------   204    ------
Iz državnega zbora.
Železnica med Ljubljano in Trebižem
pred državnim zborom 10. junija.
Poročevalec narodno - gospodarskega zbora je bil poslanec Schlegel. Z gorko besedo zagovarja to železnico, ki se ima stakniti z železnico Rudolfovo, ktera bo kmalu dodelana. Obširno razlaga okoliščine dežele kranjske in posebno krajev gorenskih, skozi ktere ima iti ta železnica, obrtnijstvo njih, kmetijstvo, gozdnarstvo, pa tudi previsoke davke, veliko trpljenje po vkvartiranji vojakov v laški vojski itd. Po vsem tem dokazuje korist in potrebo te železnice za deželo kranjsko, pa tudi važnost njeno o vojskinih časih. Do-kazavši, da bo ta železnica merila 136/10 milj (iz Ljubljane do Kranja 4, iz Kranja v Trbiž 96/i0)># da do Kranja se bo lahko izpeljala, potem pa teže in z ve-čimi stroški, — da bo treba 31 navadnih mostov, 2 zidana mosta (viadukta), 213 presekov, 1 predor (tunel), 7307 ozidja pri bregovih, je stavil v odborovem imenu predlog: naj — namesti 985.000 gold. za eno miljo, kterim vlada hoče po 5 od 100 obresti (činža) zagotoviti — državni zbor dovoli 1 milijon in 200.000 gold. Omenivši še to, da odbor v Ljubljani,*) ki prosi za dovoljenje te železnice, obstaja iz zastopnika deželnega odbora kranjskega, iz kupčijske in obrtnijske zbornice in iz zastopnikov kapitala in inteligenci]e, dodaja poročevalec še drug predlog, namreč ta: naj se vladi naroči, da požene dodela nje železnice iz Beljaka v Trbiž, s ktero se stakne ljubljanska.
Po stavljenih teh predlogih poprime prvi dr. K lun besedo. Nič novega ni povedal, kar bi se ne bilo že slišalo v sporočilu poročevalčevem, razun tega, da on od te železnice tudi to pričakuje, da se pripelje več mednarodne" kulture na Kranjsko. — Noben umen človek ne nasprotuje „mednarodni kulturi" na pravem mestu, in res je, da so jej na Kranjsko že preširoka vrata odprta, kakor kaže pogled po deželi. Al narodu ne dovoljevati, kar mu pred vsem gre (to je omiko po naravni poti maternega jezika) in med narod siliti tuj jezik, misle, da čvekanje nekterih tujih besedi je že omika v natoroznanstvu, kmetijstvu, obrtnijstvu itd. — tako „blag6" imenujejo po vsem svetu „kontra-bant" in naša dolžnost je, da odbijamo kontrabanto-vanje na vso moč. Radi pustimo dr. Klunu to, da on „dalje in više gleda" kakor „einzelne Kurasichtige", ker je kot kandidat za kranjsko deželno poslanstvo že gledal v sobe dunajskih ministerskih hiš, al tega ne bomo niti njemu niti drugim njegove vere nikdar pritrdili, da „nemški znati" je isto, kar izobraženemu ali omikanemu biti; ako bi to bilo, bila bi vsaka dunajska branovka ali vsaka dunajska mlekarica omikana! Hvaležni bomo sprejeli vsacega tujca, ki prinese kapital ali inteligen-cijo v deželo — ali če nam moti in pa bega omiko narodovo na naravni, tedaj najložji poti, in s kapitalom in inteligencijo prinese zdraženost in nemir v deželo in med narod, — taka mednarodnost naj gre na Grintovec svoje kulture sejat!
Za dr. Klunom je govoril poslanec štajarski Loh-ninger. Začel je s tem, daje rekel, daje letos že preveč novih železnic bilo dovoljenih (250 milj), da se zida Rudolfova, da se mora pričeti železnica med St. Petrom
*) V odboru za železnico so sledeči gospodje: V. C. Zupan, predsednik zbornice kupčijske, dr. Lovro Toman, dr. E. Costa, župan kot zastopnik mestnega odbora, dr. J. Bleiweis kot zastopnik deželnega odbora, Fid. Trpinec, predsednik družbe kmetijske, Peter Kozler, Anton Sa-masa, Gustav Tonies, Jan. Toman, Viktor Ruard, grof H. T h um.
