PoSJnTna nlarana v V Ljubljani, 10. novembra 1938, danes: Shujšala bi rada, Volk si zmerom najde pretvezo za raztrganje jagnjeta. ANGLEŠKI PREGOVOR Kaj smem jesti in česa ne smera (Gl. str. 5) Čungking, nova prestolnica Cangkajškove. vlade. Slika kaže pogled na mesto z reke Jangtsekiang. V času ko je na Jutrovem vnovič zagorela luč, ki je toliko stoletij sve-: tila r.a evropskem zahodu, je iz Lon-; dona prišla beseda, ki bi jo lahko za-; pisali kot motto našemu današnjemu: razglabljanju — beseda, ki z groteskno; jarkostjo osvetljuje vso tragiko pro-! pada zahodnega sveta. Dne 1. novem-! bra je predsednik britanske vlade g.! Chamberlain izjavil v spodnji zbor-j nici: j »Kitajske ni moči brez velikega ka-! pitala spremeniti v pravi trg. Kapi-j tala Japonska nima. Neizpodbitno je:j ko bo vojne konec in se bo začela! obnova Kitaja, se ta obnova ne bo! mogla izvršiti brez takšne ali drugačne' pomoči Velike Britanije.« Observer Osvvald Pirow, vojni minister britanske Južne Afrike, potuje po Evropi in proučuje možnost sporazumne ureditve kolonijskega vprašanja. Velika Britanija bi rada Nemce potolažila tako, da bi angleške kolonije ostale nedotaknjene. Po sodbi g. Chamberlaina in njegovih ministrov sta odprti dve možnosti: ali naj kolonijski račun plačata Belgija in Portugalska z delnim ali popolnim odstopom Konga in Angole, ali pa Francija • z odstopom Toga in Kameruna — po-; tem šele naj bi prišle na vrsto morda. ! tudi britanske prekmorske posesti... Utrinki NEMCI O KITAJSKEM ODPORU »Frankfurter Zeitungc je zapisala teden dni po padcu Kantona in Han-; kova: ; Vojaška oslabitev je ostala, moral-! na je pa prestana. Težkoče pri na-' bavi orožja se bodo pokazale šele čez; več mesecev, ko bodo zaloge skop-: nele, moralna depresija se pa zdi,: da je minila. Prve dni je bil položaj več ko resen. Bivši kitajski zunanji: minister Evgen Čen je bil obtožil maršala; Čangkajškovi ljudje niso: nič manj silovito napadali južno-: kitajska oblastva; vse je kazalo, da: so stara nasprotstva, ki jih je šele vojna pokopala, spet oživela — toda: maršalovi nasprotniki so ostali osam-: Ijeni. NOVE MANJŠINE češka manjšina v Nemčiji priključenih sudetskih krajih tvori več ko, 34?« tamkajšnjega prebivalstva. Nem-; ške manjšine je bilo v ČSR pred; monakovskim dogovorom manj ko' 2o%. . : V krajih, ki so jih Poljaki zasedli,; je Čehov več ko 55% tamkajšnjega prebivalstva, Poljakov pa samo 35%.; (Po »Manchexter-Guard.ian.wi); privzgojeno nejevere sleherno optimistično izjavo, ki pride iz kitajskih ust. V kitajskem merilu optimizem ni brezpogojno zgolj mamilo, ki ga voditelji vbrizgavajo demoraliziranemu r.arodu, da ne podleže preizkušnjam. Kitajcu je optimizem del njegove nature; brez njega najbrže tudi kitajskega naroda že zdavnaj ne bi bilo več. Tik po padcu Kantona in Har.kova je dal zastopnik čangkajškovega generalnega štaba daljšo izjavo o vojaških posledicah teh dveh japonskih zmag. Med drugim je dejal: »Strategija kitajskih armad se ravna neomajno po načelu, da si morajo čete pod vsakim pogojem ohraniti iniciativo. Svoboda vojaških operacij je v vsakem primeru važnejša od ohranitve ozemlja. Ne upanje v trenutno zmago, ne nevarnost teritorialnih izgub, ne kakršni koli drugi oziri ne smejo prikleniti armade na kraju, ki si ga je izbral sovražnik. V Ljubljani, 9. novembra V dobi ko prosvetljeni zahodni svet zgolj iz želje po ohranitvi udobstva, ki so mu ga ustvarili njegovi pionirski predniki, zapušča po vrsti vse svoje udobnostne postojanke; v dobi ko se na civiliziranem zahodu drug za dru-Sim podirajo moralni temelji, na katerih je človeštvo zgradilo svojo ponosno stavbo devetnajstega veka; v dobi ko onkraj Rena in Rokavskega Preliva nevzdržno pojema luč, ki je pred davnimi stoletji najprej zagorela v Jutrovih deželah — v tej dobi je človeku v tragično uteho, da ta luč na Vzhodu še zmerom gori in da je Prav te dni, ko je že vse kazalo, da se bo tudi ona utrnila v temo, zagorela še z jarkejšo svetlobo. Nesodobno j se sliši, da je to luč na novo prižgal Kitajec; še nesodobnejše je morda, da 3e ta Kitajec — maršal čangkajšek — kristjan. Evropa rada meri Jutrove dežele z zahodnjaškim merilom. Nihče ne more ^ svoje kože; to naj nam bo opravičilo, da smo pred štirinajstimi dnevi tudi mi lahkomiselno zlomili kopje nad Kitajsko. Izguba Kantona, padec Hankova: v evropskem merilu smo v obojem videli nepopravljivo katastrofo za svobodoljubni kitajski narod. V kitajskem merilu, v merilu dežele, katere meje segajo v vseh smereh skoraj v neskončnost, v merilu ljudi, ki računajo s stoletji in tisočletji kakor mi zahodnjaki s tedni in meseci, je bilo oboje zgolj epizoda. Tega pred štirinajstimi dnevi nismo videli, to vidimo in čutimo šele danes, po Cang-kajškovi izjavi, da se prava osvobodilna vojna šele začenja. Kljub temu bomo v prihodnji »epizodi« videli spet ^katastrofo«, ker jo bomo že iz stare navade spet merili z evropskim merilom... Takšne »epizode« nas nedvomno še f-akajo. Da bomo nanje bolje pripravljeni, bo dobro in koristno, če si prebredimo svoje merilo in ga prilagodimo jutrovskim razmeram. V današnjih časih je človek otroško vesel sieuerr.ega sončnega žarka: zakaj bi sami utrinjali luč, ko nismo niti s Prstom ganili, da bi njen plamen ne Pošel? To velja i za nas, ki to pišemo, i vas, ki to berete. Skušajmo se tore; vsi vživeti v jutrovske pojme in razmere. In ne odklanjajmo že vnaprej g prirojeno nam Rli zadnja leta Lloyd George je prejšnji teden ostro napadel Cham-berlainovo zunanjo politiko. Predsednik vlade mu je nato očital, da je onesnažil svoje lastno gnezdo; v totalitarnih državah se kaj takega ne dogaja. Stari liberalni voditelj je odgovoril še strupeneje: »G. Chamberlain bi očitno rad postal diktator. Za britansko demokracijo je docela nova doktrina, da parlamentarec ne sme napadati lastne vlade, ne da bi bil deležen očitka, da onečeja lastno gnezdo.« Tega na pogled ni mogoče uganiti! Od zunaj tudi ni mogoče uganiti, ah imajo zrna žitne kave v sebi samo žgano škro-bovino ali praženi slad. Ce je pripisano ime ..Kneippova", potem seveda kave ni treba natančneje preiskovati, ker smo lahko prepričani, da ima vsako zrnce v sebi dragoceno praženo siadno Jedro, ki je tisto, kar daje kavi iz Kneippove visoko redilno moč, zrnati kavi podoben okus in polno aromo. Paul Rejrnaud, novi francoski finančni minister. Njegov prednik g. Marchandeau je moral odstopiti, ker njegove finančne reforme niso našle milosti pri francoski narodni banki in njenih »200 družinah«. Zunanjepolitično je Reynaud pristaš Herriotove smeri. Kneippova SLADNA KAVA Ljudje uspeha Te dni so končno razdelili Češkoslovaško. Poslednja etapa te kalvarije se je odigrala prav te dni. Madžarski vojaki pravkar zasedajo tisto ozemlje, ki jim ga je dodelila dunajska arbitražna konferenca. V teh dneh torej, ko madžarski vojaki že zasedajo nekdanje češkoslovaško ozemlje, mi uprava mednarodnega velesejma v Pragi sporoča, da je eksportni adresar nove češkoslovaške že v tisku in da bo te dni izšel. Natisnjen bo v angleškem, francoskem, nemškem in španskem jeziku in bo imel natančen popis vseh češkoslovaških producentov, ki žive v mejah nove Češkoslovaške. V pismu tudi poudarjajo, da bodo prav radi popolnoma, brezplačno tudi v bodoče posredovali in svetovali vsem tistim, ki se zanimajo za trgovsko sodelovanje s češkoslovaško republiko. Tndi ta dopis nam nazorno govori, da ni ovir, ki bi češkoslovaški narod vrgle iz tira, ki bi mn vzele njegov pogum in kaže, da ves češkoslovaški narod dela s polno paro, da bi si zgradil boljšo bodočnost med evropskimi narodi. To njegovo stremljenje je častno in občudovanja vredno. H. K. Smrt /e n Trikrat na pragu smrti in trikrat se je vrnila v življenje Politični tede«i Imeaik volišč is predsednikov volil-»ih karnisi] za vso državo so pretekli teden objavile iSluibene novinec V vsej državi je 7260 volišč, Z» kritje volilnih stroškov je finančni minister namenil 10 milijonov dinarjev kredita. — Knez namestnik Pavle je pred kratkim odpotoval s svojim spremstvom v Romunijo, kjer je bil nekaj dni gost kralja Karola. Razpravljala sta o položaja, ki je nastal po drugi delitvi ČSR. Ob tej priliki je romunski kralj Karol izjavil, da sta Romunija in Jugoslavija popolnoma solidarni. Po končani konferenci je kralj Karol priredil na čast knezu namestniku Pavla velik lov. — Finski priredifeljski odbor za olimpiade v Helsinkih je po6lal vabilo jugoslovanskemu olimpijskemu odboru za sodelovanje na olimpiadi-du gostovat teki olimpijski odbor je vabilo spre jel. — ždletnieo. odkar je srbska vojska zavzela Beograd, so te dni proslavili v Beogradu s slovesno službo božjo in akademijo, ki so se je udeležili zastopnik N j. Vel. kralja in drugi zastopniki oblasti. — Bolgarski predsednik vlade Kjaseivaa«v je te dni prišel v Kis, kjer se je sestal z jugoslovanskim min istrski m predsednikom dr. Stoiadioovičeai. Razpravljala sla o posledicah zadnjih dogodkov na jugovzhodu, — Dr. Ante Trombi č, prvi jugoslovanski zunanji minister in zastopnik na mirovnih konferencah v Parizu in v pogajanjih z Italijo, je resno obolel. Pretekli teden je bilo njegovo stanje smrtno nevarno, zdaj se je pa izboljšalo in zdravniki upajo, da bo okreval. — Tretji veliki volilni govor je insel predsednik vlade dr. Stejadiuovič v Petrovgrada v Vojvodini. Kot rafiji minister dr. Korošec je pa imel velik volilni govor v Para-činu. Nekateri drugi ministri so se porazdelili po drugih krajih, kjer so imeli svoje volilne govore. * Japonska h«če p« zmagi nad južno Kitajsko popolnoma spodriniti gospodarski vpliv evropskih velesil in Amerike iz Kitajske. Amerika je odgovorila, da noče biti nič prikrajšana, Anglija in druge velesile pa še niso zavzele svojega stališča. — Draga delitev feškosl»*a*ke države se je izvršila pretekli teden. Češkoslovaška je morala Madžarski in Poljski odstopiti vse, kar sta zahtevali. Slovaška in Ukrajina sta tako razdejani, da je vprašanje, če se bosta sploh mogli še gospodarsko opomoči. Ostale bo jima sauto še Visoke Tatre in Karpati. Vse doline in z njimi vse glavne ceste so v rokah Madžarov. Delitev je odločila dunajska konferenca, ki sta jo vodila zastopnika Nemčije in Italije. Češkoslovaška }e tako izgubila okrog 12.060 kvadratnih metrov ozemlja in čez en milijon prebivalcev, — Vprašanje nemških kolesij čedalje bolj stopa v ospredje. S tem v zvezi je prišel v Evropo južnoafriški vojni minister Pirovv, ki je Nemčiji naklonjen in želi, da bi ji Francija odstopila nekaj svojih kolonij. Je pa proti temu, da bi Južna Afrika odstopila Nemško jugo-zapadno Afriko ki ima nad njo mandat. — V zvezi z izstopom Japoaske iz Društva narodov je Japonska že odpoklicala svojega predstavnika, ki jo je zastopal na sejah Društva narodov. — Veliko avtomobilsko cesto gradi Češkoslovaška iz Prage do Bardejeva v PodkarpBtski Ukrajini. Cesta bo dolga okrog 1000 km in široka od 10 do 20 metrov. Vezala bo Prago z vzhodnim delom države. — Praška nemška univerza se bo z drugimi nemškimi šolami vred preselila v sudet- Zagreb, novembra. Te dni so v zagrebški državni bolnišnici poklicali zdravnika k postelji mlade bolniške uslužbenke, k postelji babice Dragice Veljkovičeve. Nesrečna ženska si je hotela z morfijem končati življenje, in sicer ne prvič, ampak že — tretjič. Njena življenjska zgodba je tako pisana, da je vredna, da jo popišemo. Dragica je ena tistih občutljivih ljudi, ki komaj da preneso ostro besedo. Zato ji na tem svetu menda res ni živeti«. Prvič si je hotela končati življenje zaradi nesrečne ljubezni Zaročenec jo je zapustil, tik pred poroko. Na srečo se je pa Dragici samomor ponesrečil, hkrati je pa še prepričala zaročenca o svoji globoki ljubezni, da se je možak naposled le poročil z njo. Kazalo je, da bo zakon srečen. Vse račune je pa prekrižala pretirana Dragičina občutljivost. Sprva sta se mlada zakonca dobro razumela. Imela sta se rada in že je kazalo, da se bo Dragičino življenje obrnilo na boljše. Lepega dne je pa mož nič hudega ne sluteč, spet dregnil v osje gnezdo. V trenutku razdražljivosti je dejal svoji ženi: »Le glej, zdi se mi, da me varaš!« Dragica, ki je živela samo svojemu možu, je te besede vzela zares. Silno jo je bolelo, da ji mož ne zaupa, spet je začutila v sebi nepremagljivo željo po počitku, po miru, po smrti«. Vzela je doma velik samokres, si ga naperila v prsi in sprožila... Dva dolga meseca je ležala v bolnišnici, visela med življenjem in smrtjo, na tenki, tenki nitki. Nato je zmagalo življenje, kljub njeni želji po smrti. Počasi je okrevala. A Usoda ne dovoli, da bi se kdo meni nič tebi nič igral z njo. V času, ko je ležala Dragica v bolnišnici, je umrl njen mož. Ko se je vrnila domov, je bil dom prazen, pust. Dragica se je odtlej posvetila samo svojemu delu v bolnišnici. Lepega dne je pa srečala nekoga, ki je bU vsaj na videz prav tako dober in lep kakor njen pokojni mož. Mlsda vdova se ni dolgo pomišljala, zaljubila se je vanj do ušes, kar je kajpak popolnoma ustrezalo njeni občutljivi naravi. Le malo časa je trajala ta nova sreča. Komaj nekaj kratkih mesecev. Ljubimec si je zaželel druge zabave in pustil je Dragico na cedilu... Ali je kaj čudnega, da si je občutljiva Dragica še v tretje hotela vzeti življenje? Tokrat se je odločite, da bo napravila konec, konec po vsaki ceni. Vbrizgala si je v žilo dozo morfija, dovolj močno, da te za vselej večno uspavala — slona. V tretje gre rado, pravi naš ljudski glas. Tudi tukaj se je sprožilo v tretje, a tudi v tretje smrt ni marala za malo Dragico. Ni je hotela rešiti trpljenja, tudi tokrat so zdravniki rešili občutljivi ženski življenje. Dragica je sicer prosila, naj jo vendar puste v miru umreti in če pomislimo na oba njena prejšnja poskusa samomora, bi ji skorajda verjeli, da si res želi smrti. A upajmo, da jo bo lepega dne le srečala pamet in da bo videla, da je v življenju vseeno marsikaj lepega... Za zdaj leži še v bolnišnici in premišljuje, ali ne bi telo bolje, ko bi bila že na drugem svetu... Uboga, mala Dragica! e JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltova ul. 4 SPECIALNI A TELJE za ohvirenje slih in gobelinov ske pokrajine. — Bivši predsednik podkarpatske vlade dr. Brodi je začel v zaporu s gladovno stavko. Hotel je, da bi ga prepeljali v Užhorod, ker je slutil, da bo mesto prišlo v drugi delitvi ČSR pod Madžare. Tako bi bil svoboden. Ker tega ni dosegel, je začel gladovati. — Madžarski regent Horthv se baje namerava proglasiti za kralja, svojega najstarejšega sina bo pa proglasil za prestolonaslednika. Madžarska vlada hote izvesti tudi agrarno reformo v manjšem obsegu, nekatere odredbe agrarne reforme v &L krajih, ki so prišli zdaj pod Madžare, bo pa razveljavila, tako da bodo dobili madžarski lastniki veleposestev v teh krajih svojo zemljo po večini nazaj. AKADEMIJA, ki so jo preteklo soboto priredili ljubljanski grafičarji v proslavo TMetnice obstoja svoje organizacije, je dokazala, da naši grafičarji ne vrše samo socialnega in človekoljubnega dela, temveč tudi kulturno. Spored — izvajali so ga izključno sami grafičarji — je bil zelo pester. Nastopili so salonski orkester, pevsko društvo r. Grafika«:, mladinski govorni zbor in igratei-dilelanti. Vse točke je navzočno občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo dvorano Delavske zbornico, živahno aklaniiralo. Posebno navdušen sprejem je doživel solist g. Slavko štrukelj, tako da je moral dodati še eno pesem. Konec sporeda je tvorila sim tedna slika g. Ivana Matičiča v,Gn-temberg g« vari c; v njej je bil podan ves zgodovinski razvoj knjige. — Gra-fkarjem iskreno čestitamo k uspeli prireditvi in jim želimo tudi v bodoče mnogo uspeha. Neznan* žensko truplo so našli v Voglajni v čretu pri Celju. Truplo je ležalo v vodi s podplutbami na prsih in na vratu in z dvema močnima zarezama, ki ju je povzročila vrvica. Domnevajo, da je postala neznanka žrtev umora. Orožniki so na delu, da ogotove identiteto trupla in morilca. Vlak je p*t«eH