, ki ji je izročal stanarino; ona pa je
^ 1	~ W r-
vfj
Daie zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite adrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
Ribite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
mmmmmms
CHICAGO, ILL.
■.V.V.V.SV.V.VV.V.V.VV.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.* \
\ IZ VIHARJA V ZAVETJE. I
Resnična povest. Priredil Rev. J. L. Z.
\V.V.V.V.V.V.V.V.\V.V.V.VS.V.V.\V.V.V.V.V.V.\\V.V.V.
Poznal sem jo še kot ljubkega otroka. Sedaj je krasna gospica. Izpre-
obrnjenka je; in ko sem jo vprašal, kako je prišlo do tega, mi je povedala svojo povest.
Izmed vseh svojih sorodnikov je ona edina v katoliški cerkvi. Oče, mati, bratje in sestre še vedno žive ter so protestantje episkopalne cerkve. V njeni mladosti so govorili o katoličan-stvu prezirljivo in zasmehovalno. Ona ni imela niti enega katoliškega znanca ali prijatelja; ali kadarkoli je kdo smešil to vero, polastila se je je vselej ne-volja in jeza. Hotela jo je'braniti, časi sama ni nič vedela o njej, in to ji je tudi vsakdo zabrusil pod nos.
Ko je začela hoditi v šolo, jo je učenje silno veselilo! Na njen izvanredni spomin, logične možgane in na njene gibčne talente sploh so bili ponosni učitelji in stariši.
Začela se je učiti angleške zgodovine, še prečno je spolnila deseto leto. Največjo preglavico pri tem ji je delal angleški kralj Henrik VIII. Tisoč vprašanj se ji je porodilo v glavi z ozirom na njegove zakone, ločitve, moritve žena, zlasti pa o njegovem uporu proti cerkvi; in odgovori njenih učiteljev so bili nezadostni. —
Henrik VIII. je bil namreč tisti kralj, ki je v 16. stoletju odtrgal Anglijo od Rima samo zato, ker ga papež ni hotel ločiti od njegove postavne zakonske žene. Ali kralj pa se je je hotel na vsak način iznebiti, ker se je želel poročiti z neko drugo žensko, in zato je odpovedal Rimu pokorščino, oklical samega sebe za edinega cerkvenega poglavarja na Angleškem ter se oženil na novo, svojo pravo že no pa je izgnal po svetu. , Naveličal se je kmalu tudi svoje druge žene, se ločil od nje ter jo dal obglaviti. Tretja žena nul je umrla za porodom; od četrte se je zopet ločil ter jo spod i od sebe, peto je pa tudi dal umoriti; preživela ga je le šesta, ki je bila izmed vseh še najbolj prekanjena. Kdor namreč ni blagovolil ujemati se z njegovim počenjanjem prav v vsem, tega je kralj enostavno dal umoriti; in takih žrtev je bilo na tisoče in tisoče,—
Ko se je torej učila te stvari, je v svoji otroški glavi došla do zaključka, da je bil Henrik VIII. prava zverina. In ko je prišlo do tega, da se on polasti vrhovne oblasti nad vero ter se proglasi za vrhovnega glavarja angleške ali episkopalne cerkve, h katerej je tudi ona sama pripadala, tedaj se pa njena cela duša vzgrozi gnjusa nad samo mislijo. Slučajno omeni to tudi neki učiteljici v zavodu, s katero je bila nekoliko seznanjena. Pri tem zve, da je ta gospodična katoličanka, in ker se je ujemala z njenim mnenjem, ji odkrije svoje srce.
Gospica je bila nemalo presenečena vsled 'jasnega razuma te male desetletne deklice. Ali v skrbi, da ne bi izgubila svojega kruha, se je zbala težke naloge odgovarjati na tisoč stavljenih vprašanj; dala je pa Editi knjig in .enkrat jo je vzela tudi v cerkev k blagoslovu s seboj.
Otrok se je skoro zamaknil vznosa. Tu v tej cerkvi je čutila veselje, zadovoljnost, kakoršne ni našla še nikjer drugod. Njeno srce ji je povedalo, da je to res hiša božja; in poslej se je mnogokrat skrivaj vkradla sama tja molit.