viničarja Mati jo Vogrinca * Stare gore v Ljutomeru, ker je pred postajo prečkal s kolesom progo, Ker je vozil prepočasi, ga je vlak podrl in mn odrezal obe nogi. Nesrečnež je takoj izdihnil. S»v» šolo grade v Koroški Beli na Jesenicah. Poslopje bo eno največjih in najlepših na Gorenjskem. Novo šolo bodo prizidali k stari. Računajo, da bodo stala dela, ki so zdaj v načrtu, okrog 2,400.000 dinarjev. Novo šolsko poslopje bodo izročili svojemu namenu leta 1940/1041. Svoj samomor je objavil v časopisu 251etni Make Posega v Kragujevcu. Nesrečni mladenič se je vrgel pod vlak iz neznanega vzroka. Istega dne ko fo našli njegovo truplo, je izšel v listu rtldjek Šumadije« člančič, ki se v n jem samomorilec poslavlja od življenja. Premogovnik »Pekleniee« je kupila mariborska mestna hranilnica na dražbi v Murskem Središča za 4 milijone dinarjev. Premogovnik je bil že od leta i932. v konkurzu. Po ugotovitvi inozemskih strokovnjakov sov rudnika še ogromni skladi premoga v vrednosti okrog 30 milijonov dinarjev. Avto je povozil BMefvega posestnika Jakoha Mlinariča iz Ločkega vrha Dri Sv. Benediktu. Mlinarič se je peljal na vozu. ko je pa zagledal drveči avto, je skočil z voza, da bi prijel konja za uzdo. Avto je pa z v#o silo udaril Mlinariča, ki je obležal mrtev. Nov libožni dom so zgradili v Braslovčah. Poslopje bo stalo okrog 60 000 dinarjev. Občani so darovali za dom mnogo lesa in ga zastonj zvozili h gradnji: dovažali so pa tudi gramoz in drugo gradivo. Skozi okno drugega nadstropja je padel SOletni Bren Anton, bivši krojaški mojster v Litiji. Spal je v kuhinji, ker mu je pa postalo prevroče, je Sel odpirat okno in padel skozenj. Zjutraj so ga našli mrtvega. Strokovno kovinarsko šolo so ustanovili letos na Jesenicah. V tej šoli bodo vzgajali domače strokovnjake za vse delavnice in oddelke. Letos so ustanovili prvi oddelek, ki ga bo obiskovalo 29 kandidatov. Poučevali bodo na šoli domači inženirji iu uradniki. Obesil se je na podstrešje 441etni Franc Mojzes v J-edlovniku pri Sv. Juriju ob Pesnici. Našli so ga na podstrešju vsega obgrizenega od podgan in mišL Mož je bil obupal nad življenjem, ker je bil že dolgo bolan in ker mu je gospodar odpovedal službo. Prostovoljno je šla v smrt 31 letna delavčeva žena Katarina C- na Giia-eah pri Ljubljani. Zastrupila se je e plinom. Zadnje čase je bila zelo melanholična in živčno uničena. Mlada mati zapušča dva otročička. Tovorni vlak je podrl Ivana Makovca, železniškega zvaničnika, ko je hodil po pTOgi proti Brezovici. Ko se je umaknil brzovlaku, je po drugem tiru privozil tovorni vlak. V megli ga Makovec ni videl; lokomotiva je zadela nesrečneža v čelo, da je pri priči izdihnil. Nav muzej ustanavljajo v Dubrovniku. Muzej bo urejen v starodavnih zgradbah Rupe, ki so dubrovniški republiki služile za skladišča žita in živeža; v teh prostorih so stari Dubrov-ničani in veli shranjenih 1500 ton žila. V muzeju bodo spravljeni najrazličnejši spomeniki nekdanjega Dubrovnika. Veliko zadružno vinsko klet v narodnem slogu bodo zgradili v Potoniti« na polotoku Pelješcu. Vinogradniška zadruga 3 Dinga?« je dobila od ministrstva za poljedelstvo v ta namen 590.000 din podpore. Lokomotiva je treščila v voz, ki jo bil zanj priklopljen stroj za kuhanje asfalta in ga čisto razbila. Nesreča se je primerila na železniškem prelazu na Tyrševi cesti v Ljubljani. Stroj je bil vreden okrog 120.009 dinarjev. Na srečo ni bilo človeških žrtev. V trboveljskem rudniku je nastal požar. Ogenj, ki je moral že več dni tleti med novo odkritimi plastni je objel lasene jamske naprave in zažgal iudi ICO m dolge trakove za prenos premoga. Človeških žrtev ni bilo Poškodovani in uničeni so stroji; škoda znaša 100.000 dinarjev. Požar je uničil skladišč« lesa veletrgovca Avgusta LBschnigga pri Svetem Lovrencu na Pohorju. Škoda presega milijon dinarjev; lastnik je bil zavarovan samo za 200.000 dinarjev. Domnevajo, da so se na pogonskem kolesu žage vneli leseni ležaji in da je požar nastal na žagovini, ki je začela tleti. Tramvajski presnet v Ljubljani na praznik V«eh svetnikov je bil zelo velik. 44.449 ljudi se je vozilo s tramvajem ta dan in uprava je dobila za Banka Banich tl. Rue A liber, PARIŠ (»e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v BelgijL Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 Brusellesj Holandija: št. 1458-66. Ded, Dienst; Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: šL 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. vozovnice 79.714 dinarjev. V prometu je bilo 38 motornih in 7 priklopnih voz. Tramvaja sta trčila na progi ŠL Vid pri novem tsogibaiiseo. Tramvaju, ki je vozil iz mesta, so zavore na lepem odrekle in je zdrvel v voz, ki je prihajal iz ŠL Vida. Sprevodniku Grosu se je zlomila desna roka nad komolcem, sprevodniku Rupertu je pa kljuka od zavore nalomita vež reber. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Tobak varijo v Split iz razuih krajev Hercegovine iu Dalmacije. V Split bodo prišli strokovnjaki iz Nemčije, Francije in Poljske« ki ga bodo izbirali za nakup. V splitskem skladišču je zdaj Le okrog 2 milijona kil raznih vrst tobaka. 809 rudarjev in nameščencev je stavkalo od 19. oktobra do zdaj v rudnika Alalini pri Skoplju, Zdaj je stavka zaključena in angleški podjetniki so p® večini sprejeli delavske zahteve. Mezde so zvišali za 19 odstotkov in delavci dobe petdnevni letni plačani dopust Predor nad Vrgor-kim in Baričkim jezerom v primorski banovini bodo kmalu dogradili. Tako bodo izsušili veliko močvirje in pridobili več ko 3.400 ha rodovitnega zemljišča. Banska uprava je začela graditi predor leta 1837. Stroški znašajo 6 milijonov dinarjev. 39 domačij so okradli cigani v Novem Vrb&su na svojevrsten način. Medtem ko so nekateri cigani vodili skozi vas medveda in uganjali razne burke, so ostali cigani temeljito izropali domačije. Vsi vaščani so po- zabili na svoje domove, ko so gledali burke mladih ciganov, a ko so prišli domov, so našli vse v neredu. Obesila sta se v svojem stanovanja zakonca Haniekovafka v Zagrebu. Marko Hnnžekovački, bivši vodja mestnega pogrebnega zavoda, je bil 3 leta zaprl zaradi poneverbe. Lani je prišel iz ječe, pokojnino so mu zaplenili^ in zaman se je trudil, da bi našel kakšno službo. Zato je šel s svojo ženo Zoro prostovoljno v smrt. Ošpice i* davka so «e spet pojavile v Ljubljani. Zadnji čas skoraj vsakdan pripeljejo v otroško bolnišnico več otrok, ki so zboleli za ošpicami ali da vi oo. Požar je nastal na Polskavi pri Mariboru in uničil d« tal gospodarsko poslopje mlinarja in posestnika Antona Laha. Skoda znaša okrog 100.000 din. Požar «o baje povzročili neprevidni otroci. Motor je povozil pri Vranskem 831et-no Jožefo Farčnikovo iz Prekopa. Zenica je sla v cerkev; dohitelo jo je Bio-tora® kolo in ker se starka ni prav umaknila, jo je šofer Mirko Cizej povozil. Njeno stanje je zelo resno. Obesil se |e 311etni hlapec Ivan Čop v Dolnji Počehovi pri Mariboru. Zadnje dni je kuhal žganje, a ker se je preveč napil, ga je gospodar oštel. Ko se je v drugo spet napil, se je zbal gospodarja in se obesil. Finančni položaj državnih železnic se od leta do lete boljša. Dočim je znašal primanjkljaj v obratovanju naših državnih železnic v računskem letu 1932/1933 239,1 milijona dinarjev je bilo leta 1937. že prebitka za 255,2 milijona dinarjev, V zadnjih treh letih je za 9735 milijona dinarjev dobička. Iz štirimilijardnega posojila bodo zgradili tele nove proge: čačak—Valjevo— Drina—Tuzla, Doboj—Banja Luka, Kar-lovac—Bihač in Črnomelj—Vrbovško, Msterildističaa dirka se je vršila v nedeljo na Večni poti v Ljubljani. Zmagal je bil s časom 3 :32,4 Iliri jan Janko Šiška, ki je dosegel povprečno hitrost 91,4 km na uro. Trije tekmovalci so se na tekmi precej hudo poškodovali. Tovorni avlo je povozil 301etnega Antona Švajgerja pri Vranskem. Iz Maribora je peljal v Tržič prejo, na lepem je v motorju nastal defekt. Ko je Švajger hotel pregledati pokvaro, je njegov spremljevalec Sadnikar ostal v avtu in počasi vozil dalje. Švajgerju je na lepem spodrsnilo in kolesa so šla čezenj; zmečkala 60 mu dimlje iu zlomila desno nogo. Švajger je P°' škodbam podlegel. Iz zasede so napadli neznani napa* dalci 181etnega posestniškega sina Pe' tra Tepeha iz Spodnjega Dupleka Pn Mariboru. Potegnili so ga s kolesa i® ga pobili s koli na tla, kjer je nesrečnež nezavesten obležal. Peter je hudim poškodbam podlegel. Otroci so zažgali gospodarsko P®; slopje rudarja Urha Sipeha v Mežifl pri Maribora. Igrali so se z vžigalicami in zanetili seno. Gasilcem in domačinom se je posrečilo požar p®" gasiti. Električni tok je ubil 131etnega p*' stirja Grma Ivana v Velikih Pecah pr* Št Vidu na Dolenjskem. Splezal je n® drog daljnovoda Grosuplje—Novo mesto. Dotaknil se je žice in padel inrte* na tla. _ Bolniki so povsod. Zato je neobb®“" no potrebno, da se pazi na urejen® prebavo. Zdravniki priporočajo Darffl®* odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada-Uporabljajte pri zaprtju dobro _®“' vajalno sredstvo DarmoL — Dobi v vseh lekarnah. Reg. 25-805/37. Blagoslovili so novo cerkev s Magdfl- lenskem predmestju v Mariboru. Nova cerkev presv. Rešajega telesa je zidana v obliki dvorane. Oltar se lahko zagrne in bo cerkev baje služila tudi za razna predavanja. Strašen požar je izbruhnil v vasi Laporje pri Turjaku. Medtem ko s® bili vaščani po 6vojih opravkih izv®1 vasi, je nastal požar in vsa vas J® bila kmalu v plamenih. Zgorele hiše posestnikom: Alojzu Mavcu, Fra®' eu Zrnecu, Janezu štruklju, Št Zelnico, Megleno, N. Štruklju in Aloj*® Grudnu. Škode še ne morejo precenil1. Domnevajo, da so požar po neprevidnosti povzročili -otroci. Gluhonemi hlapec je ubil pijaneg® Mafijo Stenica v Stari cesti pri če-zanjevcih. Matija Stanič in še neka) drugih pijancev je prišlo k Šoštarič®" vim in so zahtevali vina. Gospodinj® jim ga ni hotela dati, nato so začel1 pretepati gluhonemega hlapca Lovrenca Šerugo. Eden je hlapcu z nožen] -presekal uho. Gluhonemi je v svet1 jezi -dvakrat tako udaril Staniča P® glavi, da mu je počila lobanja in izstopili 60 mu možgani. Bil je pri pricl mrtev. Iz neznanega vzroka je ustrelil dekle tovarniški delavec Janez Vilman n® Jesenicah. Na VUmanoveih domu Je bite zbrana družba pri vinu. Na lepe®1 je Vitoma potegnil samokres in ustreli1 Marijo dekovčevo naravnost v srce. Je* kovčeva je pri priči izdihnila. Domne" vajo, da je Vilman izvršil strašno dejanje v duševni zmedenosti. Tramvajske proga na Rakovnik delaj* in bo podaljšek zdanje proge do!. 530 m. Stroški za ta podaljšek bod® znašali 461.000 dinarjev. Proga bo peljala do Rakova iške cerkve. .. P*d vlak jjc padcf 22letni mladem® Torkar iz Lesc na postaji v Žirovnici-Šel je v napačni vlak in ko je skočil iz njega, da bi prestopil v turistovski vlak, je padel pod kolesa, ki so P® prerezala na dvoje. Bil je na mesto mrtev. Osebne vesti. Poročili so se: V Mariboru: in®* Viktor Lindtner, iu gdč. Svetko Matko-vičeva, profesorica; iuž. Karel Kuineh gozdarski pristav, in gdč. Valči Božičeva, uradnica. Na Brezjah: p rij" fesor Stanko Bunc iz Maribora, in gdc-Mirjana Hiuterlechaerjeva. — Iskreno čestitamo! Umrli so: V Ljubljani: 641efn® Marija Cesarjeva; Jože Rus, ravnatelj zemljiške knjige v pok.; inž. Ciril Žnidaršič, univerzitetni profesor; Rudolf Pereche, dvorni svetnik v pok.; 84)etna Uršula Dergančeva; Silvester Domiceib okrajni glavar v pok.; Matija Kend®' šolski upravitelj v pok.; Zora Vizj®' kova, žena tiskarja; Angela Vončinov*, žena magistralnega 6laiitelja; Marij® Drenikova; 701etna Marija Krischeval Alojzij Paulin, veterinarski inšpektor- V Mariboru: Peter Pernat, spre; vodnik drž. železnic v pok.; Sllct®1 Ivan Madiie, mestni gradbeni sveto1® v pok.; 721etni Pavel Heričko, pečari V Celju: 691etni Anton Grafenaueri ravnatelj zemljiške knjige v pok.; J®' sip Božja, višji poštni kontrolor v P*]®' V Kranju: Konrad Pačnik, krojaški mojster. V Trbovljah: H*®L Paš, dijak 4. razreda realne gimnazij® v Ljubljani. V Slovenjem Gr a d -c u : Jože Druškovič, posestnik. £ Golniku: 381etna S. M. Matej F® kinova. V Krškem: 341etni l0* kem. Maks Humpreth. V Beogr*' d u : inž. Ernest Lavrenčič, višji nični svetnik pri ministrstvu ptl. v p0®: V Kovorju pri Kranju: 231ef® Anton Dobre. — Naše iskreno eožalJe Dvojno življenje dveh gosposkih vlomilcev Baltimore, novembra. Že nekaj Jasa s“ je prebivalcev nekega majhnega mesta v bližini Baltimora v Ameriki Polaščal velik nemir. V okolici kraja s? se namreč redno vsako noč ponavljali vlomi v samotne hiše. Te vlome sta izvrševala vselej dva zakrinkana, ho zob oborožena človeka. Ko sta elavna detektiva Henry Le-tvis in VVilliam Morton prišla v mestece, da bi razkrinkala skrivnostna v'omilca, v začetku nista mogla najti mti ene sledi, tako da je bilo poizvedovanje precej težavno. Šele junija sta prišla po več tednih dela do nekaterih znamenj, ki so se jima zdela Velike važnosti za nadaljnje preiskovanje. Detektiva sta posvetila posebno Pozornost premožnim posestnikom vil Jn sta pri tem spoznala dva brata, AHana in Charlesa Moora; stanovala ®ta v neki enodružinski hiši. O preteklosti teh dveh mladih ljudi ni vedel nihče kaj določenega povedati. Kar najhitreje sta si pa brata znala Pridobiti dostop v boljšo mestno družbo. Vsem se je pa čudno zdelo, da kljub svojemu odličnemu nastopu nimata nikakršne služinčadi in da očit-110 vsa hišna dela opravljata sama. Skrivnostni nočni pohodi Čeprav še sploh ni bilo govora o kakšni sumnji, sta Levvis in Morton dan in noč bdela nad njuno vilo. Ko ®ta bila brata nekoč 48 ur zdoma in sta detektiva drugi dan zvedela za npv vlom, ju je to še potrdilo v njunih sumnjah. Brata Moore sta ee zjutraj vrnila domov v zaprašenem avtomobilu, tako da ee je detektivoma zdelo potrebno njuno, z živo mejo zaraščeno hišo temeljito preiskati od kleti do podstrešja. Preiskava je pa v njuno veliko začudenje ostala popolnoma neuspešna. S prijaznim nasmehom sta osumljenca pustila detektivoma odkleniti in preiskati vse °mare in predale. Našli pa niso niti ;'nega koščka ukradenega blaga. Detektivoma ni preostalo drugega, ko da sta ee opravičila in odšla. Dva tedna pozneje sta pa brata Allan in Charles Moore javila, da so Neznani zlikovci vlomili v njuno vilo. Detektiva sta našla vse omare vlomljene in premetane. Takoj sta začela zadevo temeljito preiskovati, a nista •mela najmanjšega uspeha. Detektiva nista niti malo podvomila v upravičenost svojega suma; narobe, še okrepila sta si ga, kajti v prijavi vloma ®ta izsledila neke nejasnosti. Potlej sta se pa neke noči brata Moore kaj skrivnostno vtihotapila iz svoje vile. Iz neke hišice v bližnjem gozdu sta pripeljala na cesto avto in se z njim odpeljala. Detektiva sta se pa peljala za njima kajpak v primerni razdalji, in z avtomobilom z zasenčenimi lučmi. Že čez kakšnih deset minut se je prvi avto ustavil pred neko vilo. Detektiva sta iz razdalje opazovala zanimiv prizor. Brata sta z nahrbtniki na ramah s čudovito spretnostjo splezala v drugo nadstropje in se splazila v hišo 6kozi odprto okno. Ves dogodek se je odigral tako tiho, da bi bilo miško slišati. Ko sta si oba nepridiprava napolnila nahrbtnike, 6ta splezala čudovito spretno na tla in se odpeljala, ne da bi opazila, da vozi za njima v precejšnji razdalji drug avto. Nenavadno skrivališče Na robu nekega obširnega travnika eta brata izstopila in z nahrbtnikoma izginila med mogočnimi drevesi nekega gozdička. Vlomilca sta se z avtomobilom odpeljala šele ob zori, tokrat s praznima nahrbtnikoma. Levvis in Morton ju nista motila, saj je najprej veljalo poiskati njuno skrivališče, da bosta lahko potlej dokazala tudi njune prejšnje vlome in napade. Ko sta detektiva preiskala majhen gozdiček, najprej nista mogla najti nobenega sledu, kje naj bi vlomilca zakopaia svoj plen. Ko je pa vzšlo sonce, sta pri natančnejši preiskavi odkrila nekaj nepričakovanega. V nekem ogromnem deblu so bila z mahom pokrita vrezana vrata. Držala so globoko v podzemno duplino, opremljeno z elektriko. V njej je bilo nešteto nakradenih dragocenosti: nakit, srebrnina in druge dragotine. AHana in Charlesa Moora so prijeli in te dni sta stopila v Baltimoru ji na razpolago vsi potopisi članov kraljevske rodbine. V teh potopisih so opisane vse države na svetu. Ti potopisi so hkrati tudi zabavno štivo. Dopoldnevi so posvečeni šoli, ostali del dneva pa nastopu v družbi, kar je za bodočo kraljico zelo važno; posebno je pa važen dvorski ceremonijel. Na dvoru prirejajo majhne zabave, ki na njih mala princesa igra vlogo gostiteljice. Ta del vzgoje je osebno prevzela njena mati, kraljica Elizabeta. Bodoča kraljica se zelo zanima za šport, zlasti pa rada plava. Veliko paž-njo posvečajo tudi ročnemu delu, v njem je mala princesa prava mojstrica. Po končanem pouku se princesa Elizabeta igra v parku s svojimi sovrst-nicami, ali pa bere. Ima lastno knjižnico in zelo rada in veliko bere. Slort ga je do smrti pomandral London, novembra. V nekem angleškem cirkusu je pred kratkim eden naj-krotkejših in najprijaznejših slonov po nesreči zakrivil smrt nekega cirkuškega delavca. Močan indijski slon, »Salt« po imenu, je ves dan pridno delal in pomagal pri postavljanju cirkuškega šotora. Ker je pa žival tudi nastopala v cirkusu, je pred predstavo dobila eno uro počitka. Med tem časom se je slon lahko naspal in najedel. »Salt« je bil tega že navajen in se je podal h kupu sena zunaj šotora, kjer je bilo njegovo ležišče. Na lepem je pa zagledal v kupu sena nekega moškega. Bil je neki priložnostni cirkuški delavec, ki je legel v seno, da bi se odpočil. Slon se je sicer začudil svoji nenavadni malici, a pameten, kakor je bil, je vedel, da nekaj ni v redu. Previdno je spečega moža prijel s svojim rilcem, da bi ga položil kam drugam. Meter nad zemljo se je delavec na nesrečo prebudil. Presenečen, ko je na lepem visel med nebom in zemljo v slonovem rilcu, je začel neusmiljeno vaščani so jo imeli celo za čarovnico. Sevastijeva je odpotovala v Atene, kjer jo je pregledala posebna komisija znanstvenikov in ugotovila, da je res dober medij. Posebno je pa razvita njena volja. Sevastijine zmožnosti so pa kaj nepraktične za vsakdanje življenje; z njimi si dekle v Atenah ni mogla služiti vsakdanjega kruha. Odpotovala je torej spet domov, na otok Tasos in se ponudila nekemu kmetu za deklo. In zdaj se prične novo zanimivo razdobje v njenem čudnem življenju. Ko je dekle stopilo v hišo svojega novega gospodarja, so začuli vsi navzoči nenavadno šumenje. Se preden so se prav zavedali, se je že začel krušiti omet z zidu in vse je kazalo, da se bo ena stena hiše podrla, čeprav se je nihče še dotaknil ni.. Sevastijeva je stekla iz hiše in glej tudi pokanje in šumenje je prenehalo. Poklicali so bližnjega zdravnika, da bi ugotovil, ali je dekle krivo, da se je zid pričel krušiti. Zdravnik Nikolaidis, ki je Seva-stijevo že poznal, je takoj ugotovil, da je nenavaden dogodek res povzročilo dekle, morda čisto nehote. Spoznal je pa, da je vpliv Sevastijeve na kovine še močnejši. Velel je v sobo prinesti nekaj buck in žebljev. Položili so jih na mizo zraven velikega hlebca kruha. Kakor hitro je Sevastijeva stopila v sobo, so pričele bučke po mizi plesati, naposled so se pa vse lepo zateknile v hlebec. Tudi žeblji so oživeli, pričeli so celo plezati po zidu in skakati po tleh. Dekle se je samo prestrašilo svoje moči in pričelo jokati. Dejalo je, da ji ni moči živeti, ker je nihče ne mara in ker se je vsi boje. Deklici res ni kazalo drugega, ko da se je vrnila v svoj rojstni kraj. Sirom po svetu v 27 vrsticah Pomožno otroško policijsko brigado je osnovala bostonska policija. Otroci morajo pri vstopu v brigado priseči, Doma in ha potovanju, | n r ri preden greš spat, vedno: Wll! O TO CK) H t ' ZGODO pOStO pred sodnike. Senzacionalni proces je trajal enajst dni in poklicali so okrog sto prič. Zasliševanje je zbudilo tem večje razburjenje, ker sta gosposka vlomilca živela dvojno življenje in 6ta bila v etikih e kar najboljšimi družinami v mestu. Dokazali so jima sedemnajst vlomov in zanje se bosta morala pokoriti dolgih petnajst let. Skromni bogataš c London, novembra. Sir John Iler-hian, eden najbogatejših ljudi na Angleškem in solastnik največje ladjedelnice, ki zdaj gradi največjo ladjo na Syetu »Kraljico Elizabeto«, živi v Londonu ko kakšen reven uradnik v stanovanju treh sob. Nikoli se ne pelje z avtom, ampak samo s podzemeljsko železnico ali z avtobusom. Ta človek pa Plača na dan državi milijonski davek °d svojih dohodkov. Večkratni milijarder Herman — od Syojega očeta je podedoval leta 1933. štiri milijarde dinarjev — pa ne živi tako skromno zato, ker se mu zdi škoda zapravljati denar, ampak zato ker meni, da Je srečnejši, če živi skromno ko pa razkošno. Baje je sir John — komaj 30 let hiu je — v teh nekoliko letih po očetovi smrti podvojil svoje bajeslovno ^ bogastvo. V stanovanju s tremi sobami živi s'r John s svojo ženo in najpotrebnejšimi služabniki. Zanimivo je omeniti tudi to, da bi se Velika Britanija znašla v zelo nerodnem položaju, ako bi temu bogatinu na lepem šinilo v glavo in bi dvignil ves svoj denar, ki ga ima naloženega v bankah. Kako vzgajajo bodočo angleško kraljico London, novembra. Od svojega dvanajstega leta, ki ga je izpolnila preteklo poletje, se princesa Elizabeta sistematski pripravlja, da bo nekega dne sedla na prestol najmočnejše države na svetu. Učilnice v .kraljevski šoli* se nahajajo v drugem nadstropju Buckinghamske palače. Tudi princesina mlajša Sestra, princesa Margerita Josč, hodi v to šolo, a ne ob istem času kakor njena sestra, bodoča angleška kraljica. Učilnice so zelo prijetne. Vse je urejeno tako kakor v drugih šolah. Manjka samo zvonec, ki naznanja začetek 'h konec pouka; čas predavanj namreč tukaj ni omejen in pouk traja tako dolgo, dokler ni tvarina, določena za tisti dan, končana. Razdelitev pouka v tej .kraljevski Soli* je znatno drugačna od razdelitve Po drugih angleških šolah. Tako se teora na primer bodoča angleška kraljica učiti latinščine, da bo pozneje lahko proučevala stare državne listine, *d so napisane v latinskem jeziku. Urav tako se princesa Elizabeta uči tujih jezikov, posebno francoščine. En dan na teden je posvečen samo francoskemu jeziku. Tega dne mora princesa govoriti samo francoski. Njena babica, kraljica Mary, jo-je poučevala še kot otroka. Princesa Elizabeta zato že precej dobro govori francoski. Posebno pozornost posvečajo zgodovini, ker je za bodočo kraljico poznavanje političnih gospodarskih problemov zelo važno. Mala princesa bere stalno tudi angleške dnevnike, zlasti pa članke, ki opisujejo življenje kraljev in princev iz tujih držav. Posebno jo zanimajo rodbinske zveze, ker je v sorodstvu z mnogimi kraljevskimi domovi. Princesa Elizabeta se uči zemljepisa po posebnem načrtu. V ta namen so kričati. Slon se je ustrašil, kajti kaj takšnega se mu še ni bilo primerilo. Pri predstavah je vsak večer prenašal s svojim rilcem ljudi in celo še nežnejše stvarce, na primer napihnjene balončke, a nikoli ni nobenega strl. Ker je delavec bil okrog sebe z rokami in nogami, je zadel slona v oko in ga ranil. Slon je treščil moža na seno, začel tuliti in teptati po zemlji in besen dirjati okrog. S težavo ga je gospodar pomiril; ko se je slon nekoliko potolažil, je dobil na oko mrzle obkladke. V splošno presenečenje so pa pozneje žal ugotovili, da je slon pri svojem divjanju pomendral nesrečnega moža, da se je onesvestil in nekaj minut nato izdihnil. Dekle, ki s svojo voljo ruši. zidove in oživlja mrtve predmete Atene, novembra. Na otoku Tasosu živi zelo nenavadno dekle, mlada kmetica Sevastijeva; to dekle je, kakor vse kaže, izredno močan medij. 2e lani je zbujala s svojimi nenavadnimi sposobnostmi pozornost, praznoverni so- da se ponoči ne bodo potepali po ulicah in da ne bodo kradli. — V sodu namerava čez Atlantik 241etnl Američan Ernest Biegaski iz Batha v Novem Jerseyu. Vkrcal se bo v Newyorku v sod s premerom 3 m in upa, da bo s srečo in pomožnim motorjem v treh mesecih priplul v London. — V globini 800 metrov je nastal požar te dni v nekem rudniku blizu Johannesburga. Delavci so se rešili, materialna škoda je pa zelo velika. — V 6 dneh in 6 nočeh hoče obleteti svet nad ravnikom angleški polkovnik P. T. Ether-ton. Bencin mu bodo kar v zraku dovajala letala, ki ga bodo spremlja-la. — Kolo s karoserijo je izumil Francoz Jules Rossi. S kolesom prevozi 4 km v 4 minutah in 66 sekundah. — Huda letalska nesreča se je zgodila blizu letališča v Jerseyu na Angleškem. Na tla Je treščilo potniško letalo, pri tem se je ubilo 11 potnikov, mrtva sta pa tudi pilot in mehanik.— Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! ČUDNI LJUDJE * ČUDEN SVET Američani ne slove zaman po svoji ;iznajdljivosti. Včasih je pa smola., da niso iznajdljivi samo pošteni ljudje, '.ampak tudi takšni, ki nimajo popolne pravice do tega pridevka. Te dni je ',newyorška policija razkrinkala kaj nenavadno bratovščino, namreč neko 'družbo, ki so nje člani za lepe denarce sedeli po ječah namesto pravih krivcev. Ta organizacija je zasledovala po časopisih vse razsodbe, potem je pa raznim bogatim ,klientom* poslala svoje ponudbe. Po višini kazni so imeli različno tarifo. Eno leto ; težke ječe je stalo na primer v našem denarju milijon dinarjev. Zdaj sede '.člani te organizacije v ječah, a ne ’.,službeno', ampak zares... '. J!"!:* Ali ste že pomislili, kako je pri :duši od rojstva slepemu človeku, če ;lepega dne spregleda? Ta sreča je ; doletela te dni 141etno dekletce Ar-Imico Verdolinijevo iz Rima. Pred ; kratkim jo je operiral slavni rimski zdravnik za očesne bolezni, profesor I Antonio Matiucci. Operacija je po-Ipolnoma uspela, dekletce je spregledalo. Kakor začarana, je pričela gledati svet, saj ji je bilo vse tako čudovito novo. Ko so jo vprašali, kaj ji Ije najbolj všeč, je odgovorila, da jo ije najbolj presenetila pisana barva 'cvetja in zlata barva ženskih las, • » I Zaradi ene same besedice bo moral 'slavni ameriški filmski igraleo Gary |Cooper najbrže plačati globo 350.000 dolarjev. Kakšna je vendar bila ta magična besedica? Ozadje zgodbe je tole: Gary Cooper je sklenil z neko tovarno cigaret pogodbo, da bo zmerom in povsod priporočal samo njene izdelke, in je zato na roko dobil 50 tisoč dolarjev. Te dni je pa nekemu radovednemu novinarju po nesreči izdal, da si sam zvija cigarete. Veliko presenečenje v javnosti, veliko ogorčenje pri tovarni cigaret, ki je takoj vložila tožbo proti neprevidnemu igralcu. Vse kaže, da bo Gary Cooper res moral plačati veliko odškodnino, zaradi enega samega trenutka raztresenosti. *** Svet je še optimističen. Te dni se je COletna vdova gospa Atninson Bar-lova iz Kingsbridgea poročila s 17-letnim fantičem Johnom Keartonom, po poklicu nižjim uradnikom. Zakonca sta izjavila, da bo njuna ljubezen trajala večno. Svet je še optimističen. *** Ali veste, da bi ondan neka opica kmalu spravila svojega gospodarja na beraško palico? Neki trgovec v Rigi na Letonskem je imel majhno, ljubko opico. Zmerom je sedela ob njegovi blagajni in opazovala gospodarja, kako je ob petkih beračem delil vbo-gajme ali pa ljudem vračal in menjal denar. Ko je pa gospodar lepega dne odprl blagajno, je v svojo grozo opazil, da ni v njej niti beliča. Mala opica je med njegovo odsotnostjo ves denar razdelila ljudem, kakor je to- liko let vsak dan videla delati svojega gospodarja. Trgovec kajpak denarja ni mogel dobiti več nazaj in se je komaj rešil iz denarne stiske. Krivo pravijo tisti, ki očitajo ženskam, da niso pogumne. Te dni je neka mlada Londončanka, gospodična Gina Churchilova dokazala, da je ravno narobe. Stavila je z nekim tovarišem, da bo preživela noč v neki stari hiši, ki so pravili, da straši v njej in ki so v njej našli zakopan okostnjak. Gospodična Churchilova se je zvečer zaprla v sobo in čakala strahu. Drugi dan je povedala, da ji je bilo sprva malo tesno pri srcu in da je imela občutek, ko da ni sama v sobi. Da bi pregnala strah, je vzela svinčnik in papir in straha — narisala. Ko so drugi dan njeno risbo ogledovali, so opazili, da je nenavadno podobna medaljonu, ki so ga našli obešenega za okostnjakovim vratom. Pogumna Gina je sicer stavo dobila, sproži'a je pa kopico novih domnev in ugibanj... M:** Ne mislite, da nastopajo co\vboyi samo še v staromodnih pustolovskih filmih. Prav te dni smo brali, da so trije ,pravi' cowboyi rešili v Saint Louisu v Kaliforniji tri pilote iz vode, in sicer s pravo cowboysko ,laso‘. Z brega so opazili potapljajoče se pilote, vrgli so jim lase in jih tako srečno rešili. Tudi romantika, in še koristna po vrhu. tli morete ogovarjati oblikam in cenam teh klobukov? <4 * T/B 23—15 Ljubek klobučevinast klobuk, dvlf* njene oblike, okrašen 8 tenčico, raznih barv in velikosti din 38*—. T/B 23—32 Športen klobuk iz klobučevine, t modernim visokim oglavjem, okrašen * ripsa* stira trakom, raznih barv in velikosti din 48*— iz boljfie klobučevine (dlakaste klobučevine), din 78*—. \ T/B 23—18 Bolero klobuk, it dobre klobučevine, okrašen • trakom, raznih barv la velikosti din 38’— It finega baržunnstega velurja din 98—. 78.- T/B 23—25 Najmodernejša dvignjena oblika klobuka, It dlakaste klobučevine, okralea f trakom, rntnlh barv In velikosti din 78'—s V 1 f 85. T/B 23—16 Zvončast klobuk, It dobre klobučevine, okrašen s trakom in peresi ratnlh barv In velikosti din 48'— it boljše dlakasta klobučevine din 85'—. T/B 23—23 Klobučevinast športni klobuk« okrašen a trakom in poresi. raznih barv in ve-likosti din 50'— it finega buržunastega velurja din 88'—. ZAGREB, ILICH Izven Zagreba pošiljamo naš razkošen katalti lažnega blaga po res nizkih cenah NEKRVAVA Po knjigi Renčja Belbenoita »Dry Guillotine« Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Nehvaležnost je plačilo sveta Te dni me je prišla vprašat za svet neka starejša gospa. Potožila mi je,: da je živela skupaj s svojima dvema', hčerkama. Gospodični hčerki sta se I>a naveličali živeti skupaj z materjo, ki ima starokopitne navade in sta se ločili od nje. Mati dobiva zdaj 450. dinarjev pokojnine, hčerki pa prav. tako vsaka po 450 dinarjev, čeprav zaslužita na mesec 1500, celo 2000 dinarjev. Pojasnil sem ji, da je vsaka pritožba zaman, ker zakon pravi, da dobijo mati in hčerke, če se ločijo od matere, enak del od celotne pokojnine, razen če so v državni ali samoupravni službi. B. D. Na Dolenjskem je fletno...j Prvo nedeljo v tem mesecu sem bil na Dolenjskem. Mnogo ljudi hodi na Dolenjsko. Nekateri zaradi Dolenjske same in zaradi njenih tihih lepot, drugi zaradi dolenjskega vina. Oboji ljubijo Dolenjsko, kajpak vsak na svoj način. Vreme tisti dan ni bilo najlepše, vendar sem se zadovoljeni z izletom vračal na železniško postajo! v Trebnjem. Vedel sem, da bo vlak 5 kljub slabemu vremenu poln, zatof sem bil že pripravljen, da bom moral? vso pot stati. Ko sem pa vstopil vi vlak, sem videl, da se nisem zmotil, J vendar sem vseeno vprašal v nekem t oddelku, ali je slučajno še kaj pro-J štora. Nato mi je neki že precej ,oka-i jen‘ gospodič zelo .ljubeznivo' poja-i snil, da je prostora dovolj, še preveč J in to po vsej progi od Novega mesta t do sem. Smeh in tuljenje je bilo pla-* čilo za njegov inteligenten odgovor. Molčal sem in si ogledal malo bolje vso družbo in res nisem bil več presenečen ob tej nenavadni sliki. Vsi so bili že precej pijani, pardon, dobre volje, a na koncu klopi se je šopiril ogromen jerbas, ki je zavzemal dobra dva prostora, medtem ko so se ljudje na hodniku gnetli in hodili drug drugemu po nogah. Sprevodnik seveda vsega tega ni opazil, gotovo je menil, da njemu te stvari niso mar in da je nastavljen samo za ščipanje kart. Na Dolenjsko pa spet lep čas ne pojdem, vsaj tako dolgo ne, dokler bo jesen, dokler bo novo vino v zidanicah in dokler ne bo več nevarnosti, da bi me v vlaku »pet nahrulil kakšen Dolenjec, tako kakor me je ondan, ko sem ga prosil, naj se mi malo umakne: »še kaj, saj stojim na svojih tleh, če vam pa kaj ni všeč, bi pa doma ostali, klical vas tako ni nihče!