Ob enem z angleško zgodovino se je pa lotila tudi največjega angleške-
ga dramatika, Shakespearja; bil ji je izmed vseh pisateljev najljubši. Sploh so jo igre tako veselile, da je v zavodu vedno nastopala tudi na odru, kadarkoli so priredili kako igro za za bavo.
Prebirala je o katoličanih, karkoli je mogla dobiti; redno je zavrgla vse, kar je bilo proti veri, in jo branila tako drzno, da so se ji njeni predstoj niki pošteno čudili. Doma pa, kjer je bila dobra episkopalka, se ni nikdo drznil več blatiti katoliške vere v njeni navzočnosti. Znala je tako prebrisano in naglo odgovarjati, da ji je njen nasprotnik vedno podlegel.
Čas je potekal. Nekega dne, ko je bila"' spet skrivaj v cerkvi, da, v katedrali dotičnega mesta, ravno pride 'skozi škof. Na prvi pogled ga spozna in gre za-njim v njegovo, stanovanje.
■ “Smem-li govoriti z Vami, gospod?” .pravi.
“GotoVo, dete mojV:’ odvrne prelat, i “Kaj pa je?” ■	_ '•	"i.
“Meni je všeč katoliška vera in zato hočem postati katoličanka,
..“Kako pa„ je to, moja^ mala deklica?” vpraša škof •preseiVecen.
“Ker v naši veri ni nič drugega kot zmešnjava,” odgovori 'dekletce modro. “V. njej pi nikakega miru; saj se niti naši ministri ne vjemajo. Ali ko grem v vašo cerkev, čutim, da sem v hiši božji, in poleg tega katoličani tudi vsi
verujejo isto.”	.	.
“Kako ti je pa ime, draga, in kje
stanuješ?”
“Pišem se Edita B., živim pa v G. ulici.”
“Ali je kaj katoličanov v vaši hiši?”
• Edita se nasmehne. “Oče bi jih hitro pregnal, ako bi jih kaj bilo. On sovraži že ime samo. Mislim, da bi me hudo kaznoval, ako bi zvedel, da go-
voritn z Vami, ali da sem šla v to cerkev.”
“Ali veiidai pa ti hočeš postati kato-ičanka?”
“Seveda hočem, gospod; pa nekega dne tudi postanem.”
Da, ’ pravi škof ter položi roko na deklično glavo, “mislim, da postaneš. Koliko si pa stara?”
“Skoro trinajst let.”
“Dobro, reciva, da počakaš še nekaj časa n. pr. pet let, in ako boš tedaj še istih mislij, kot si sedaj, pa pridi in mi povej, in postala boš katoličanka.”
“Pet let!” pravi Edita prestrašena. “Takrat bom že stara žena!”
Škbf se glasno nasmeje.
“Tedaj ne boš tako mislila, draga gor. moja. Ali moraš za enkrat še počakati, kajti ne narediva nič, dokler he -mine teh pet let.”
“Kaj naj pa jaz delam ves ta čas?” pravi Edita žalostno.
“Prav, kar delaš sedaj — hodi v šolo, uči se dobro in skušaj poleg one strani v vaših šolskih knjigah citati vedno tudi pravo stran zgodovine.”
“Jaz imam rada tudi Šekspira,” pravi otrok, “in ga primerjam z našo angleško zgodovino. Knjige, iz katerih se mi učimo, ne povedo resnice o Henriku VIII.”
Zavzet pogleda škof malega logika. Pošteno ga je presenetila. Tu se mora iti ali za čudovito milost iz nebes ali. pa za čudovito prebrisanost.”
“Dobro! dete, beri tudi druge zgodovine in pazi, da ne opuščaš svojih molitev, ter pridi nazaj ravnp čez pet let. Sedaj pa z Bogom, Edita; Bog te blagoslovi! Ne pozabim najine pogodbe.”
Ali dasi je ta izvanredni dogodek dolgo let ostal škofu v spominu, končno ga je pa vendarle pozabil.
Drugače pa Edita. Rekla je sama pri sebi: “Katoličanka sem in moram počakati ravno pet let, predno jim to morem vsem povedati.”
Nadaljevala je svoje sijajne študije, bila vedno prva v razredu in je kazala izvanreden talent za gledališke igre.