« K temu menda ni treba komentarjev. Če pa tako delajo propagando za tujski promet, bo Dolenjska še dolgo zaman čakala letoviščarjev kljub svoji lepoti in kljub propagandi. Z. M. 6. nadaljevanje Štiri dni hoda po džungli nismo jsrečali živega bitja. Vlovili smo nekaj ;rib in nekaj žab, prebadajoč jih z [dolgimi, priostrenimi železnimi vilicami. Ogenj 61110 netili tako, da smo | dolge ure drgnili kose lesa, drug ob ; drugega, oglje smo pa nosili v veliki ; morski školjki. Imeli smo veliko [gnojnih ran po telesu, ki so se nare-! dile od pikov mrčesa in od nesnage. [Noge smo imeli ranjene in razbolele. [Na srečo se nismo prepirali, tega sem [se pa najbolj bal. Nagi, smo se že iz [strahu držali drug drugega. Tretji dan, že ob zori, smo prispeli [do neke koče, zgrajene iz posušene [trave. Pred njo se je sušilo nekaj zelo [starih ribiških mrež. Ribiča ni bilo i nikjer. Opazili emo v koči veliko žel-[vo in skuhali smo jo. Pogoltnili smo 1 velike kose mastnega mesa, nato smo fse pa popeli pod streho, da bi našli JU %tUD m imel pojma o tem. Prav tako niso bile to moje izkušnje v občevanju s primitivnimi domačini, saj so mi sovražna plemena, ki sem jiii bil srečal po obrežnih džunglah v Kolumbiji bila prav tako tuja kakor bi bila tuja tudi vam. Edina stvar, ki mi je omogočila, da sem se bil rešil, je bilo moje upanje. Kar venomer sem si zatrjeval: »Prebil se bom do Združenih držav. Prišel bom v deželo svobode.« Ko sem pojedel vso svojo hrano, se mi je posrečilo priskrbeti si nova živila od divjakov; obljubil sem jim namreč, da jim bom plačal po dva pezosa za vsakega metulja. Nato sem se ponoči splazil iz njihove vasi in jim ukradel čoln. Z njim sem nadaljeval svojo pot ob obali. To sem ponovil dvanajstkrat in sem tako ukradel vsega skupaj 12 čolnov. Nisem bil natančen glede hrane. Morje in burja me nista zadržavala. Vse sem potrpel nik z jedmi, namenjen psu. Zraven krožnika je bila tudi skodela vode. Pes se je igral na drugem koncu krova z majhno žogo. Splazil šem se do skodele, popil vodo, krožnik pa odnesel s seboj v svoje skrivališče. Pozneje nisem vedel, koliko dni je preteklo, kajti živel sem v popolni temi. Dvakrat sta me žeja in glad nagnala, da sem se spet splazil na krov in ukradel brano in vodo, pripravljeno za psa. Kmalu nato sem v svojem skrivališču zaslišal tuljenje ladijske sirene. Nekje smo morali pristati. Dvignil sem vrata in se splazil na 6vetlo. Pristajali 61110 ob nekem pomolu. Pomislil sem, da utegne biti to kakšno meksikaneko pristanišče. Ob vznožju stopnjic sta stala dva moža v uniformi in ustavila slehernega mornarja, ki je hotel oditi na kopno. Površno sta ga pregledala in nista zahtevala nikakšne legitimacije. • - > * ♦ m %, m j -ižmm fs§; - jr 'fsn* * Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte? Poštenost, ki je vredna hvale Te dni sem se mudila v znani slaščičarni na Kongresnem trgu in ker potem nisem imela več opravkov v mestu, sem odšla domov. Drugi dan, ko sem šla na trg, sem zapazila, da nimam pri sebi denarnice. Tudi doma je nisem našla. Premišljala sem in premišljala, toda nisem se mogla domisliti, kje naj bi jo pustila. Vprašati sem šla tudi v omenjeno slaščičarno, kjer so mi denarnico, ki sem jo pustila pod časopisi, takoj izročili. Lepo som se jim zahvalila za ljubeznivost, pri tem so mi pa povedali, kaj se je zgodilo pred kratkim prav pri njih. Neka dama je pustila v slaščičarni torbico, v njej pa cel tisočak. Tudi dama je prišla po denarnico in jo dobila. Motite se pa, če mislite, da se je le z eno samo besedico zahvalila za prijaznost in poštenost, da je dobila svoj denar nazaj. Ž. C. Večni in neobhodno potrebni specialisti V neki ljubljanski tovarni montirajo te dni nov parni stroj. Montažo vrši ,specijalist‘ iz Nemčije, strežejo mu pa delavci-domačini. Razumljivo, ,špecijalist‘ govori samo »voj jezik, naši delavci pa tudi samo svojega. Zato se ne razumejo in ko zaradi tega razloga nek delavec ni takoj skočil, da bi gospodu špecijalistu nekaj pomagal, ga je le-ta nahrulil: >Du, dreckiges Schvveinhund!« Seveda je bilo tudi to brez učinka ■— ker ga delavec pač tudi tokrat ni ^razumel. Ali je potrebno — vprašajmo odkrito — da podpiramo tujce, ki nas y zahvalo potem še tako nesramno psujejo? Kaj mislite, ali res nimamo sami strokovnjakov? Pika kakšno perilo. A bilo »i niti enih hlač in niti ene srajce. Našli emo le sedem starih kril iz bonibažastega platna. »Tudi krilo je boljše kakor nič,« je dejal Bebret in se pričel oblačiti. Kmalu smo bili vsi v krilih. Ko smo nadaljevali pot, 6nio videli, da smo vsaj pred mrčesom varnejši. Dan nato nas je našla straža kolumbijskih vojakov. Z zaraščenimi obrazi smo bili videti kaj čudni. »Vzemimo jih s seboj, da jih bomo pokazali generalu,« «0 rekli vojaki. »Že več let nismo doživeli kaj tako smešnega.« Dobro uro nato emo prišli v malo mesto Santa Marta; tam so nas odpeljali v barake. General nam je dal obleke, hrane in zdravil, hkrati je pa obvestil francoskega konzula. Dan nato 61110 bili za mrežami vojaških ječ, obdani z visokim zidom. Čakali smo, da nas kakšna francoska ladja popelje nazaj na Guyano. Izgubili smo bili igro. Zaradi tega strašnega razočaranja so se pričeli moji tovariši med seboj prepirati in kmalu 81110 bili sredi krvavega pretepa. Na naš vik in krik so prihiteli pazniki. Sani ne vem, zakaj eo mene ločili od drugih in me zaprli samega v neko ječo. Nato — težko je verjeti, ako ne poznate južnih Američanov — je stopil pomočnik upravnika v mojo ječo z zvitkom papirja in s svinčnikom v roki in mi je dejal: »Belbenoit, pustili te bomo pobegniti. Tvoji prijatelji 60 drugačni tipi zločincev, pokore se za vse težje zločine. Pretehtali smo tvoj primer. Danes lahko spišeš nekaj člankov za list ,Prenso‘. Urednik ti bo jutri popoldne * izplačal honorar. Ponoči boš našel t vrata svoje ječe odprta. Srečno pot! X Ves tisti dan sem pisal članke o ♦ raznih nečednostih francoske kazn.jenske uprave. Že pozno popoldne je stopil v mojo ječo urednik Don Paez Reyna. Prebral je, kar sem bil napisal, potlej mi je pa izročil šop bankovcev. Nekaj trenutkov nato sem se napotil k vratom in previdno pritisnil na kljuko. Vdala se je, vrata so se odprla. Na koncu jelniškega poslopja sem našel zunanja vrata priprta. Pozneje sem zvedel, da so moje tovariše z ladjo znova odpeljali na Kuho giljotino. Od vseh tistih, ki smo hkrati pobegnili s Hudičevih otokov, sem si bil edini jaz priboril svobodo. Razum pogosto zmaga nad materijo. Vem, da me je samo ena stvar rešila v tistih strašnih dnevih, ki so prišli nato. Niso bile to moje mišice, saj sem zelo šibak. Tudi ni bilo moje poznanje morja ali džungle, saj nisem Most čez reko v džungli ob misli, da «e približujem Združenim ameriškim državam. V džunglah Paname sem preživel nekaj mesecev pri nekem prijateljskem plemenu divjakov. Nato sem ei krčil pot skozi Costo Rico, Nikaraguo, Honduras in naposled sem prispel v Salvador. Tu sem v malem pristanišču La Libertad zagledal majhen tovorni parnik, kako je pravkar vkrcaval blago. Zvedel sem, da bo krenil proti severu. Posrečilo se mi je, da sem ee neopaženo splazil na lad jo. Skozi okrogla ladijska vrata eem takorekoč padel v temno sobo, polno svitkov debele vrvi in železnih kabljev. Tu sem ležal, vse dotlej, dokler niso pričeli stroji delovati. Dva dni sem preživel v tem prostoru v notranjosti ladje. Peščico hrane, ki sem jo bil prinesel e seboj, sem že davno pojedel. Bil sem zelo žejen. Odločil sem se, splaziti se na krov, kakor hitro ee bo zmračilo, in si poiskati nekoliko hrane in vode. Vzpel sem se po 6topnicah in dvignil pokrov. Bilo je temno ko v rogu. Dva jarda pred menoj je stal velik krež- Odločil 6em se, da bom stavil vse na eno kocko. Prav pred menoj je neki častnik odšel čez mostiček na kopno. Pohitel sem za njim. Moža v uniformi sta častnika prisrčno po angleško pozdravila. Jaz sem odprl sveženj, ki sem v njem imel svoj rokopis. To je bilo vse, kar mi je ostalo. Eden izmed mož mi je avtomatsko pretipal žepe in mi namignil, da lahko grem. Tako sem stopil na kopno. Pri nekih delavcih sem zvedel, da sem v Kaliforniji in da je torek. V tisti temni izbi sem torej preživel sedem dni in noči. Opotekaje se sem hodil po ulicah. Strašno sem bil shujšal. Bil sem brez zob. Imel sem vsega skupaj samo par bombažastih hlač, eno bombaža-sto srajco, plašč in par strganih čevljev. To je bilo vse moje premoženje., A nič več se nisem bal. Po 22 mesecih strahotnega trpljenja 6em ee naposled vendarle rešil iz pekla francoske Gu-yane in našel 6vojo rešitev v Združenih ameriških državah. Ves erečen eem elopal po predmestju Los Angelesa. KONEC Ljubezenska drama v cestni železnici Napisala L Neumannova Pozorišče: tramvajska postaja sredi velemesta. Pol tucaia premraženih, mokrih ljudi čaka na tramvaj. Mlado dekle s srebrno lisico in s klobukom po zadnji modi se naslanja na drog obcestne svetilke in z naspol priprtimi .očmi opazuje ljudi okrog sebe. Misli si: >Ali je tale postaven? Ne, ta že ne. Slepari. Umetno razširjena rumena angleških plaščev napravijo vsakega ,zelenca' tako širokoplečega, kakor je. Hans Albers... Mladenič z nagačenimi rameni vstopi v trn mvajeki voz in izgine čakajočim izpred oči. Dekle zdolgočaseno opazuje ljudi, ki še čakajo; ozlovolje-no zdeha, saj so ostali le še: debelušen gospod z naočniki, zatopljen v trgovski list, gospod z gosto brado in lovskim klobukom, debela dama v tenkem plašču in vitka dama v debelem kožuhu. Družba se zgane, kajti bliža se tramvaj. V zadnjem trenutku priskoči še neki mladenič. »Čeden dečko...« si misli dekle 111 gleda.čez rame. »Ali bo vstopil? Da, vstopil bo.« Prožno se zavihti po stopnicah;- ko j za njo vstopi čedni mladenič. »Všeč sem mu...« si misli dekle in zardi, kajti čutila je, da jo mladenič opazuje. Saj ui čudilo. Srebrna lisica. In moje nožiče. Skratka, od pet do glave. Ozre se in se nasmehne. »Naprej, hitro!« priganja sprevodnik. Tramvaj odpelje. Dekle in mladenič sedita drug drugemu nasproti. Dekle (ga opazuje): Kako romantične poteze ima. In tako melanholičen je! Zmerom sanjarim o mladeničih z otožnim izrazom. Mladenič (si pa misli): Zdi se mi, da moj želodec ni v redu. Nezaslišano slabo se počutim. Kajpak, medeni kolački. Kolikokrat sem že rekel gospodinji, naj nikar ne peče kvašenega peciva... Dekle: Morebiti je pa nesrečno zaljubljen. Ne, ne, tako lepega faiita mora imeti vsakdo rad... Mladenič: Nič ne .bom mogel jesti. .Pri 'vsem tem je pa danes torek, ko bo zrezek na mizi... Dekle: Nepremično lilo gleda. Zdi se mi, da sem 11111 vše.č... Mladenič; Plavolaska, Te koruzno obarvane kise sovražim. Sicer je Mi-I Iona tudi plavolasa, toda to je raz-I lika... I Dekle; Nedvomno! Ugajam 111 u.„ Mladenič: Milena je kljub teinu ljubka. Prav za prav ima kostanjeve lase. Pri njej sploh ne opaziš, da im® pobarvane lase. Dekle: Čedalje bolj me gleda. Vendar enkrat ugajam nekomu, ki tudi meni ugaja! Mladenič: Povrhu imam pa še mokre noge. Ah, to nesrečno vreme! Ženskam je prav za prav dobro. Oh, ko bi mogli tudi moški nosili takšne škornje, kakor jih ima ta plavolasa stvarca pred menoj... Dekle: Aha, moje noge! So 11111 že všeč! Teta Beti ima prav, ko trdi, da moje noge vsakega očarajo. Mladenič: Kljub temu mi pa ne bi bilo treba imeti mokrih nog... Sam sem kriv. Namesto, da bi Mileni podaril novo jopico, bi si dal rajši delali nove, i>odplate. A kaj. ko sem proti ženskam tako šibak. Dekle: Zdi se, da je ta mladenič osvojevalec žensk. Mož z železno voljo; takšen je bil že od nekdaj moj ideal. Mladenič: Zdaj je kajpak že prepozno. Plačati moram še za dva meseca obresti. Poravnati moram še obroke za gramofon, slo dinarjev moram vrniti Tonetu, moj Bog, že spet želodec. Če bo to še dolgo trajalo..« Kje pa emo? Borza. Uh, kako je Pu' sta ta vožnja t Mladenka: Zavojevalec ženskih src. Kako nemirno gleda okrog sebe >" bobna s prsti po aktovki... Ko bom izstopila, bo gotovo šel za menoj. Nagovoril me bo. Kaj naj napravim? No da. potlej se bova pač dogovorila '/l1 sestanek. Za petek se bom zmenila z njim, tedaj me bo v službi lahko nadomestoval Kovač. Mladenič: Boljše bi bilo, če bi sedel v smeri vožnje. Ta slamnata pobarvana go? lili je morala prav pred nosom zasesti sedež. Dekle: Dolgo bova hodila skupaj. I11 pozneje enkrat, kdo ve... Mladenič: Prav tega neusmiljenega zavijanja po želodcu je bilo še treba. In mokrih nog. Še zbolel bom... In to prav zdaj ko sem se zmenil za jutri— Vse življenje je zavoženo. Dekle- Vzdihnil je! Zaljubljen ie varne in je zato najbrže že v skrbeh.. Nikar se ne boj moj sladki, mali, saj si mi všeč... Bog ve o čem tako napeto premišljuje? Mladenič brez misli brunda najnovejši napev tanga- >Tram-lram, tra-ram-tam-tam-lam...« Dekle; Zdi se, da ima malo zaupanja sam vase., linm že jaz prevzela vso stvar v roke. Kakšna sreča, da sem danes vzela sv-oj novi, ljubki klobuček z elegantnimi kolibrijevimi peresi ! Mladenič: Mestna hiša. Tram, tra. Kakšna grda papagajeva peresa si je to dekle zataknilo v klobuk.... Grozno. Če bi Milena imela takšen klobuk, bi jo takoj zapustil. Dekle; Opazil je, da imam okus. Toda saj je tudi sam zelo eleganten. Sploh se čudovito ujemava. Postaja. Novi politiki vstopijo. Med njimi tudi neka elegantna dama, zavita v kožuh in v oblak parfuma; postavi ee mladeniču nasproti. Dekle: No! Kaj se pa gnete ta našopirjena goska med nama? Mladenič: Čeprav mi je slabo, se moram smejati, če pomislim na bar-varja. Kako je možak spravil šefa v zadrego... čisto prav mu je, staremu sleparju. Delile: Kako jo gleda! Moj Bog, zdi se mi, da mu ugaja! . No ali je to kaj čudnega? Kako nesramno se spogleduje z njim? Predrznost! Cisto tuj človek, pa ga tako bulji... To so tako-imenovane dame! Dama: Novi čevlji iz nojevega usnja so mi pa res pretesni. Če bom mogla še dolgo stali, mi bodo še členki otekli Ta tejiec nasproti bi mi res lahko odstopil svoj sedež... Dekle: Ugaja ji! Vse je končano... Le kako pride tej nesramni ženski na misel, da mi ga kar meni nič tebi nic prevzame, ko je t)il Vendar že tako r.aljubljen vame! In on? Moj liog, kako so mošk’ nestanovitni! Mladenič- Kožuh te dame je vreden svojega denarja. Kaj takega si Milena tako želi Kaj ko ponarejen ni polovico take trpežen. Dek>e: Al' nis^m rekla? Jo že po-žira s pogledi! Takšna zanikrnost! Kaj je ta trlica v primeri z menoj! Mladenič Kdaj bo neki to papagajsko dekle izstopilo? Tako vodeno pla-ve oči ima ko Mimi, ki sem hodil ^ njo lani. Kako mi je le moglo to strašilo tedaj ugajati... Dekle O moj Bog! Gledališka 7 ca! Pri Bellarij: bi morala prestopiti' Nadaljevanje na li. strani DOBRA beseda Dobra beseda. Menda se ne motim, menim, da ste ie doživeli trenur ko ste je bili potrebni bolj ko ljubkovanja, bolj ko nove obleke, da bolj ko kruha. Morda ste bili slabe volje, živčni, bolehni, razdražljivi in kuj vem še vse. Sami niste vedeli, ces® vam je treba. Neki dober angel vas je pa pripeljal v bližino tega ali °nega poznavalca človeške duše in vam naklonil dobro besedo. Dobra beseda je skoraj toliko ko dober nasvet, skoraj toliko, ali pa še Vec. Preden ste jo slišali, preden se Vam Je vtisnila v dušo, ste bili otožni, mračni. I'o njej se vam je pa zazdelo, ko da je na svetu res še lepo, ko da se lahko še zmerom veselite in ko da se bo vse prej ali slej popravilo. Vse to je storila ena sama do-"ra beseda. . Ni pa dovolj, da dobre besede prejemamo, tudi dajati jih moramo, dandanes, ko je življenje zgoščeno v rek: ,Pomagaj si sam in Bog ti bo Ponuigal', danes, ko vsakdo hiti po svojih, potih, ko ima vsakdo svoje skrbi' je le malo ljudi, ki bi utegnili Vazen sebe še koga drugega spodbuditi. To se pač ne obnese. Ni časa, nx potrpljenja. In tako hodijo ljudje drug mimo drugega s svojimi skrbmi ln težavami, potrebni dobre besede, a prepovršni, da bi si vzeli časa zanjo. Večkrat se zgodi, da se ta ali oni zapre vase, češ, kaj bom vsemu svetu razkazoval svojo bolest. Včasih se pa Pridruži temu ponosu še domišljija, češ toliko ko drugi tudi jaz znam in vem. Takšni ljudje postanejo zapeti, včasih celo čudaki. Znanci in prijatelji se jim s časom odtuje in pozneje, ko morda sami v sili iščejo stika ~ njimi, šele spoznajo, da so zavozili na krivo pot. ,Dve glavi več vesta^ ko ena', ta pregovor bi si morali takšni čudaki vsako jutro ponoviti, še preden skočijo iz postelje. Ni dobro vsega veselja privoščiti samo sebi, prav tako pa ne nositi sam vseh skrbi. Ljudje, ki so v življenju kaj dosegli, so imeli navadno dobre življenjske družice ali pa dobre prijatelje, ki so jim pomagali z vzpodbudno besedo, z dobrim nasvetom. Koliko besed spregovorimo vsak da n tjavdan, v prepirih, pri opravljanju znancev in prijateljev, ob nesmiselnih vljudnostnih pogovorih brez glave in repa, koliko besed, a kako malo srca je v njih! Narobe! Celo zloba se zrcali v njih, želja po škodo-vanju, čeprav potisnjena v podzavest. Ženskam očitajo veselje do opravljanja in obrekovanja. Morda je bilo njega dni, ko ženska ni imela nobenega duševnega dela, to še nekoliko upravičeno, danes pa prav zanesljivo ni več. Ni in ne bo, dokler ženske same ne bodo pokazale, da to ni res. Ni, dokler bo vsaka v obraz 'povedala svoje misli tistemu ali pa tisti, ki zdaj o njem ali nji govori za njegovim ali njenim hrbtom. Odkrita beseda krči pot dobri besedi, dobra beseda pa odpira vrata dobremu na-tvetu. Saška na jajce lepo zrezan košček gomoljike. Ce nimaš gomoljik, pa uporabi koščke prekajenega kuhanega jezika. K jajcem pripravi tole omako: zalij precej temno prežganje z juho, pridaj na majhne kosce zrezanih zelenjavnih koreninic, peteršilja, korenja, zelene, krompirja, paradižnikove mezge, rdečega vina, soli in belega popra. Omako skuhaj, pretlači jo skozi sito in jo daj v posebni skodelici k jajcem. »Kavni kipnik: Zreži na kocke dve ostrgani žemlji in ju polij s kozarcem vrelo sladke smetane, ki si ji primešala kozarec močne črne kave. Pridaj še za jajce presnega masla in prekuhaj to, da se bo popolnoma razmočilo. Ko se ohladi, primešaj 5 rumenjakov, 8 dek sladkorja, zmešanega z vanilijo in sneg dveh beljakov. Kipnik speci v pečici in ga potem posipaj s sladkorjem. »Nadevana goska: Denimo, da boš nadevala gosko z nadevom iz testenin. Skuhaj v slani vodi testenine, med kuhanjem jih odcedi in polij z mrzlo vodo; primešaj jim žlico stopljenega presnega masla, 2 rumenjaka in nekaj žlic kisle smetane. Ta nadev stlači gosi v trebuh, duši jo na masti ali na presnem maslu, na zelenjavi in zelenjavnih koreninicah. Spočetka jo zalivaj z juho, pozneje pa z njenim sokom. Ko je gos mehka, jo vzemi iz koze, zarumeni na masti žlico moke, prežganje zalij z juho, prevri in odcedi ga, pridaj malo kaprn ali narezanih oliv in omako še enkrat prevri. Naposled oblij z njo zrezano gos in nesi na mizo. 'Jabolčna torta: Pripravi testo iz četrt kile presejane moke, kg pusstega, opečenega telečjega mesa, zraven tenka rezina grahamovega kruha. J u ž i n a : 'A kile svežega 6adja. Kosilo: Juha, 20 dek kuhanega; pustega govejega mesa ali pa pečeno, pusto telečje meso, 20 dek dovoljene zelenjave, 'A kile sadja, bodisi svežega ali pa vkuhanega in osladkanega s saharinom. Popoldansko j u ž i n a : sko- delica čaja, trdo kuhano jajce, tenka rezina prepečenca. Večerja: 15 dek rostbeefa, 20 dek dovoljene zelenjave, 30 dek radi-ča, 5 dek nemastnega sira, tenka rezina prepečenca in ‘A kile dovoljenega sadja. To je dieta za shujšanje. Lotijo naj se je pa samo tiste, ki hi res po vsaki ceni rade sliujš-ale, kajti pri tej dieti je vsake dobrote komaj nekaj skopo odmerjenih dek! Simona Umetna prehrana dojenčka //Sldčada<<• Kaj smem jesti in česa ne smem? Naša kuhinja kaj bo ta teden na mizi? Četrtek: Golaževa juha, dušeno sladko zelje, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Jajčna jed' s solato endivijo. Petek: Zelenjavna juha, sirova gibanica, kompot. — Zvečer: Krompirjev pečenjak z mešano solato. Sobota: Možganova juha, dušen krompir, hren v omaki, kuhane telečje kosti. — Zvečer; Palačinke, polnjene z zelenjavo, kavni kipnika Nedelja: Riževa juha, nadevana goska,» dušen krompir, solata, jabolčna torta.« — Zvečer: Mrzel narezek. Ponedeljek: Vlivanci na goveji juhi, svinjina v kvaši," krompirjev pire, solata. — Zvečer: Goveji golaž. Torek: Vranični cmoki na goveji juhi, naravni zrezki, kostanjev pire." — Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Sreda: Zdrobova juha, sladka repa, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Piška v obari, kruhovi cmoki. Pojasnila: ‘Jajčna jed: Skuhaj v slani vodi nekaj olupljenih krompirjev, odcedi jih in pretlači skozi sito. Primešaj muškatnega oreška, nekaj rumenjakov in nekoliko soli; vrzi nato v kozo košček Presnega masla, pridaj pripravljeni krompir in ga nekaj časa na žerjavici mešaj. Potem oblikuj iz tega krompirjevega testa majhne hlebčke, jih pomaži z jajcem in speci v pečici. Na Vsak tak hlebček daj ocvrto jajce in Ne sinete mi zameriti, ako vam povem, da se jaz na vašem mestu ne -bi nikoli pokoravala temu ali onemu shujševalnemu postopku. Visoko namreč cenim užitek, ki g« ima človek pri dobri jedi, zdi se mi skoraj večji, kakor tisti, ki ga imamo, ako izgubimo nekaj bore kil. Ker pa niso vse ženske enake, in ker je tudi ideal lepe ženske še zelo naklonjen vitkosti, sem se odločila, napisati natančno dieto za »hujšanje, dieto, ki bo marsikateri naši čitateljici dobro došla. Vnaprej naj pa povem, d« se je treba po dieti natanko ravnati, ako nam je reš kaj do uspeha in da ta dieta vse bolj prazni mošnjiček kakor navadna hrana. Novoporočenim ženicam in materam pa še posebej svetujem, naj ne silijo z dieto vse družine, ako hočejo same shujšati, kajti ne verjamem, da bi pri možu in pri otrocih našle kaj prida razumevanja za takšno hujšanje in takšno hrano. Juhe: dovoljene so vse nemastne juhe. brez jajc in sira, predvsem zelenjavne juhe. Vse mlečne juhe, mastne juhe, juhe s smetano, stročnicami, moko in ovsenimi kosmiči ali zdrobom, so pa strogo prepovedane. Ribe: dovoljene so: postrv, ruski linj, ščuka, krap; prepovedane so pa: jegulja, slanik, sardine, sardele, (kaviar) in vse druge ribe. Prepovedane so tudi žabe; bolje je tudi, da ne jeste sardelnega masla in ribje majoneze. Meso: dovoljeno je pusto goveje in telečje meso, kuhano, pretlačeno, pečeno, a brez omake. Bazen tega še: perutnina, golob, srnina. Prepovedano: meso, pripravljeno v paštetah, vsakršno mastno in ostro začinjeno meso, svinjina, mesne jedi, koštrunje meso, ovčje meso, zajec, divjačina sploh, gos, raca, puran, fazan, telečji in goveji jeziki, telečja noga, goveji rilec, mozeg. Mesni izdelki: dovoljena je mila. pusta gnjat. Prepovedano: vse klobase, prekajeno meso, slanina, prekajen jezik. Krompir: dovoljen je nemasten krompir v koščkih in tudi krompir v pireju. Drugače pripravljen krompir, posebno pa na mašiti dušen krompir je strogo prepovedan. Prepovedana je tudi krompirjeva solata. Stročnice: so vse prepovedane. Zelenjava : dovolveua: kolera- be, črni koren, korenje, redkvica, hren, beluši, špinača, paradižniki. Vse to le kuhano, pretlačeno in čisto brez masti. Prepovedane so vse konzerve, pa ZADOVOLJNI ste le, kadar dobro in poceni kupite V Zglasite se pri nakupu blaga za moška in damska oblačila v najnovejših vzorcih pri JAIKO CESNIK LJUBLJANA, Lingarjeva ul. čeprav konzerve dovoljene zelenjave, rdeče zelje, repa, paprike, česen. Solate: dovoljene so: paradižnikova solata, vse zelene solate, milo začinjene in m«lo zabeljene, beluševa, kumarčna solata in solata iz stročjega fižola. Prepovedane so: krompirjeva, zeljnata, repna, ribja in mesna solata. Omake: Dovoljene so: zelenjavne omake, čebulna omaka, sploh omake, ki je v njih malo masti. Prepovedane so vse mesne omake, omake z mnogo smetane, jajc in ostro začinjene omake. Žita: dovoljena je pšenična moka. Preipovedan je oves in vsi ovseni izdelki, med njimi tudi kosmiči. Močnate jedi: so na splošno prepovedane, kvečjemu so dovoljeni sadni narastki. Vse vrste cmokov, -pe-čenjakov in drugih močnatih jedi so strogo prepovedane. Slaščice : prepovedane. (Posebno važna točka za vse sladkosnede!) Mezge : dovoljena je s saharinom sladkana ta ali ona sadna mezga, a v zelo zmerni množini. Prepovedano: med, vsakršno maslo, pa bodisi sardelno ali kakšno drugo maslo. Sir: vse vrste mastnega sira so prepovedane. Sadje • dovoljeno je olupljeno ali neolupljeno presno sadje, bodisi jabolka, hruške, marelice, češnje, breskve, slive, grozdje, pamaranče, grape-fruit, melone, rdeče jagode in še drugo, ne presladko sadje. Prepovedano: kostanj, orehi, mandlji, lešniki. Kompoti: dovoljeni so neslad- kani kompoti, predvsem rabarbarov kompot in kompoti iz dovoljenega sadja. Prepovedano je kandirano sadje. Pijače: dovoljene: voda. šibka kisi« voda, kava, čaj in nekoliko mleka. Prepovedano: čokolada, kakao, vino, pivo, likerji in žganje. Začimbe: so dovoljene le v zelo majhni meri. Dovoljene so: sol, kis, gorčica, kumina, kapre, peteršilj, muškatov orešek, nagljeve žbice. Prepovedane so: poper, paprika, ingver. Sladko r je prav tako prepovedan kakor mast, kajpak v zmerni množini ga moramo uporabljati, drugače bi naše telo preveč oslabelo. Sladkor pogosto nadomestimo s saharinom, nikakor pa ne z drugimi sladkimi pripomočki, na primer, z medom. Kot zabelo uporabljamo v zelo zmerni množini mast, presno maslo in olje, nikakor pa ne slanine, smetane in kisle smetane. Miade Angležinje U vseh mogočih slojev v prostem času redno telovadijo Ce le moremo, hranimo novorojenčka z naravno prehrano, torej z materinim mlekom. Ako pa mati iz kakršnega koli vzroka ne more dojiti, se moramo zadovoljiti kajpak tudi z umetno prehrano. V poštev pride kravje in kozje mleko. Važno je pa, da j.-; žival, ki daje mleko, zdrava. Vso množino mleka pripravimo že zjutraj za ves dan. Mleko mora biti, posebno poleti, zmerom na hladnem. Posamezen obrok nalijemo v steklenico in pogrejemo. Steklenica pa ne sme imeti robov. Najbolj priporočljive so steklenice iz trdnega jenskega stekla. V steklenico pa takoj po uporabi nalijemo mrzle vode. Dvakrat na tfden moramo steklenico dobro prekuhati. Duda naj bo iz enega kosa. Najprej jo-prekuhamo, preluknjamo jo pa s šivanko, ki smo jo prej razžarili nad plamenom. Za novorojenčka naredimo prav majhno luknjico. Tudi dudo dvakrat na teden prekuhamo. Hranimo jo v pokritem kozarčku, da ne pride prah do nje. Če je otrokovo blato zelenkaste barve, je to znamenje, da ni vse v redu z njegovo hrano in Judi z njegovo prebavo. Zelenkasto blato je navadno znak črevesnega katarja, rdečkasto pa znamenje griže. Če opazimo pri otroku podobno,blato, moramo otroka koj nesti k zdravniku Hrano pripravimo takole: vzamemo 2« prekuhano mleko in ga segrejemo v topli vodi, ki naj ima vsaj (»0°. Grejemo ga 10 do 15 minut. Vodo moramo večkrat premenjati, ker se shladi. Toploto mleka preizkusimo na zapestju, kjer je koža posebno občutljiva. Okus mleka poskusimo tako, da vlijemo nekaj kapljic na dlan in jih poskusimo. Nikakor pa ne pokušamo mleka iz steklenice. Dudkp naj ima otrok v ustih le 1-5 cm globoko. Ko otrok mleko popije, ga za nekaj minut dvignemo. Najmanj pol ure po hranjenju mora otrok popolnoma mirovati. Takoj po porodu potrebuje novorojenček K litra mleka na dan. Če otroka hranimo umetno, uporabimo začetka pol vode, pol mleka in malo sladkorja. Vse skupaj naj vre 3 minute. Po treh mesecih primešamo lahko že malo moke. Vzamemo rženo moko, jo prepražimo, da je svetlo-rumena in jo potem zakuhamo v mleko. Namesto ržene moke je še boljša pšenična moka. Vzamemo na primer 50 g mleka in 50 g vode, 5 g sladkorja in 2 g moke. Mleko in sladkor prevremo skupaj 3 minute, nato pa odstavimo. Posebej vzamemo 50 g vode in zavremo. Ko zavre, ji pridamo 2 g moke, ki jo prej razpustimo v malo mrzlo vode, da se ne sprinte v kepice. To kuhamo 20 minut, nato pretlačimo skozi zelo gosto sito v mleko. Riževo mleko: 50 g mleka, 50 g vode, 5 g sladkorja, 2 g riža. Mleko in sladkor spet skupaj zavremo. Nato kuhamo riž v vodi 1 uro, da se popolnoma razpusti. Če voda povre, je treba zaliti z vrelo vodo. liiž je treba nato i! krat pretlačiti, nato šele dodati mleku. Vso množino hrane skuhamo zjutraj za ves dan. Ko je otrok siar 4 mesece, dodamo eno tretjino litra vode in dve tretjini litra mleka. Pri petih mesecih damo otroku zdrobovo kašo (ob 12. uri). Pri Šestih mesecih mu damo zdrobovo kašo dvakrat na dan, in sicer ob 12. uri in ob 18 Takrat otroka že hranimo z žličko Pri 7 mesecih pričnemo ol roku daiati juhe in prikuhe, na primer krompirjev pire. špinačo, korenje. Vse obroke ki jih damo otroku, je treba dobro pretlačiti. Pri 9 mesecih odpravimo zadnji obrok ob 21. uri. Za otioka je zelo važno, da mu že pri 3 mesecih pričnemo dajati sadja. Sprva mu dajemo samo sadne sokove: jabolčni, marelični, pomaraučui sok. Zelo zdravo je, da otroka pri 3 mesecih privadimo na ribje olje, ki ga Grozdnega soka ne dajemo. Soku dodamo nekaj sladkorja. Sadni sok damo otroku j>red opoldanskim obrokom, in sicer 3 mesece staremu otroku 1 veliko žlico. Otroku pri 4 mesecih danvo lahko že tako imenovano čežano, kuhano in pretlačeno sadje MODNA MANUFAKTURA LJUBLJANA, Frančiškanska ul. primešamo mleku. Pozimi moramo sadne sokove segreta. Korenje pripravimo takole: narežemo ga na kolesca in kuhamo tako dolgo, dokler se popolnoma ue zmehča Pretlačimo ga, dodamo vode, ki se je v njej kuhalo in pridamo prepražene moke. Ko ga odstavimo, pridamo še za noževo konico presnega masla. Telu Meta. V Gospodična G. Štajersko. V Ljubljani imamo več zdravnikov-dennatologov, torej vam ni treba hoditi v Zagreb. Njih naslovi so: Dr. Tominšek Zdenka, Cinl-Mntodo-va ul. 16/1., ord 9.80—12. in 3.-5. Dr. Bajželj, Dalmatinova ulica, št. 3, ord. 9.30—11. in 2.-4. Dr. Demšar, Tavčarjeva ul. 2, ord. 10.30—12. in 2.-3. Dr. Hammerschmidt, TjrrSeva ul. 1. ord. 10.—1 in od 3.-4. Dr. Jakša; Kongresni trg 8. ord 10. do 12. in 3.-5. Dr. Virant, Gosposvetska cesta 13, ord. 12,—3. Porabni nasveti 1 Ako želiš, da bo steklena roba bolj odporna, jo zloži v velik kotlič in nalij na vse skupaj mrzle vode. Postavi na srednjemočan ogenj in pusti nekaj minut vreti. Potegni z ognja, postavi na hladen prostor in počakaj, da se steklena roba v kotliču popolnoma ohladi. Vzemi iz vode in skrbno izbriši. Tako bodo postali kozarci zelo odporni. Zrinjene konzervne škatlice odpreš z lahkoto, ako jih ,polikaš‘ s toplim likalnikom. Toplota raztopi lepilo in škatlico brez težave odpreš. Pri lahnem vnetju bezgavk ne grgraj vodikovega prekisa, ampak samo gorak kamiličen čaj. Zarjavele nože očistiš rje, ako rezilo potisneš v zemljo in ponoviš to tolikokrat, dokler rja popolnoma ne Izgine. Očisti nato rezilo z usnjem, ki sl ga popudrala s posebnim pudrom proti rji. Ut poiaiiitg si nHilali vedno novodošle novosti v N O D N 1 TRGOVINI i »Ei, unum SV. PETRA CESTA ŠT, 2 Prosimo, oglejte ti izložbe! ZAKON GOSPODA TERBRU6GA Hetnški napisat T, Cadsen O M 7. nadaljevanje Pismo je zganila, ga vtaknila v ovoj in napisala nanj Štefanov naslov. Zdelo 6e ji je, ko da se ji je od srca odvalilo težko breme in olajšana se je odpravila k počitku. Magda je imela polne roke dela, kajti urediti je morala sobe, ki naj bi v njih stanovala gospa Terbruggova in Fred. Na Štefanovo odločno brzojavko, naj prideta takoj, sta odgovorila, da sta že na potu. Zaradi Fre-dove bolezni sta morala pa potovati zelo previdno in počasi, in tako so njun prihod pričakovali šele v nekaj dneh. Magda ni vedela, kaj naj bi storila, da bi bilo domovanje tašči in Fredu v njuni hiši kar najlepše in najudob-nejše. Zdaj pa zdaj je iz svoje sobe prinesla kakšno malenkost, zdaj kakšno umetniško sliko, kristalno vazo ali kakšen kipec. Hotela je bolnika tudi duševno in estetsko čisto zadovoljiti. Vse, kar je bila uredila, je bilo tako skladno in čedno, da se je celo Štefan začudil njenemu okusu in umetniškemu čutu. Ko je Signa Hall-grenova videla Magdino prizadevanje, in če je Magda nežno govorila o bolniku, je smehljaje se dejala: »Materinska ljubezen je to, samo brez pravega izraza...