Po njenem šolanju v New Yorku je jasno prišla do spoznanja, da ima največ veselja do zgodovinskih predmetov, zlasti do zgodovinskih iger; zato je hotela postati igralka. In ko je bila sedemnajst let stara, vstopila je v neko. gledališče. Spočetka se ji je igrališko življenje dopadlo, ali v nekaj mesecih pa še ji je začelo zdeti prete-žavno; živci so ji oslabeli in zdravje se ji je zrahljalo; in čez leto in dan se je morala razočarana vrniti domov.
Bila je skoro osemnajst let stara. Tekom zadnjih let ni nikdar pozabila škofovih besed. Onih pet let je mi< nulo. Čitala je angleško zgodovino temeljito ter proučevala knjige, razlagajoče katoliške nauke. Globoko se je zatopila v klasično literaturo vsake vrste; s čudovitim spominom se je docela seznanila z vsakovrstnimi znan stvenimi predmeti ter končala svoje dolgotrajne kolegijske (gimnazijske) študije. Tekom njenega ! gledališkega življenja jo je še bolj podžgalo, da se popolnoma in vsestransko izobrazi. Imela je zdaj katoliški molitvenik in razpelo. Hotela si je kupiti tudi rožni venec, pa se je bala, da ga kje ne izgubi.
Čas njene presk.ušnje je pretekel, in to nenavadno dekle, ki hi imelo niti katoliškega pouka, niti katoliškega prijatelja in nikake domače vspodbude. da bi ga podpirala, gre ter potrka na škofova vrata.
Škof se je bil silno,-spremenil v pe tih letih. Tako se je bila tudi Edita“ ter postala krasna mladenka. Ko vstopi ter se škofu predstavi kot mala Edita B., kateri je bil on pred petimi leti ukazal, naj se zdaj zopet oglas pri njem, mož skoro ni mogel verjeti samemu sebi.
Spomnil se je zopet na vse okoliščine ter ji stavil neštevilno vprašanj Povedala mu je na kratko zgodbo svo jega življenja, škof pa jo je z globo kim zanimanjem poslušal. Imel ni ni kakega ugovora več, ampak dal ji je mal katekizem ter določil čas za njen krst.
Ob določeni uri se Edita vrne. Škof ji stavi vprašanje za vprašanjem; katekizem mu ves zna na pamet. Skuša jo na vse mogoče načine, ali ne more je spraviti v ..zadrego -in ne omajati njene vere-.; To moža premaga.
“Edita,” pravi, naposled, “ti si v res niči otrok milosti. Čudovito te je-Bog vodil. Pojdi za danes domov in premisli celo stvar, jutri pa fe, krstim in birmam.” ' "	'	■
Z veseljem se Edita vrne dojnov. j Bilo bi brez vspeha črhniti doma le ‘besedico. Pove jim jutri, ko bo en krat krščena, da je katoličanka, potem naj pa pride, kar hoče. Njej je vse jedno. Ako jo vržejo iz hiše, pa postane učiteljica, kar ji na podlagi nje nih sol ne bo delalo nikake težave.
Prihodnji dan jo škof privatno krsti in birmavv katedrali. Nato jo še sam nekoliko poduči za njeno prvo spoved in prvo sv., obhajilo; veliko ji ni bilo treba, ker se je bila že itak sama prej dobro pripravila. Potem gre k spovedi k škofu in med njegovo sv. mašo, se s solzami sreče v očeh približa sveti mizi. , Zajterkuje pri škofu. Nato pa odide domov, kjer po njegovem' nasvetu pove, da je katoličanka. Pri tem
je seveda prišlo do nevihte, ali Edita se je ni ustrašila. Vedela je, kaj je storila. Bila je pripravljena zapustiti dom, in smeje še jim pove, da gre še danes. Ali tega ji ni bilo treba storiti, ker se je drug za drugim umiril -in ohladil. Končno se ji je vse podalo. Od same sreče je objela vse ter jim obljubila — v njihovo grozo, — da bo tako dolgo molila, da vse spravi v katoliško cerkev.
To se ji pa še ni posrečilo, dragi či-talec, dasi ima vsled gorečnega izvrševanja svojih dolžnosti mogočen vpliv na svojo okolico. Ona je neka-! ko središče njenih domačih, ki jo vsi ' ljubijo in spoštujejo. In ako njena naloga še ni rešena, ima pa še dolgo življenje pred seboj, v katerem jo še lahko dovrši.