« Magda je vsa zardela ugovarjala, a niti sebe ni mogla čisto prepričati. Naposled je le napočil tisti srečni dan, ko sta prispela Fred in tašča. Magda se je ob prvem, pogledu na bolnika prestrašila. V teh nekaj tednih se je bil Fred silovito izpremenil. Oči so mu bile upadle, pogled otožen, lica bleda, skoraj prozorna. Lahen smehljaj mu je spreletel obraz, ko je zagledal svoj rojstni dom. Vsi so se bali vtisa, ki ga bo naredilo nanj to mesto, ki ga je bil zapustil kot mlad, življenja kipeč fant in ki se vrača zdaj vanj kot pohabljenec. A motili so se. Občutek sreče, da je spet doma, je bil močnejši ko vse drugo. Ko je Signa prvič stopila k bolnikovi postelji, so se ji razširile oči od začudenja. Nasprotje med Fredovo lepo glavo in med njegovim pohabljenim telesom je biio tako veliko, da je občutila skoraj telesno bolečino. Lahen nasmešek ji je pa liušknil okrog ustnic, ko je bolj zaslutila, kakor videla začudenje, ki ga je bila zbudila v njegovih očeh. »Naj sedem,« je dejala nato nekoliko v zadregi, upajoč, da bo tako bolj skrila svojo napako. Fred je, ko da bi uganil njene misli, dejal: »Potlej je pač božja previdnost sama odločila, da bom vse svoje življenje ležal.« »Nisem vas hotela užaliti, dragi gospod Terbriigge,« je iskreno dejala Signa, »a pri sebi sem se prepričala, da je bolje, ako pogledamo svojim napakam naravnost v oči. V začetku je to zelo težko, a človek se tudi na to kmalu privadi in postane vse bolj neobčutljiv za razne pomilovalne opombe drugih. Ko sem se privadila na misel, da sem pohabljena, nisem več skušala zakrivati svoje napake in me tudi pomilujoči pogledi drugih niso več tako boleli.« »Nekaj resnice je vsekako v tem, kar govorite, a človek se mora pač duševno povzpeti nenavadno visoko, da more postati popoln gospodar svojih čustev in občutkov.« je dejal Fred zamišljeno. »Zato je treba vaje, vaje!« je strastno zaklicala Signa. »To je kakor umivanje z mrzlo vodo. Človek se samo po malem navadi nanjo. Sicer si na človek lahko tudi prizanaša. V svoji spalnici imam na primer obešeno zrcalo tako, da vidim v njem samo svojo glavo. V urab, ki mi je posebno težko pri srcu, stopim pred to zrcalo in dolgo, dolgo strmim v svoj obraz, v svoje oči. Veselim se tiste lepote, ki mi je dana in pozabim na svojo napako. To mi da toliko moči, da se spet lahko sprijaznim s svojo usodo.« V Magdino veselje je prvi pogovor med Signo in Fredom potekel prav tako, kakor si ga je bila ona zamišljala. Oba, Signa in Fred, sta bila zadovoljna, nekam vesela. Signa je snet našla človeka, ki jo je razumel in ki mu je mogla poklanjati bogate darove svoje duše. Freda je pa tudi osrečeval občutek sorodnosti z dobro, mlado deklieo. Od tistih dob je Signa pogosto zahajala k Terbrtiggovim. Kmalu se je med njo in Fredom spletlo prijateljstvo, tako globoko in trdno, da ee nihče ni začudil, ko sta si Fred in Signa pričela rekati ,ti‘ iu klicati s krstnim imenom. Fred je v družbi z Magdo in Signo spet oživel. Duševno se jo bil očitno popravil, bil je bolj veder in bolj vdan v svojo usodo, kakor kdaj poprej. Gospa Terbruggova se jo po dolgem, dolgem času 6pet nekoliko oddahnila in našla spet svoj duševni mir. Stefan je Magdo pozorno opazoval, a tako, da ona ni nič opazila. Njemu pa ni ušel noben njen pogled, prezrl ni nobenega njenega giba in preslišal nobene njene besede. Pustil je, da je šla po poti, ki si jo je bila izbrala. Zdaj je pač drugače sodil o njej kakor prej. Spoznal je, da v tej mladi deklici, na prvi pogled prav tako ničevi in prazni, kakor toliko drugih, tiči globoka, lepa duša. In ta ponosni, neuklonljivi mož si je priznal, da je delal svoji ženi krivico. Hotel je to popraviti, skušal je plaho pokazati, da mu ni več tako tuja, kakor prve dni po njuni poroki. Večkrat je iz pisarne popoldne prihajal domov na čaj. Magdi se pa še sanjalo ni, da prihaja zaradi nje. Mislila je pač, da vlečeta Štefana domov mati in Fred, ki sta popoldne z njima pila čaj. Magda ni bila nesrečna, saj je imela toliko vsakdanjih dolžnosti, da se je zamotila z njimi. Slutila je pa, da je nekje za tem enoličnim življenjem še vse drugačno, polno in svetlo življenje. In ob misli, da vene v senci, namesto da bi cvetela in se razvijala v soncu, je Magda pogosto otožno zavzdihnila... VII Ko so Štefanu prinesli Ingeborgino pismo, je bil sam v svoji delovni sobi. Odprl ga je in ga prečital z nasrše- nimi obrvmi. Še na misel mu ni prišlo, da bi privolil v Ingeborgino ponudbo. Vedel je, v kako smešen položaj bi pahnil Magdo pred svetom, ki pač ne verjame v platonsko ljubezen med moškim in žensko. Hkrati pa tudi ni mogel verjeti v resničnost Inge-borginih obljub. Zmerom je cenil duševno stran njunega razmerja, a poznal je to strastno žensko, a njena 6trast, ki ga je z njo zmerom znova hotela omrežiti, ga je odbijala. Ven- dar se ni hotel v jezi ločiti od nje, a kot človek, vajen resnice, je napisal pismo, ki je jasno osvetljevalo vse njegove misli. »Leta, ki sva jih bila preživela skupaj v prijateljstvu in čisti ljubezni, mi bodo ostala nepozabna. Mislim pa, da je bolje, da ne nadaljujeva tam, kjer 6va bila nehala. Oba 6va 6e ta čas zelo spremenila. Ure, ki 6em jih bil preživel v uživanju tvoje umetnosti, bom nosil v svojem spominu do groba. Če boš kdaj potrebovala vdanega prijatelja, ti bom V6elej na uslugo. Dotlej se pa ne bova več sestajala, kajti zdaj nisva več sama, ampak morava spoštovati tudi čustva moje žene, ki od nje ne moreva terjati, da razume tako nenavadno razmerje, kakršno je bilo med nama. Tvoj stari prijatelj Štefan Terbriigge. Ingeborgi so prinesli to pismo v gledališko ložo. Ko ga je hlastno prebrala, bi skoraj omedlela od ponižanja in užaljenosti, kajti ni bila ena tistih žensk, ki razumejo odkrito moško besedo. Premagala se je, da njeni znanci niso ničesar opazili, a globoko v njej je kakor vihra zadivjala misel po maščevanju. Na lepein se je domislila nečesa nenavadnega, kajti živčno ee je zganita in nekaj naročila svojemu spremljevalcu. Poklicala je Hansa Maltitza, ki je sedel v sosednji loži. Hans je rad prišel, saj ni slutil, da se ima zahvaliti svoji sreči samo zaradi okoliščine, da je bil še pred letom dni zaročenec Zabavni večeri »Srček, kaj imaš pa vendar proti mojim zabavnim večerom! Saj včeraj, ko sem prišel domov, nisem prav nič razgrajal...« j »Res, tl ne, ampak tvoji trije tovariši, ki so te prinesli domov!« Iz ljubezni »Peter, menda se ne misliš poročiti z menoj samo zaradi mojega denarja?« »Kako neki srček? Ne verjamem, da bo še kaj ostalo, ko bova poplačala moj dolg!« Razumljivo Filip ima oteklo oko, spreminjajoče se v vseh barvah. »Filip, kje si pa vendar to staknil?« »Ali poznaš plavolaso Elzo iz Dolge ulice, njen mož je v Ameriki?« »Poznam — kaj pa je z njo?« »Njen mož ni v Ameriki!« Želva »Rekli ste mi vendar, da žive želve po tristo let! Moja je pa še isti dan, ko sem jo kupil pri vas, poginila.« »Ste imela pa res smolo, gospod! Najbrže je ravno tisti dan poteklo tristo let njenega življenja!« Prepozno »Zakaj imaš pa prav za prav vozel na robcu?« »Da ne pozabim, da ne bom več pil alkohol!« »Pa imaš spet poln kozarec pred seboj?« lepe Magde. Ingeborga je pa začutila nepremagljivo željo, da bi govorila z nekom, ki pozna Magdo in Terbriigga. Upala je, da ji bo Maltitz šel na roko in ji marsikaj zanimivega povedal. Še mar ji ni bilo, kaj bodo porekli ljudje, ko bodo opazili, da se zdaj družita nekdanja Štefanova ljubimka in nekdanji Magdin izvoljenec. In povabila je Maltitza na zaupno večerjo v dvoje... Pri desertu si je Ingeborga prižgala cigareto, se udobno naslonila v mehak naslanjač in izzivalno pogledala Maltitza: »Zakaj ste tako tihi, gospod Maltitz? Menda nisva prišla sem, da bi se vdajala filozofskemu eanjarenju, temveč zato, da bi se zabavala in razvedrila. Ali vam pa morda še zmerom roji po glavi vaša lepa sestrična?« Maltitz je do ušes zardel. »Ako ne bi bil kavalir, bi vam hitro postregel z odgovorom.« »Glej, glej, menda ste hoteli reči, zakaj ne pometam pred svojim pragom. Najbrže veete, da ni bil Ter-brfigge proti meni prav nič drugačen kakor Magda proti vam?« Negotovo se je nasmehnil, a Ingeborga je neusmiljeno nadaljevala: »Vidite, med dobrimi prijatelji je pač najbolje, da je vse lepo jasno in čisto. Ž vami niso lepo naredili,« Ingeborga je pač vedela samo to, da je Magda zapustila Maltitza zaradi nekaj Štefanovih milijonov — tako so vsaj govorili po mestu — in tako je mislila tudi ona, »a tudi jaz nimam vzroka, da bi bila Štetanu in Magdi naklonjena. Kako bi bilo torej, ako bi združila najino trpljenje in tako vsaj malo podražila glavna krivca najine tragedije?« Začudeno jo je pogledal, »Nikar tako začudeno ne glejte! Pa menda vendar ne mislite, da nameravam s strupom ali mečem kaliti srečni mir v novospletenem gnezdecu... Rada bi samo delila svoje trpljenje z vašim, v zavesti, da ne trpim sama... Kakšen žalosten vitez ste, Maltitz! Niti s prstom niste mignili, ko vam je Terbriigge prevzel zaročenko in niti ne poskušate se braniti. Bolje bi bilo, da bi postali vaški učitelj in ne poročnik!« Hans Malti iz je skočil pokonci, kakor da bi ga bila kača pičila. »Kdo vam daje pravico, da se norčujete iz mene? Ali naj bi Magdo kakor srednjeveški vitez odpeljal izpred oltarja? Ali naj bi se bit ustrelil in ji za vekomaj pokvaril življenje? Takšne prizore gledamo v operah, ki vi v njih nastopate, nikakor pa ne v resničnem življenju!« »Kakšen otrok ste še, Maltitz! Sicer imate pa prav. Prosim vas, oprostite mi in v dokaz, da ste mi odpustili, me poljubite, pa takoj!« Nagnila se je nizko k njemu in v velikih črnih očeh se ji je vžgal nemiren ogenj. Polne rdeče ustnice so vabile. Maltitz jo je poljubil strastno in dolgo. Ko se mu je izvila iz objema, je bil že skoraj njen suženj. Ingeborga je vedela to, dobro se je zavedala svoje oblasti nad moškimi. Vsi so se ji brez upiranja uklanjali, vsi, razen enega... Še večkrat je Maltitz skušal objeti Ingeborgo, bil ie že nekoliko vinjen. Humor »Da, na žalost opazim vozel šele tedaj, ki si obrišem usta z robcem!« Previdnost »Zakaj si pa prav za prav danes tako tiho? In zakaj venomer strmiš v svoj plašč na obešalniku? Ali se morda bojiš, da tl ga kdo ne bi odnesel?« »Previdnost je povsod potrebna.« »Beži, beži, zakaj pa jaz ne gledam kar venomer tja?« »Saj tebi to tudi ne bi nič koristilo, kajti tvojega plašča že pol ure ni več na obešalniku.« Po izpitu V šesti šoli je Janez padel, in sicer zaradi slabega reda v latinščini. Ravnatelj ga je hotel iz ljubeznivosti še enkrat vprašati. »To je pa res zelo grdo, da sl padel. Ali znaš tako slabo latinščino? »Kako se imenuje pes? Povej.« Janez: »Profesor Cebulnlk, gospod ravnatelj!« Pretirana previdnost Gosj>a Peteršiljčkova in gospa Korenčkova sta se srečali na dvorišču pri stepanju preprog. »To je prav za prav moško delo,« je menila gospa Peteršiljčkova, »saj moški prinesejo vso nesnago v stanovanje!« Igralka se mu je pa samo omamno smehljala, a odklanjala je njegove nežnosti in ga tako še bolj podžgala. »Dovolj je Maltitz!« je naposled za-povedovalno vzkliknila. »Pridite k meni, kadar se vam bo zahotelo. Prijatelja sva in zarotnika... Zdaj me pa spremite domov. Jutri imam skušnjo in moram biti spočita. « Vstala je. Maltitz je plačal račun; ko je vstajal izza mize, je bil že skoraj čisto trezen. Zunaj, na svežem zraku, se je pa začel kesati, ker je bil dovolil, da je Ingeborga delala z njim ko s kakšnim paglavcem. Igralka je to opazila in se je — kakor slučajno — spet piivila k njemu. »Bodi dober Hans, nikar ne vihaj nosu! Tako te ljubim...!« To je dejala približno tako, kakor je govorila v zaljubljenih prizorih na odru. Sicer ni zvenelo posebno resnične, a Hane se je le ujel. Strastno jo je cbjel in jo vprašal: »Kdaj se bova zdaj videla?« »Telefonirala ti bom, lahko noč!« Avto se ie ustavil. Še preden jo je mogel še enkrat objeti in poljubiti, se mu je spretno izvila iz rok in njegove ustnice so se doteknile samo njenega odišavljenega vratu. Pri vratih mu je še enkrat pokimala, potem je pa izginila za velikimi vežnimi vrati. Se v avtu je Hansu prepovedala, da bi jo spremil do vrat, češ da bi jo potlej sostanovalci opravljali. Ko je Ingeborga na drugi strani vrat vtikala ključ v ključavnico, ji je zdrknila krinka z obraza. Poteze so se ji sprostile in se skrivile na jok, kakor razvajenemu otroku. Oči so se ji nevarno lesketale kakor mački v temi. To ni bil obraz ženske, ki ljubi in je ljubljena. Hitro se je slekla, legla v posteljo, zakopala glavo v blazine in dolgo neutolažljivo jokala. VIII Od tistega plesa dalje je rojila Magdi po glavi samo ena misel; kaj je bilo med Štefanom iu Ingeborgo, kakšna je bila vez, ki ju je družila? Podnevi je imela Magda sicer dovolj dela in se ni mogla predajati svojim mislim, v družbi pa, med prijatelji, ali kadar je bila čisto sama, se ji je vračalo to vprašanje bolj živo ko kdaj poprej. Preganjala jo je zla slutnja, da se je na obzorju njenega zakona prikazalo nekaj tujega, nji sovražnega. Odganjala je te črne misli, bodrila se je. a vse zaman. Skoraj ni bilo mogoče v njej spoznati tiste j>o-nosne Magde, kakršna je bila še kot dekle. Magdin oče je imel svojega trgovskega dela čez glavo, kaj malo se je zanimal za duševno življenje svoje hčerke in zadoščala mu je mlada .družinska sreča*, kakršno je videl na prvi pogled. Redno je prihajal v goste k svojemu zetu, ki ga je zelo spoštoval. Magda ni nikoli pustila, da bi ji jx>gledal globlje v dušo, saj mu ni hotela razdreti iluzij o sreči in obnovljenem blagostanju. Razen tega je vedela, da so mu duševne muke tuje in da jih sam ni nikoli kaj prida občutil. Edino Signa je opazila, kaj se odigrava v njeni duši Magda pa tudi njej ni nikoli pripovedovala o spremembi, ki se je izvršila v njej, saj je vedela, da meri Signa svet in duše z drugim merilom kakor ona sama. Signa je bila pa vse preveč taktna, da bi spraševala Magdo o stvareh, ki so bile prav za prav samo njene in nikogar drugega. Čeprav je bila Signa zelo bistroumna m ostrovidna, vseeno ni mogla prodreti v globino Štefanove duše. Tako tudi Magdi ni mogla prav »Moj ne,« je rekla gospa Korenčkova, »ker si že na stopnicah sezuje čevjje!« »Tudi podnevi?« je vprašala gospa Peteršiljčkova. Tiha ura »Ves teden se veselim nedeljskega I>oix>ldanskega spanja.« »Kaj, mislil sem, da po kosilu nikoli ne ležete?« »Jaz ne, a moja žena!« Spoznanje Samec svojemu prijatelju: »Ali je res žena možu v veliko pomoč?« Poročeni prijatelj: »Res je! Stoji mu ob strani v vseh stiskah in skrbeh, ki jih sploh ne bi imel, če se ne bi poročil.« Za vse svetu ne »Večina moških se poroči zato, da dobijo denar. Ti me pa gotovo ne boš vzel zaradi tega, kajne, ljubček?« »Ne, dragica. Za ves denar tega sveta, te ne bi vzel.« Razlika Učitelj: »Kakšna je razlika med previdnostjo in strahopetnostjo?« Učenec: »Ml sami smo previdni, kdo drugi je pa strahopeten.« Dvoumno »Kako ste kaj zadovoljni s svojo novo služkinjo?« »Prav nič! Za nobeno rabo ni, pri tem pa marsikaj zna « v v • / »f Zaščitnik Vase nežne lepote ELIDA MILA Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje svetovati. Štefan pa ni nikoli niti * besedo in ne z gibom pokazal, da V njegovi duši ne vlada takšen mir kakor ga je kazal na zunaj in je tako oteževal sleherni poskus iskrenega razumevanja z Magdo. IX Ingeborga in Hans sta se od tistega gledališkega večera še večkrat sestala. Igralka je Maltitza vabila na svoj dom; tam ata po dolge ure kramljala in kovala načrte za maščevanje. Prav za prav Maltitz ni slutil, da ga namerava Ingeborga porabiti kot svoje maščevalno orodje. Ingeborga je pa spretno, kakor more le ženska in izkušena igralka, netila v Hansovem srcu ogenj strasti in maščevanja. Kljub temu, da ga ni ljubila se je hlinila, ko da je etrastuo zaljubljena vanj. S svojini nastopom in s svojo živo govorico je oživila že davno pozabljene stvari, jim spet vrnila barvo in jih postavila v osišče vseh dogajanj. Ne da bi Maltitz prav opazil, mu je vtepla v glavo, da je igral v Magdinem življenju strahopetno vlogo, da je bil samo igračka v njenih rokah, igračka, ki jo je mlada razvajenka lepega dne za nekaj bankovcev vrgla v kot in se ni več zmenila zanjo. Maltitzu so šle njene besede do živega. Ingeborga pa niti opazila ni, da ne dela prav. Vest ji ni ničesar očitala. Njega dni, ko je bila še Štefanova prijateljica, je bila dobra, ker je bil tudi Štefan dober. Zdaj je pa njegov vpliv že čisto ponehal. Kakor je bila prej dobra in je dajala z obema rokama, tako je bila zdaj okrutna; kakor ni bila nikoli polovičarska, tako tudi zdaj ni hotela biti. Samo zdaj njena strast ni bila neomejena dobrota, pač pa neomejeno sovraštvo. Pustila je, da jo je želja po maščevanju gnala s seboj kakor tok reke, radovedna, kako se bo vse to končalo. Hans Maltitz je bil dokaj preprosta narava in zato kakor ustvarjen za In-geborgine namene. Vsaj ona je mislila tako. Poklanjala mu je drobtinice svoje ljubezni, vseeno ga pa ni hotela razvaditi, kajti mislila je, da jo bo ubogal samo dotlej, dokler bo hrepenel po njej. Ako bi ugodila njegovemu hrejienenju, bi sicer dobila ljubimca, a izgubila bi zaveznika pri svoji zaroti. Do ljubezni ji ni bilo dosti, vse bolj si je želela maščevanja. (Dalje prihodnjič.) A. XI. 1938. DRUŽINSKI TEDNIK Francoski napisal ARMAND MERCIER JUu&^zeftsUC tarnat* Osvefa indijske 9. nadaljevanje Ali bi bili tako prijazni — ko ste že moj zdravnik in tajnik v isti osebi — in bi poizvedeli v ženevskih posredovalnicah? Pozanimajte se za to stvar in ko boste menili, da ste našli kaj primernega, si bomo skupaj ogledali posestvo, ki oi bilo primerno za nas.« V Ženevi je cela vrsta posredovalnic. Dolge ure sem čepel pri telefonu in sem prevrtel vso dolgo tablico številk. Od vseh ponudb, ki sem jih dobil, jih je ostalo kakš-hih šest za resno izbiro. Najprimernejše se mi je zdelo neko posestvo V bližini Nyona, last neke dame, po imenu Ginke; zdaj živi ta gospa v Ženevi. Danes dopoldne sem izvedel za razne podrobnosti v posredovalnici jHelvetii'. Posestvo ,Fresnes‘, ležeče ob cesti proti Ženevi tik pred Nyonom, ima dve poslopji: glavno poslopje, vilo ,Fresnes‘, ki ima po njej svoje ime vse posestvo in manjše poslopje, vilo ,Boiron‘, ki leži precej skrita ob izlivu nekega potočka v jezero. Senčnat park s starimi drevesi, S čuvajskimi in vrtnarskimi hišicami poleg vrtnih vrat ob poljski Poti, zraven ceste proti Nyonu. Vila Boiron ima poseben vhod. Ker je komaj dober kilometer oddaljena od Nyona, se počutiš kakor na deželi, po drugi strani je pa spet tako blizu mesta, da preskrba živil ne povzroča nobenih težav. Posebno ugodno je, da je tako blizu Ženeve, saj z avtomobilom nimaš več ko slabe pol ure do nje. Ta opis mi je bil precej všeč; takoj sem telefonično vprašal materne Ginko, če bi si lahko njen poletni dvorec ogledali še danes. Privolila je, da nas bo popoldne spremljala tja. Siru Williamu nisem še ničesar povedal, prosil bom pa Yami, naj se pelje z menoj. Prvič je to prijeten sprehod, drugič Pa ne bi rad siru Williamu nečesa predlagal, preden si nisem zagotovil privolitve njegove žene. Ob 11. uri zvečer. Ženeve si brez Mont-Blanca ni mogoče misliti. Vse je tukaj v nekakšni zvezi z njim, vse spominja nanj. če stopiš le za korak iz hotela, zadeneš na mont-blanški most; avtomobili so spravljeni v garaži Mont-Blanc, torta s piramido Iz češnjeve kreme, ki smo jo jedli v slaščičarni, se je imenovala torta Mont-Blanc... Če hočeš imeti telefonsko zvezo, moraš zahtevati »Mont-Blanc 82«! Trgovine s spominčki, z zalogo neokusnih in nekoristnih predmetov, imajo na izveskih na sinjem- nebu naslikan Mont-Blanc; srečaš ga kot okrasek na pisemskih obtežilcih iz debelega stekla, na koščenih poresnikih, na lesenih krožnikih in na pokrovih igralnih skrinjic, ki s pritiskom na gumb zaigrajo prve takte »Corne-villskih zvonov« ali pa nekaj taktov Pesmi »Na lepi sinji Donavi«. Mont-Blanc ti je za petami pri vsakem koraku! Je sicer se nekaj bližnjih in tudi izrazitih vrhov, a zato odločila, da bo dala svoj poletni dvorec, ki vsako leto v njem preživi le nekaj dni, za poletne mesece v najem. Ime Smart-Miller ji je očitno ugajalo. Lady Dafno sva vzela v avto pri hotelu in skupaj smo se odpeljali v Nyon. Ljubko posestvo naju je oba že v prvem trenutku očaralo. Za obširnim vrtom, obdanim z veličastnimi jeseni, se je svetilo pročelje vile, bogato okrašeno z begonijami. Namesto vhoda je bila polkrožna steklena veranda, ki so njeni kamnitni stebri podpirali teraso v prvem nadstropju. Razdelitev prostorov izvrstna, oprema udobna: boljšega ne bi mogli dobiti. Park je prava krasota: debele, mehke trate, kakor »greeni« kakšnega golfišča, cvetoči rožni grmi, gredice begonij, eksotičnih rastlin in alpskih cvetlic, senčnate klopce in ljubka jasica, ki se širi prav do žuborečega potočka. Čez kamniten mostiček prideš v zelenjavni vrt na tenišče in k mali vili Boiron. Drevored drži k bregu jezera, k kamnitni terasi z belimi klopcami. Bilo je tako prijetno na krasnem, svežem zraku, da sva najin obisk precej potegnila, šele ko se je že začelo mračiti, sva se vrnila v hotel ,des Bergues*. Najprej sem se bal, da bo lady Smart-MUlerjeva nerada zapustila Ženevo in najine čajanke, a izkazalo se je, da je bila, če bi bilo to sploh mogoče, bolj navdušena jaz sam. Ko sem skočil s sedeža zraven šoferja in sem pred hišo madame Ginke odprl avtomobilska vratca, je rekla lady Dafna: »Dogovorili sva se z madame za sestanek jutx-i ob 11. uri, da bomo podpisali pogodbo. Saj menda nimate zaradi pacienta kakšnih posebnih pomislekov, gospod doktor?« »še malo ne, madame. Prepričan sem, da mu bo v Nyonu izredno prijalo.« Sir William je bil zadovoljen z najinim predlogom. Niti za trenutek ni pomišljal: »Popolnoma vam zaupam,« je pripomnil, »če sta zadovoljna moja žena in moj zdravnik, potlej je najboljše, da ne izgubljamo niti minute. Jutri bom podpisal, kar boste hoteli.« Ves večer se je pogovor pletel o čarobni vili v Nyonu. Zbogom ženeva! Dnevi, ki sem jih preživel v hotelu ,des Bergues*, mi bodo ostali v naj lepšem spominu. Majhen, a zanimiv dogodek; ko smo določili dan naše selitve, nisem mogel zamolčati pripombe: »Najbolj bo presenečen mister Wilkins, ko se bo vrnil in bo zvedel o našem nenadnem begu!« sem dejal. Moja pripomba pa ni naredila niti najmanjšega vtisa! Vila ,Presnes‘, 22. junija. Zdaj smo torej v Nyonu. Takoj naslednji dan, po sklenitvi pogodbe, smo se preselili v naš novi dom. Skrbel sem za vse neprijetnosti, ki so zvezane s selitvi- • L a Iff 4aviA1IA ,naše‘, kajti lady Dafna se je izkazala kot preudarna in praktična gospodinja. Njej se imamo zahvaliti, da nam je uredila ljubek kadilni salonček v enem izmed dolnjih prostorov in za nakup prijetnega vrtnega pohištva: ležalnih stolov, naslonjačev in mizic iz trs j a v vseh velikostih. Dala je celo popraviti čoln. Pravkar so ga pripeljali z vozom. Zdaj leži priklenjen ob izlivu potočka, čoln ima več sedežev, je svetlosivo prepleskan in nosi ob boku z velikimi črkami napis .Kraljica Margot*. »Ali nisem vse sijajno uredila?« je vprašala svojega moža, ki je začuden gledal prihajajoči voz. »Morebiti dobro, a nevarno. Jezero ni vselej tako mirno kakor zdaj, včasih postane viharno.« »Ah kaj, saj plavam ko riba!« O tej stvari nismo potlej nič več govorili. Večer sem porabil za to, da sem uredil svojo sobo, ki leži zraven sobe sira Williama. Obe sta na pročelju vile. Stene so prevlečene z nekoliko obledelim, sinjerožastim blagom; vsa oprema je široka postelja, pravokotna miza iz orehovega lesa in dva udobna naslanjača. V veliki stenski omari sem pri urejanju svoje obleke našel staro kitajsko skrinjico. Bržkone je tukaj ležala že zelo dolgo, kajti pokrivala jo je debela plast prahu. o teh ne govori živa duša. Vse je | jo; neprestano dirjanje iz Ženeve takorekoč zasužnjil Mont-Blanc. Bližino gorskih velikanov sem pa še bolj izrazito občutil v Nyonu! Bil je krasen dan: nebo je bilo sinje, noben oblaček, nobena meglica ni kalila njegove jasnine. Iz gmote Savojskih Alp je štrlel kvišku dvojni vrh Mont-Blanca; v resnici se je zdelo, ko da bi spogledljivo mestece s stolpiči starega gradu držal na vrvici, privezani na zelena drevesa mestnega sprehajališča. Oblit z jarko sončno lučjo je žarel velikan v tisočih in tisočih diamantnih bliskih, odbijajočih se od majhnih ledenikov in od srebrno se leskečočih sneženih krpic. In zvečer, ko je sonce začelo zahajati za vijoličaste vrhove Jure, je zadnji njegov žarek pobožal to goro; za nekaj minut je njena glava zažarela škrlatno rdeče, kmalu nato je pa — ko je sonce popolnoma zašlo — postala siva, brez leska, neznatna. Kakor se Dleščeči, v zakulisni luči se prelivajoči gledališki kostimi razblinijo v nič, če jih vidimo pozneje viseti na vratih kakšne garderobe, brez svita žarometov. Z lady Smart-Millerjevo sva se Židane volje vrnila z najinega izleta. Nedvomno bo bolnik zadovoljen z najino izbiro... Ob štirih ser- se znašel, s priporočilnim pismom posredovalnice, pri madame Ginki. Stara, sivolasa dama, ki je pravkar polagala ,pa-tience* me je nad vse ljubeznivo sprejela. Pripovedovala mi je, da je vdova, da živi s svojim edinim sinom, ki študira v Ženevi in se je v Nyon in nazaj, različni opravki in nakupi, najetje služinčadi. Zadnje dni sem komaj prišel do sape! Na srečo je pa stanje Smart-Mil-lerjevo takšno, da si boljšega ni mogoče želeti; zdravje se mu je izboljšalo, vselej je dobre volje in potrpežljiv in nam tako olajša, kolikor je možno, naše delo. Pravim V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Ko sem odprl pokrov, sem našel v njej celo zbirko starih, posušenih šopkov, ki so v teku časa izgubili svoj duh. Skrinjico sem izpraznil in pri tem nehote pritisnil na skriven vzmet, ki mi je odkril dvojno dno, pod njim pa skrit predalček. Vse je tako spretno urejeno, da na prvi pogled nisem opazil ničesar posebnega. Mojo pozornost je zbudilo zanimivo odkritje, toda v predalčku nisem našel drugega kakor nekoliko prahu. 23. junija. Danes smo krstili naš čoln. Siru Williamu se očitno obrača na boljše. Iz Ženeve smo dobili premični stol in zdaj v njem vozimo pacienta na teraso ob jezeru. Yami je najprej odveslala sama. še nikoli ni zbudila v meni takšne pozornosti spretnost veslanja, skladno pripogibanje in iztezanja trupla in rok, zaganjanje celega telesa z enim samim sunkom, ki požene čoln za cel meter naprej. Labodi so se pred teraso razbežali na vse strani, ko je čoln odrinil od brega. »Velika panika!« nama je razigrano zaklicala lady Smart-Miller jeva in se trudila, da bi oponašala švicarsko narečje, ki je prav tako rezko in krepko, kakor vino te dežele. Preteklo je nekaj minut in barka se je vrnila nazaj k bregu. Izpremembe temperature so cesto vzrok prehlada, ki Ima lahko za posledico dolgotrajno bolezen. Mislite pri prvih znakih obolenja ha Aspirin tablete in na „Bayer”-jev križ, ki jamči za pristnosti ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Ojjliis reg. pod S. br. 437 od 10. 1. 1934. »Ali ae ne bi hoteli tudi vi nekoliko peljati s čolnom, gospod Hjič?« je zaklicala Yami. »če dovolite?« sem vprašal sira Williama. »Zakaj pa ne? Kar pojdite prijatelj,« je prijazno odgovoril. Previdno sem stopil v gugajoči se čoln. Mlada žena je vztrajala pri svoji želji, da bo sama veslala. »Vi boste pa krmarili,« je dejala, »potlej bova menjala prostora.« čoln je odplul od brega. Kakor ploski kremenjakovi kamenčki, ki sem jih še kot deček videl plesati na Moravi, so rahlo šklopotaje drsela vesla nad zrcalno gladino. Vrtovi, vile, kopališče, so drseli mimo naju. Potegnil sem za krmilo: oddaljila sva se od brega. Zagledala sva Nyon. Prikazale so se prve mestne hiše, drevesa sprehajališč, grad, obrežje, z živo mejo obrobljene terase hotela ,Lepa obala* in hotela ,Nyona‘. Ob pomolu je pravkar pristajal bel, veličasten parnik .Simplon*. Potniki so v gneči stali ob ograji par-nikovega krova pod belo platneno streho in opazovali obrežje. Skupina mladih ljudi, gimnazijstov ali izletnikov, je začela peti in raztrgani zvoki pesmi so udarjali prav do naju. Z vreščečim piskom svoje sirene je ,Simplon* nadaljeval svojo vožnjo. Lopate velikih koles so se rezale v vodno gladino in parnik se je oddaljil med dvema penastima brazdama. Kakor orehova lupinica je zaplesal najin čolniček na vzbur-kanih valovih. Moja spremljevalka je pritegnila vesli in pustila, da je čoln drsel sam po gladini, »Nekoliko sem utrujena,« je priznala, »že dolgo nisem veslala.« »Sedite na moj prostor,« sem ji predlagal. Počasi se je lady Smart-Miller-jeva dvignila in se mi z zibajočimi se koraki približala. »Zdaj vstanite,« je zaklicala, »pojdite mimo mene po desni strani, jaz bom šla po levi in ko bom pri krmilu, sedite k veslom.« Trenutek nato sva stala tesno drug ob drugem. Takrat se je čoln zamajal, mlada žena je omahnila, hip nato se pa trdno oprijela moje. rame. Dotik z ljubljenim telesom, ki sem ga čutil trepetati pod tenko poletno obleko, me je na lepem tako razburil, da takšnega nemira nisem občutil niti v dolgih urah, ko sva skupaj plesala! Položil sem roko okrog nje, kakor v varstvo, in jo podzavedno prižel nase... Yami se me je otresla. Čutil sem, kako mi je kri udarila v obraz in počasi sem vzel vesli. Lady Smart-Millerjeva je sedela nasproti mene ob krmilu, a ni me pogledala. Pogled je upirala na breg in razburjena grizla svoj svileni robček. »Ali naj se vrneva?« sem tiho vprašal. Moj glas je imel tuj prizvok. Prikimala je. Na poti domov nisva spregovorila niti besedice. Ob 11. uri zvečer. Tukaj sem moral pripovedovanje o dogodkih današnjega dne prekiniti, kajti sir William me je poklical k sebi. V jedilnici, pri kosilu, se je Yami ogibala, da bi govorila naravnost z menoj. V začetku sem se bal, da sem jo morebiti na najinem sprehodu s čolnom užalil. In vendar nisem spregovoril niti besedice, ki bi jo utegnila užaliti! Ali je pa morebiti opazila moje razburjenje pri bežnem dotiku najinih teles? Ali je morda tisti hip imela isti občutek ko jaz in se hoče zdaj vsega tega osvoboditi? Med jedjo nama je Smart-Mil-ler naznanil skorajšnji povratek Harryja Wilkinsa. Tajnik se bo jutri zjutraj ukrcal za Francijo. V kakšnih dveh dneh ga bomo spet videli. Trudil sem se, da bi v obrazu mlade žene razbral, kakšen vtis je napravilo nanjo to sporočilo. Molčala je; njene črte niso izdale nobenega sledu kakšnega veselja. Le ko smo šli v kadilni salon, je Yami mimogrede pripomnila: »Ali ni imel Harry namen ostati ves mesec na dopustu? Ali je sporočil vzrok svojega nenadnega povratka?« »Ne, pisal je le, da upa, da ga nisem preveč pogrešal. Priznati moram, da sem zaradi ljubeznivosti gospoda Iljiča njegovo odsotnost komaj da opazil.« »Nekateri ljudje si domišljajo, da so nepogrešljivi,« mu je lady Dafna segla v besedo. »Da bi pa kdo ne izrabil dopusta, ki ga dobi, doslej še nisem doživela!