“Po mojih mislih,” pravi smeje se, “imam se zahvaliti za svoje spreobr-nenje najprej božji dobrotljivosti do mene, potem pa angleški zgodovini in Šekšpiru.”
Jaz pa ji odvrnem: “Tistim, ki ljubijo Boga, se vse izteče v njihov bla-
DOPIS IZ ADLEŠIČ.
Iz Adlešič, 12. nov. — Od 3—5. t. m. bilo je vlomljeno v našo podružnico sv. Mar. Magdalene na Veliki Plešivici in ukradeno iz nje in sicer iz zaprtega tabernaklja kelih s pateno, kor-poral in purifikatorij, kar je bilo vredno kakih 50 K. Tat, katerih je bilo pa gotovo več, je prišel v cerkev skozi zvonik. Naredil si je, da je mogel priti vanj, lestvico iz 4 debelih kostanjevih kolov. V zvoniku pa je vlomil vrata, ki vodijo v cerkev. V cerkvi je odprl s silo omaro, v kateri je cerkvena obleka i. dr., a se tega vsega ni'nič polastil in je pustil vse pri miru. Vzel pa je tabernakelj z altarja, ga nesel v zvonik in od tu vrgel na tla, kar se pozna v udrti zemlji. Na to pa ga je nesel v hosto, odtrgal šiloma vratca, katera je poškodoval, in ukradel iz njega omenjene reči. Kdo bi bil storil ta zločin, se ne ve. Da bi storil kaj takega kak domačin, si ne moremo misliti. Najbrže je storil to hudobijo kak ptujec in sicer morda v torek 3., ko je bil semenj v Črnomlju. Morda se pride s časom na kak sled. Ravno ta cerkvica je bila začela letos spomladi pokati in sicer stene okoli altarja, da se je bilo bati, da se zruši. Zato smo jo morali zvezati. Vse delo je izvršil domači zidar Jože Krstalič iz Purge prav dobro. Vse popravilo, to je železje, vezanje, belenje itd. je stalo 94 K.
11. t. m. je umrl v Novem mestu naš rojak č. g. kanonik Jožef Hočevar. Bil je rojen 9. febr. 1822 v našem gradu Pobrežje, kjer je bil njegov oče veliko let oskrbnik baronovega posestva. V duhovnika je bil posvečen 20. febr. 1845 in je bil zdaj najstarejši duhovnik v ljubljanski škofiji. Prej je bil pa župnik na Igu pri Ljubljani.
Letos smo imeli od spomladi sem do zdaj hudo sušo. V tem času je dež samo enkrat prav dobro, namočil letini in sicer o Vel. maši. Prav hudo je ljudem za vodo, ker so presahnili skoraj vsi studenci, v Tribučah, Pribin-cih, Bednju in drugod. Celo Adleški prav slabo odteka in se je bati, da tudi tudi ta presahne. Tudi Kulpa je nenavadno mala.. Ljudje morajo skoraj celo leto vodo voziti za se in za živino. Tribučani jo vozijo izpod Črnomaljskega mosta. Kaj, bo pa po zimi, ko je sneg že zapal 8. t. m. in,ni vode ne po studencih, ne po kalih, ne po'vodnjakih! Kako naj vse navozijo za se in' za živino, ,ko. bo morda še, če bo huda zima, sproti zmrzovala! Letos posebno vidimo, kako velika dobrota bi bil vodovod za našo faro.
, Vinska letina je’bila letos tudi pri nas, kakor drugod, posebno dobra. Ljudje so dobili vina še več, kakor lani. Nekateri ga imajo po _več sto vedre.	Ivan Šašelj.
POZOR, HO JAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDELOVALNICO
nagrobnih spomenikov
Izdelujem krasne spomenike ka kor tudi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila Delo jamčim.
izvrstno delo—nizke cene.
SIM01T ËETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St JOLIET
E.