« Ta pripomba me je navdala z neizrekljivim veseljem. Naj je bilo med mlado ženo in tajnikom kakršno koli razmerje, vsekako je jasno, da se zdaj ne veseli njegove vrnitve; narobe, mislim, da ji ne bi bilo prav nič žal, če bi ostal urno« SPKIJAUTE kar ves mesec in še dalje na Angleškem. Spomnil sem se pogovora, ki sem mu prisluškoval v hotelu ,des Bergues*. že takrat sem opazil med obema ljubimcema nekakšen nesporazum in naraščajoča prisrčnost v razmerju lady Dafne z menoj, je mladega moža pognala v ljubosumnost. Kdo ve, če njegov nenaden odhod takoj po prepiru ni bil samo izraz nejevolje, trik prevaranega ljubimca, ki upa, da bo njegova odsotnost spet ogrela ohlajeno nagnjenje do njega? Ne morem si misliti, da bi ga Yami prosila, naj bi se prej vrnil, če prihaja nazaj, dela to vse bolj zato, ker je brez sporočil iz Švice in ker je spoznal, da je napak ravnal; zdaj se pa boji, da bi ga utegnila predolga odsotnost pripraviti še ob zadnji ostanek Yamine naklonjenosti. Igral sem — ne da bi vedel — tako rekoč nehote pomembno vlogo v ljubezenski aferi, ki se je odigravala pred mojimi očmi, ne da bi to doslej sploh opazil. Lady Smart-Millerjeva se je branila žrtvovati svojemu ljubimcu uro plesa; pustila ga je, da je brez ugovora odpotoval; ob sporočilu njegove bližnje vrnitve je samo pripomnila, da se čudi, da Harry Wilkins počitnice, ki mu jih je morebiti celo sama priskrbela, ne izrabi do zadnjega dne! Vse to ne dokazuje samo, da je strast do mladega Angleža popustila, ampak tudi jasno kaže, da se je srce lady Dafne ogrelo za nekoga drugega. Ostane — če sira Williama, ki zaradi svoje starosti in bolezni ne pride več v poštev, izključimo — samo še eden in to sem — jaz. Doslej sem docela platonsko razmerje med mlado ženo in menoj opazoval vselej le s svojega osebnega stališča, si v duhu pričaral predstave, ki so ustrezale samo mojim nepriznanim zahtevam. Zdaj sem si pa stvar ogledal s stališča mlade žene in sem pri tem — morda sem pretiraval — opazil zame neko čustvo, ki ga v resnici morebiti niti ni bilo, a se je le čudovito ujemalo z razlago dogodkov zadnjih dni. Najprej srečanje v .Cameleonu*: tajnik vnet, ustrežljiv, sama pozornost za mlado ženo. Potlej potovanje: sobi, druga poleg druge, sprehod v Tonnerru in poljub, ki sem ga videl v zrcalu. Do Ženeve idila najbrže še ni bila skaljena. Vsaj moja opazovanja so dotlej be ležila Izključno obojestransko naklonjenost. VSAK TEDENI DRUGA STARC K II lila Nesrečno naključje Avanture našega najslavnejšega nrifnlnncfe Karmah pozna 50.000 podpisov raznih ljudi UI dlUIU||U z vsega sveta Nihče izmed nas se ne tnore pohvaliti, da pozna vse špirale življenjskih skrivnosti. Morda niti ne slutite, koliko prijetnosti in neprijetnosti gre mimo Vas v času ko ste na svojem vsakdanjem poslu, na ulici, v kinu, na vrhu dimnika ali v delavnici za popravljanje čevljev. Šele kadar se kaka stvar dogodi in se znajdete sredi dogodkov, katerih posledice se ne dajo nikdar več odstraniti, postanete obupani in razume se, obžalujete, da niste mogli svoje usode nekako spremeniti. Razni okultisti stikajo po življenjskih skrivnostih z namenom. da snamejo zaveso skrivnosti z bodočnosti. Koliko s« jim to posreči, vedo najbolj sami Nam preostane samo, da jim verjamemo in da se čudimo, ako nam nekaj pogodijo. Razne čarovnije še dandanes niso izgubile za lahkoverne ljudi svojega čara... Grafologija pa dandanes ni nikaka čarovnija več. Grafologija postaja znanost, ki zasluži vso pozornost. Tu se seznanjamo s človekom, ki ima v svoji kartoteki več kot 50.000 rokopisov. Iz teh rokopisov spoznava ljudi, njihove male želje, velika veselja in trpljenja. Zbiratelj rokopisov in grafolog Doslej je prečilal Karmah brez števila rokopisov. Kot nenavadno zanimive analize rokopisov si je zapomnil pisavo: pisatelja Bunina, polkovnika de la Roquea. T. G. Masarjrka, vojvode Windsorskega, Barbare Hutton, Henryja Forda, kardinala Pacellija in Charlesa Lindbergha. V svetovnem tisku se piše o mnogih in različnih ljudeh, a nihče ni doslej napisal pri nas ničesar o človeku, ki je obiskal po tujini vse zapore, norišnice, bolnišnice, sirotišnice, razne zavode, gimnazije, univerze, prenočišča in zasebne hiše. samo zato da bi obogatil svoje znanje z novimi odkritji. Franc Karmah zbira vse mogoče in nemogoče rokopise. Stavi jih v svojo dragoceno zbirko in dela analize Vsaka poteza peresa, vsak lok, ali oster kot predstavlja malo življenjsko zgodbo. Cesto so to neizpovedane tragedije, ki so našle v grafologu grob za svojo skrivnost. V knjižnici grafologa morajo biti vsa dela, ki so bila doslej napisana na tem področju. Vsa stvar se mora vzeti z znanstvene strani, ker sicer zaidemo v položaj človeka, ki Vam za deset dinarjev pove kaj ste včeraj jedli in ali si boste jutri z večerjo pokvarili želodec, ker bodo nadevane paprike stare... Slučaj tovarnarja Kraiisa Po prvem krožnem potovanju po Evropi je ostal Karmah nekaj časa v Pragi. Zanimal se je za najinteresant-nejše primere, v katerih bi mogla grafologija koristiti. Nekega večera je pozvonila na vratih njegovega stanovanja mlada gospa. Bila je oblečena nenavadno razkošno. Obnašala se je precej hladno in rezervirano. .»Gospod,« je rekla dama, »hotela bi Vas zaprositi za analizo tega-le rokopisa. Ali je moral ta človek storiti nekaj strašnega?« Karmah se je zagledal v čisto pravilni podpis z nagnjenimi gornjimi loki Potem je dvignil glavo in dejal dami: »Zal mi je, toda človek, katerega rokopis ste mi prinesli, ni več živ...« Kakor da je udarila strela z jasnega neba. Dama je izbruhnila v krčevit jok. Med solzami je priznala grafologu, da je to rokopis njenega moža, ki je pred kratkim izvršil samomor zaradi težkih razmer v svoji tovarni. Karmah se je znova poglobil v ro- kopis. Iz nekaterih važnih podrobnosti je ugotovil, da lastnik tovarne svile Kraus uilcoli ni mogel postati samomorilec. Zato se je trdo in odločno obrnil k dami: »Vaš mož je bil — ubit!...« Grafolog odkrije ubijalca Nesrečna žena, ki je tudi že sama slutila, da krije smrt njenega moža neko skrivnost, se je popolnoma zaupala grafologu. Opisala mu je podrobno prizor, ko je skupaj s policijo našla svojega moža s kroglo v giavi in samomorilskim samokresom v roki... Karmah se je za stvar zainteresiral. Skrbno in pazljivo je proučil rokopise vseh najvažnejših osebnosti v tovarni, katere lastnik je tako skrivnostno umrl. To mu je dalo dovolj dokazov za sklep, da je pravi konzulent podjetja, neki dr. Heuser, človek slabega značaja. Tudi iz drugih analiz je našel nov material. Na podlagi vsega tega je s sodelovanjem policije odkril, da je advokat najel nekega slugo, da ubije lastnika tovarne ter mu vtakne samokres v roko, da bodo vsi mislili, da s« je sam ustrelil. Na koncu se je odkrilo, da je bila v tovarni organizirana cela zločinska družba. Knjigovodja je tako vodil knjige, da se je moglo vsak trenutek videti, kakor da je podjetje na robu propada in da se je tovarnar zato ■ustrelil. Zanimiv kriminalni primer, rešen s pomočjo grafologije, Žena, ki beži od moža Po Karmahovem mnenju je glavni smoter grafologije nuditi v določenih primerih človeški družbi in posameznikom pomoč, ki je poirebna in mogoča. Ali ni Karmah s to parolo človek, ki hoče napraviti iz gotove znanosti živo bitje, ki naj sodeluje pri vseh življenjskih procesih sveta, ki nas obkroža? Kolikokrat se je dogodilo, da je grafolog spoznal iz rokopisa, kaj manjka človeku, prav tako kakor ogledalo. Iz rokopisa je mogoče spoznati temperament in značaj človeka ter razgaliti ga tako, da nam p'■■stanejo znane tudi najbolj skrite tajne njegovega bitja. Pred petimi leti je stala na beograjski železniški postaji mlada ženska, obkrožena s kovčegi. Nervozuo je mečkala svoje rokavice in čakala na vlak. V kupeju se je čisto po naključju srečala z grafologom Karmahom. Neznanka je bila nekaj časa zamišljena, nato je pa vzela dopisnico in pričela pisati na kolenu. Ko je dopisnico napisala in jo hoteia izročiti skozi okno nosaču, ee je oglasil Karmah iz svojega kota: »Ali mislite, gospa, da bo to najboljša rešitev? Ali ue bi bilo mogoče najti pot nazaj k zakonoki sreči? Ženska je debelo pogledala in se začudeno zastrmela v človeka, ki ga je prvič v življenju videla. Potem je vzkliknila: »Vi veste, kaj delam? Vi ste gotovo vohun mojega moža.« »Oprostite, gospa,« je odgovoril Karmah, »prvič v življenju vas vidim, a vendar vem. da ste naskrivaj pobegnili od moža in da potujete zdaj k svojemu prijatelju, ki ga ljubite. Ali ni tako?c »Da, toda kako vi to veste?« Koristna analiza »Vse to sem opazil iz vašega rokopisa To je morda malo nediskretno, toda videl sem nekaj značilnih potez v času, ko ste pisali dopisnico. Dovolite mi, da še enkrat pogledam vaS rokopis... Da... Pred tremi leti ste se spoznali z gospodom, katerega zdaj zapuščate kot moža. iz teh potez se vidi, da bežite v neko pustolovščino, o kateri ne ve6te točno, kako se bo končala...« »Saj ni mogoče, da bi bili spoznali to iz rokopisa. Vas je poslal moj mož...« »Ne. Vašega moža sploh ne poznam. Zaradi tega ne morem biti njegov vohun. Ali prav tako je gotovo, da boste svoje življenje uničili, ako se takoj ne vrnete k svojemu možu.« »Ne morem nazaj. Pustila sem poslovilno pismo.« »Dajte mi rokopis vašega moža. Tako, glejte... iz njegovega rokopisa je mogoče razbrati, da je nagle jeze ali vendar dovolj neumen, da veruje vse, kar ženske pripovedujejo. Peljite se takoj k svoji materi iu napišite od tam možu pismo, v katerem ga obvestite, da ste ga hoteli s poslovilnim pismom samo kaznovati zaradi njegove hladnosti nasproti vam...« moram biti v vsaki ročni torbici! Ravno ob vlažnem in mrzlem vremenu je nujno potrebno, da imate pri sebi NIVEO, da si morete poljubno večkrat namazati kožo z NIVEO. S tem zagotovite svoji koži trajno varstvo pred vplivom slabega vremena in si ohranite mladostno, zvežo in zdravo barvo n-ost, da jih žene varajo. Sklonili so glave in pričeli razmišljati o tem, kje so tedaj njihove boljše polovice. Tisti trenutek se je približal natakar in izročil inženjerju pismo. »Glejte,«, je zmagoslavno vzkliknil inženjer, »pravkar mi piše žena, da odhaja na obisk k svoji prijateljici. Toliko misli name, da me obvesti o vsakem koraku, ki ga napravi. Nikoli me ue bo varala.« Grafolog Karmah, ki je molče sedel pri njihovi mizi, ie zaprosil inženjerja, da mu pokaže rokopis, potem ga je pa vj»rašal: »Ali ste zares tako trdno prepričani, da vam je vaša žena zvesta?« »Popolnoma...« »Dobro, potem si pa zapomnite, da vaša žena le malo kdaj govori resnico... Iz njenega rokopisa sklepam, da zdaj spioli ni odšla od doma. Sprejela je tam nekega svojega znanca, ki bo že vedel izkoristiti vašo odsotnost.« Inženjer je planil pokonci: »Gospod, ali vesle, kaj govorite?« »Žal, veui...« Kakor brez uma je odhitel inženjer domov s prvim avtotaksijem, ki ga je našel. Doma je res našel ljubimca svoje žene. V kavarni pa — posmeh... Grafolog je bil izzvan in je povedal vso strašno resnico... Kakšen je Lindberg Karmah pripravlja novo knjigo, ki bo posvečena naiznamenitejšim letalcem. Z dolgoletnim delom je zbral veliko množino podpisov največjih junakov zračnih višin. Izmed vseh je najznamenitejše izdelan značaj Charlesa Lindbergha. To je človek, ki pomeni še vedno na svetu zelo mnogo in ki se pripravlja, da postane Rooseveltov naslednik. Na prvi pogled iz Lindberghovega podpisa ni mogoče sklepati, da je letalec. To pa dokazuje v obliki — x — a zarisani krajni lok črke L. Iz nadaljnjih pote-' se da sklepati močna volja in gotovost uspeha. Iz rokopisa Charlesa Lindbergha je mogoče razbrati vse tisto, kar še ni-;jer ni bilo zapisano. More se razbrati, da mu usoda v mladosti ni bila naklonjena in da se je zaradi tega izkristaliziral v njem človek globokega socialnega čuta. Lindbergh ima mnogo smisla za družinsko življenje in jiedanterijo. Seksualno je popolnoma miren. Zvest je svojim načrtom. Previsoki gornji loki v nenavadnem sorazmerju z ostalimi črkami dokazujejo, da je Lindbergh v višinah popolnoma drug človek kakor na zemlji. Lindberghov podpis je nekako drugačen od podpisov drugih letalcev, ki imajo v splošnem neke skupne poteze. Karmah, ki živi zdaj v Celju, je zanimiv človek. Doslej se je, čitajoč rokopise in sedeč sam v svoji sobi, raz-govarjal že s 50.000 ljudmi. To so čudni, nema intervjuvi... A to ni vsakdanje, da en sam človek ve, kako živi in umira cela legija človeškega rodu, v kateri se pojavljajo tudi najbolj znana imena, R. R. Radio Ljubljana od 19. do 16. novem. 1938. ČETRTEK 10. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester H 18.40: Slovenščina za Slovence® 19.00: Napovedi, poročila U 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.10: Koncert moderne češke klavirske glasbe ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PETEK 11. NOVEMBRA 11.00: Šolska ura N 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Plošče ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila • 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Izseljeniška poročila ■ 20.00: Radijski orkester ■ 21.10: Ljubljanski godalni kvartet ■ 22.00: Napovedi, jioročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 12. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 17.00: Otroška ura ■ 17.50: Pregled sporeda U 18.00: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA 13. NOVEMBRA 8.00: Radijski Šramel ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 9.45: Venski govor ■ 10.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 11.30: Koncert lahke glasbe ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Akademski pevski kvintet ■ Plošče ■ 17.00: Kmet. ura * Plošče ■ 18.00: Strah v koruzi 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.15: Samospevi in dvospevi ■ 22.00: Napovedi, poročila J 22.15: Koncert Radijskega orkestra ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 14. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi® 18.00: Zdravstvena ura ■ 18.20: Pl®" šče ■ 18.40: Kulturna kronika ™ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.10: Komorni trio ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona« ■ Konec ob 23. uri. TOREK 15. NOVEMBRA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče J 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Salonski trio ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Vera — duhovna vrednota ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Vesela tedenska kronika ■ 20.00: Plošče ■ 20.15: Potopljeni svet, drama ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SREDA IG. NOVEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila J 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00; Mladinska ura ■ 18.30: Narodne pesmi ■ 18.40: Delavska ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos i* ljubljanskega opernega gledališča ■ Konec ob 23. uri. MALI OGLASI 2500 DINARJEV potrebujete, da zaslužite mesečno 1000 dir.arjev doma. Postranski laslu žek. Pišite: »ANOS« Maribor, Orožnova. Nezvesta žena Grafolog je lahko dober prijatelj, a tudi strašen neprijatelj... V neki kavarni je sedela vesela družba. Pogovarjali so se o zvestobi in nezvestobi. Neki inženjer je posebno hvalil svojo ženo, kako mu je zvesta iu kako ga nikoli ne bi mogla varati. Kdo ve, zakaj so prav vsi v družbi raztolmačili to vendarle kot verjet- Ljubezenska drama v cestni železnici Nadaljevanje a 4. strani Novi stroški! Ta nezvesti malopridnež tega ni bil vreden! Moški so res podleži. Približujejo se postaji. Dama se obrne k izhodu. Takoj za njo vstane mladenič in obstoji tik za njo pri vratih. Dekle: Nezvestnež. malopridnež... Res, za njo gre... Takšen neolikan do-mišljavec, možno je, da jo na cesti celo nagovori... Mladenič: Kdaj bo neki ta presnela trlica izstopila na hodnik! Moram se podvizati, drugače mi bo tramvaj št. 71 pred nosom odpeljal... Niti ne gane se. Kožuh je pa lep. Ovratnik me ščegeče v nos. Kako je velika, velike ženske so mi bile že od nekdaj zoprne. Stopita na hodnik. Dekle: Kakšna podlost! Kakšna nesramnost! Sprevodnik: »Pro3im, izstopite!« GRITZNER Pfaff ali Singer šivalni stroj kupim Ponudbe pod „SIVILJA“ na oglasni oddelek »Družinskega tednika*1 Deine plašže HUBERTU S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri Preskerju Ljubljana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI IBO O Velika izbira vsakovrstnih naočnikov, sovečevainih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotcrmomeirov. tivorametrov itd. - Raznovrstne ure, damini ut srebrnina. - Ceniti brenlaCM' Poceni boste kupovali vm L* pfebj&uj«'* *ko a#W*v*U^ ri brezplačni katalog . fit i. i. POZOR GOSPOOINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM prI tvrdkl RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27*08 Ravno fatn se dobilo popolnoma nove plošče svetovno inane znamke HOMOCORD CENA DIN 15-- Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tis lot tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi ? Ljubljani