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, Il
Velikazaloga spomenikov
z
H
S
O
c*
GG
1—t
¡25
93
O
93
O
-«i
¡25
35
<
93
■GG
¡¡¡5
Nase prodruznice so. v Chu.»*« Bethania and Resurrection Cernetart blizu Summit, Cook Co., in Naperulh 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone t it
Anton Nemanich Sc Son
*
1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northvvestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse ponve, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N W. Phone 344.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino ital fornijsko vino, dobro žganje m triu aajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premor
TELEFON 7612.
mu N. Broadway... JOLIET, 1L1
Oèistite jetra Flexer’s Pink l ai ve 1* Pills
čistijo jetra zdravijo nered in «a* basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni
J5c škatljica.
F LEXER & REICHMANA
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street*. JOLIET. ILL.
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo ml očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE.
James Straka & C o 520-622 Cass St. JOLIET, ILL
Chi..Tel. 489.	N. W. Tel. 488.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO MAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL K’ PRI
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa t t padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo Popravnica. Govorimo tudi raz uovrstne jezike.
^iko kupujete pn nas si prihranite denar
stro'
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo rili'novo lepo urejeno
GOSTILNO
<jer se toči dobro pivo, whiskey m ono ter prodajajo fine cigare Obi ičtte nas1
DRNULC * 6UŠČAJ. Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom,
t s ’-"pil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja... izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. 4 Lincoln. CHICAGO.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY" izdelovalci
ULEŽANE P1TB
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JB PALE WIENER BEER.
Rcjalti, o priliki
Sl£ven|ki_dom
kjer se toči vedno sveže ir. najboljše pivo, žganje, vi no in druge pijače ter pro dajajo najboljše smodke V obilen poset se vam priporoča
123 Pine Street.
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino
John Povsha, lastnik
HIBBING. MINN
WAV^VAV.V.V.'.V.SV.V.'.V.V.’.W.V.V.'.'.'.'.'.'.V.V.’.'.V.V.'.V.V.Vi
•: * Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
!
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.	. .. .
*	USTANOVLJENA 1 El A 1820.
sprejema vloge in j i b obre-tu e p*, 4 . .d st • - t *» e 1 er plačuje t eni. i -da 1 ek sa 11 a •
Hranilnih vlog je bilo koncem leta »C( 7. m d £8 milijtrtA krtu.
Rezervni skladi znašajo 9.337,077 krt n.
Vsega upravnega premoženja je bil« glasom rtcnrs-l tja sklepa
82,000.000 kr Ollt m sicer znašajo med drugimi zakladi
I

1 »!
“Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ...........v. .'37,814,374 K
Posojila občinam in korporacijam .............. 2j04Š,214 K
Menice ...................  676,000	K
Vrednostni papirji .....30.023.526,	K.
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ................ 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot. ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobro ielnim ir. občekorist-nhn zavodom, društvom in po Ijetjem na Kranjskem. Kranjska htanilnica da: ovala je z? take n srn ene -io sedaj bliro sekir, milijonov kron.
I
i
' v,'WAV,V.V,VAV.V.V,V.V.V.V,WAW.*
Za kratek čas
0+0440K)+0+0+0+C+C+OC
Ki nesreče brez sreče.
Učitelj: "Zakaj te ni bilo te dni v šolo?”
Učenec: “Nisem imel čevljev.” Učitelj: “A kako si prišel danes?” Učenec: “Na mojo srečo so oče oboleli, in obul sem njih čevlje.”
Marljivi učenec.
Učitelj je razkladal, da se človek vedno česa veseli in da to veselje vzpodbuja k delavnosti in marljivosti.
Nato se obrne k učencu, sedečemu v prvi klopi, in pravi: “Pomisli nekoliko, Milko, ali se tudi ti morda česa veseliš?”
Milko ne premišlja dolgo, nego reče: “Veselim se, ker bode šola kmalu nsinula.”
Korist mostov.
Učitelj: “Naše mesto ima mnogo mostov; čemu so neki ti mostovi?”
Učenec: “Da se pod njimi reka odteka.”
Iz zgodovine.
Učitelj: “Kakšne lase so imeli stari Germani (Nemci)?”
Učenec: “Stari Germani so imeli... so imeli... sive lase 1”
Iz računstva.
Učitelj: “Nekatere stvari se ne dado seštevati, recimo, ovca in krava, ker ti dve stvari sešteti nista ne dve kravi niti dve ovci. — Ali kdo mi pove dve stvari, kateri lahko soštejemo?”
Tonček (mlekarjev sin): “Mleko in voda, ker dasta liter mleka in liter vode dva litra mleka.”
*
Učitelj: “Kdo ve, kaj je mčnica?”
Učenci molče.
Učitelj: “No, France, tvoj oče so trgovec, to bi že moral znati.”
France molči.
Učitelj: “Recimo, tvoj oče bi morali plačati 1000 gld., pa jih ravno zdaj nimajo, kaj bi tedaj storili?”
France: “Dolžni bi ostali.”
*
Učitelj: “Kaj si pa delal Mihec, da si računske naloge napravil tako slabo? Prosi drugikrat brata, da ti pomaga pri nalogah.”
(Drugi dan.) Učitelj: “To je pa veii-der preveč! Le poglej, Mihec, niti jed-nega računa nisi napravil prav; kaj si vendar delal?”
Mihec: “Zdaj mi je pa brat pomagal!”
* *
Imeniten gospod pride v šolo in vpraša učenca: "Koliko velja vagon pšenice, ako velja pet vagonov 40 gld.?"
"Prosim, gospod,” odgovori učenec, "mi še se nismo učili o pšenici, ampak le o krompirji!”
*
Učitelj: “Koliko je 20 menj 20? No, tega ne veš? Pomisli, imel bi dvajse-tico v žepu in bi jo izgubil; kaj imaš potem v žepu?”
Učenec: "Luknjo!”
*
Precej trdoglav deček si ni mogel nikakor zapomniti, koliko je dvakrat dve. Kolikor more, vbija mu učitelj to reč v glavo; toda brez uspeha. Naposled mu še reče: “No, ti buteljček! Če greš dvakrat v čumnato, kjer imate jabolka shranjena in prineseš vsakokrat v obeh rokah po jedno jabolko, koliko jih imaš potlej?”
“Dve,” odgovori deček.
“Kako da le dve? kje pa ostaneta drugi dve?” vpraša učitelj.
“Dve pa spotoma snem,” odgovori umni učenček.
Iz spisja.
Na višji dekliški šoli so dobile učenke nalogo, naj popišejo svoje življenje. Neka deklica je pisala: "Ko mi je bilo štiri mesece, zapustila sem hišo svojih roditeljev in šla v Celje.”
Kako nastanejo nevihte.
Učitelj: “Odkod prihajajo nevihte?” Učenec: “Nevihte prihajajo iz kosti mojega dedka.”
Učitelj: “Kako to? Ali se ti blede?” Učenec: "Moj dedek pravijo vedno, da so čutili nevihto že tri dni prej v kosteh.”
Pri šolskem vpisovanji.
Deček pride v šolo, da bi ga zapisali. “Kako se pišeš?” vpraša ga učitelj. “Ne vem!” odgovori deček.
“No, kako pa naj te zapišem, ako ne veš, kako se pišeš?”
Deček: "Ne vem, ne!”
Učitelj: “Kako je vender to?” Deček: “Lahko, ker še ne znam pisati.”
Razmišljen učenec.
Učitelj izprašuje slovnico in opaziv-ši učenca, ki ne pazi, potrka mu na rame, rekoč: “Kaj pa je to?”
Predno učitelj izgovori, odgovori prestrašeni učenec: “Očetova kami-žola, kadar si pa kupijo novo, bode ta moja.”
Korist vode.
V šoli so dobili nalogo, popisati korist vode. Učenec konča svoj sestavek z besedami: "Voda pa je tudi zato koristna in potrebna, ker bi brez nje ne mogli do otokov.”
Iz prirodopisja.
Učitelj: “O katerih domačih živalih smo se že učili.”
Učenec: “O kravi, o svinji, o psu, konji, mački, oslu...”
Učitelj: "Kakšna žival je konj?” Učenec: “Konj je kopitovec.” Učitelj: “Ali je samo konj kopitovec?”
Učenec: “Tudi osel in mula.”
Učitelj: “Ali znaš, kako smo opisali vsako teh živalij ?”
Učenec: “Vse sem si dobro zapomnil.”
Učitelj: “Povej mi, katera žival je oslu najbolj v rodu?”
Učenec: “Oslica.”
*
V šoli je bil govor o dvoživkah ali amfibijah.
"Prosim, gospod učitelj, kaj je to amfibija?” oglasi se jeden v' zadnji klopi.
Učitelj". “Vidite ga, zopet kaže, da si ni ničesar zapomnil. Amfibije so živali, ki morejo živeti v vodi, kakor na kopnini.”
Učenec: “Aha, zdaj vem, to so goske in race!”
*
Učitelj: “Lisica in pes sta si v životu podobna, ker sta si v rodu, vendar pa se razločuje lisica od psa, ali veste, otroci, po čem?”	*
Grilčev Mihec (iz zadnje klopi): “Po svojem dolgem repu.”
Učitelj: “Kaj pa, če si lisica kje rep odkrizne ali odtrga, rt. pr. v pasti? Po čem pa se potem razločuje od psa?” Vrbljačev Jurček: “Tedaj pa potem, da nima repa!”
*
Učitelj: “Kdo mi pove tri živali, ki žive v Afriki?”
Dobečarjeva Marica: “Dve opici in jedna* papiga.”
Učitelj : elementov Lukec: ‘ Učitelj : Lukec: ‘ tji zrak in Učitelj : Učenec:
Četrti element.
“Povej mi, Lukec, koliko ali prvin je?”
‘Elementov je čvetero.” “Kako se imenujejo?”
‘Prvi ogenj, drugi voda, tre-četrti.. . četrti.. .”
“No, na čem pa stojiš?” “Četrti- moji škornji.”
Premog, mehek po $3.50 tona, ;M. Philbin, 515 Cass St., Joliet, Til. 2t
VELIKA
BOŽIČNA
RAZPRODAJA
Naša zaloga oblek
Obleke in vrhne suknje imamo v zalogi najboljše vrste in kroja. Cene vas bodo gotovo zadovoljile.
VRHNJE SUKNJE.
Moške vrhne suknje p o $ 7.50
10.00 12.00 15.00
Najboljše vrhne suknje se prodajo po $15.00 in višje, ker so ročnega deL in iz modernega sukna. Barve rujave, črne, sive itd.
Vrhne suknje vredne $20.00 se (Tj F A A prodajo sedaj za...... ^ I »3 • U U
u	((	((	u
u	u	a	u
((	u	u	u
Obleke kot podoba. $20, so sedaj po . .
Obleke.
Ročno delavne, vredne
50 oblek v zalogi, ki se morajo razprodati.
po $10, $9, in $8, sedaj jih
prodamo po.............................
$15,00
Vredne so
$5.00
Deške obleke.
Imamo veliko zalogo deških oblek za 12 do 15 let stare fante. Obleke so raznih barv in cen.
Obleke vredne $8 in $6.50,	A J -ip
se prodajo sedaj za ................ 5411 0
100 oblek s kratkimi hlačami prodamo sedaj (tA r A
P°................... $5, $4, $3.50 in OZ.DU
Deške vrhne suknje.
Imamo jih zaloga za mladeniče od 10 do 16 let stare.
Vse suknje vredne $6.50. $7 in $9, (hy| 7p se morajo razprodati sedaj so po....q)Til 0
Velika zaloga — nizke cene.
ZLA-STOIsTJ!
Krasno uro damo zastonj vsako mur, ki kupi obleko ali vrhno suknjo za $10.00 ali več.
the:eagle,
slovenska
prodajalna.
Učinek gorkote.
Učitelj: “Povej mi, kakšna svojstva ima gorkota?”
Učenec: “Gorkota vse reči razteza, mraz pa jih krči in stiska.”
Učitelj: “Povej nam vzgled!” Učenec: "Po leti so dnevi dolgi, po Zijni pa kratki.”
SLOVENSKA
GOSTILNA
KAROL ZAGONC
LASTNIK
Chisholm, AXiiiii.
Priporočam se rojakom v tej oko lici v obilen obisk. Sveže Hams-ovo pivo, fino žganje in dišeče smodke imam vedno na razpolago.
Potujočim rojakom oddajem prenočišče. DOBRODOŠLI!	2t
406-8-10 N. Chicago St.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, baade-in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet. kaj za društvo. Pišite slovensko. K* tolog aa zahtevanje zastoni.

Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOI
JAVNI
NOTAR
P
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. WW\rtVWWVWWVVVWVW^
Filip» HiToler
Northwestern Phone 1422.
IOJ4 N. Chicago St., Joliet, I1L
S'
/'•
m
priporoča rojakom svojo *
, 'Dobro delo se jam è. Delo je urno, ker sta dva b ma vedno pr rok.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 85c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Croekett, Centru Costa Co.,CaJ
Milijone akrov državne zemlje zastonj
Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za-moreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje vso to zemljo, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in druge stvari, in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600.00. Knjig izšlo 1000, polovica prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle.
Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej.
WM. BRUNSHMID, 2* 708 So. 10 St, Minneapolis, Minn.
PROTI IZPADANJU LAS.
Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je
C RTS SCENT
Pospešuje rast las, brk in brade :n daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh,
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nucale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St, New York, N. Y.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 32,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.-LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St, N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPMR
WAUKEGAN, ILL.
jvseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
tol
Joliet. ill.
HJSTO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a«,
W5WWWLV^m\WAWAV.W,VAV.VAV;\m
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.4V.4S0. Obnedeljth N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj n-snico. Nadalje izdeluje ista druž-i Ga raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-mrn poroči 1. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla-
£	SVOJI K SVOJIM! i
WWVAV.V,NW.WAW.V.W,,.V,V.VA\mWWVVWW
Amer. Slovenec stane $1 na leto.

4*
4*
❖
❖
4*
4»
❖
revna ali bogata, delavec ali umetnik; vsaka ženska stara ali mlada, mora jesti ako hoče živeti. Naše zdravje, ^ telesna moč in bistri um, vse te lastnosti daje samo zdravo prebavljanje in potrebna hrana. Dokler so naši pre-bavni organi zdravi, takrat ves sestav lepo deluje kakor stroj in delo nič ne škoduje. Ako je postal ud tega *3; stroja oslabljen, potem ne more delati povoljno. Na ta način je ves sestav onemogel, da celo telo trpi. Mi pa X imamo zdravilo, ki ozdravi vse take zapreke in pripravi posamezne organe do naravnega delovanja. Vsakdo, ki x
❖
❖
#
izgubi okus,
ga teži po jedi,
trpi na zabasanosti, trpi na glavobilu,
je slaboten in bolan, ne more spati,
postane nervozen,
obledi ali orumeni,

4* naj brez odlašanja začne rabiti najboljše zdravilo za vse take slučaje, ker to zdravilo bo prineslo zadovoljnost in 0
4*
zdravje trpinom. To zdravilo je nenadomestno ter je
Trinerjevo
Zdravilno Grenko
?J?
#
#
4*
❖
triner'5
BITTER-W1NE
/ «Ig» V
vKS ’ ■!
trinerovo
HQRKÉ VÍN0
h/ JOSEPH TRlNtR 616-622 S.Ashland Ave
Vino.l
Delano iz najboljšega pristnega rudečega vina in zdravilnih zelišč. Okrepča in ogreje želodec, ozdravi notranje bolezni, okrepča organe ter pomaga delovati. Spet boste dobili dober okus in redno prebavljanje. Nova, rudeča kri, ki dela, da telo prebavlja hrano, bode spet napolnila žile ter pregnala vse nerede in strup iz telesa. To zdravilo bo nosilo hrano najoddaljenim členom. Lahko vam jamčimo, da je Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
najboljši kričistilec, najboljša tonika za živce innajboljše zdravilo zoper
bolezni prebavnega sestava.
To je naravno rastlinsko zdravilo brez kake druge mešanice. Potrjeno je od vlade in znano kot čisto zdravilo. Vsaka družina bi ga morala imeti vedno pri roki, ker prepreči bolezni ter je najboljše za prvo pomoč.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
Tj?
4»
4*
4*
#
*$*• je najboljše zdravilo zoper vse bolezni, katere so povzročene radi izgube okusa in moči
f	___	' 5
S
Y	Ako ne veste kaj vam je storiti v slučaju bolezni, pišite izdelovalcu.	J*
4*	Vaše pismo bo čital zdravnik. Nasvet vam pošlje zastonj.	#
¿k
# Trinerjevo zdravilno grenko vino je naprodaj v vseh lekar- # *$*•	nah in pri posebnih zastopnikih.	$
S	- -	*
t JOSEPH TRINER, *
$ 616-622 So. Ashland Ave.
Chicago, Illinois. |*