in Reko itd. Te železnice bojo požrle sila veliko kapitala. Zato obžalujem —pravi —daje ministerstvo ravno zdaj kranjsko železnico nam na mizo položilo. Ce se že mora napraviti ta železnica, naj se z manjšimi stroški in saj ne večimi, kakor jih ministerstvo priporoča. Potem poredoma zametuje vse, kar se kranjski železnici na hvalo govori: vožnja žita iz daljnih krajev ne bo šla čez Ljubljano v gornje kraje; iz Siska čez Ljubljano v Beljak je 41 milj, iz Kaniže čezMarburg v Beljak pa le 37 milj, — Ogri in Hrvati si bojo sami napravili mlinov, da bojo svoje žito mleli in moko namesti žita vozili iz dežele, — nikoli se ne bo iz Trsta čez Ljubljano v Beljak hodilo, ker bo 363/4 milj daljave, ampak hodilo se bo iz Trsta ali čez Videm, ali Gorico, ali Pontebo itd., ker povsod tu je kraji pot ali za 7 ali celo za 13 milj. Potem je Lohninger prav zaničljivo besedo val o rudninstvu kranjskem, češ, da se le 49763 centov železa pridela na leto in dan, in zavoljo te železarije se vendar ne splača zidati železnice, ker bo fužinarstvu le drveno oglje podražilo. Kladva so dandanašnji že nehala biti; fužine z valjarji zatiru-jejo dandanes vse male podelavke, ki k večemu še delajo osi, lemeže itd. Tudi tem tedaj ne bo železnica pomagala, a tudi kmetijstvu ne, ker je zemlje tako malo, da na enega človeka komaj hodi le 772 gold. od zemljiščinega pridelka; saj je dr. Toman sam rekel, da se zemljiščin davek na Kranjskem niti za dvansj-stinko povikšati ne more. Al se bode potem na Kranjskem več pridelalo, če dob6 železnico? Tudi mislim, da zdaj še ni prišel čas, da bi mikalo kapitaliste zarad obrtnije preseliti se na Kranjsko; tudi še ni prišel čas, da bi tujec mirno vžival sladkosti krasnih gorenskih krajev (nemškutarček Lohninger bere ljubljanske „Pres-sine" pisarije, ki mu strah delajo zarad mirnega vži-vanja kranjskih lepotij. Naj se tega ne boji! vsak pošten Nemec, ki ne draži naših ljudi , prav mirno živi pri nas). Konečno sicer Lohninger pravi, da ni nasprotnik nobeni narodnosti in da to hoče s tem spri-čati, da stavi posredovalni predlog, da se ljubljanski železnici za vsako miljo dovoli 1 milijon.
Po Lohningerju je poprijel besedo dr. Toman. Ce tudi on, ki je že toliko delal in govoril za železnico, ne bi bil mislil še posebno v zbornici govoriti za-njo, sililo ga je besedovanje Lohningerjevo.   Jedro
dr. Tomanovega govora
bilo je to-ie: Moj g. predgovornik je rekel, da železnica med Ljubljano in Trbižem ni potrebna; na zadnje pa je vendar rekel, naj se naredi; al iz vsega govora se razvidi, da mu to iz srca ne gre.
Predgovornik je rekel: „saj smo že dosti železnic letos dovolili; saj se jih bode zidalo veliko." Aljaž mu na to odgovarjam, da mnogo železnic bi bilo moralo že davno dodelanih biti; o teh tedaj ne gre zdaj več beseda. Ni ne res, da imamo v našem cesarstvu preveč železnic, ampak to je res, da jih imamo premalo glede na tuje dežele; mi sklepamo s tujimi deželami kupčijske pogodbe v duhu svobodnega trgovstva; one imajo veliko železnic, ki so pomočnice živemu kup-čijstvu, mi pa hočemo na počasnih kolah se spušati ž njimi v konkurencijo? Nobenega denarja ne poklada država na bolje obresti kakor na to, da zida železnice, ki so podobne žilam, ktere pretakajo redivno kri obrtnijstvu, kupčij stvu itd. Ce smo zarad železnic za dru-zimi deželami zaostali za 30 let, ne smemo zdaj po polževo za njimi lesti, ampak s hitrimi koraki napredovati.
Gosp. predgovornik obžaluje, da nam visoko ministerstvo kranjsko železnico ponuja. Jaz pa sem v imenu dežele, ktero zastopam in za ktere blagor se moram in
-----205-----
hočem potegovati zato, da ne pogine, vladi zato prav iz srca hvaležen; njej pa tudi ne bo žal za to niti z ozirom na deželo kranjsko niti z ozirom na vse cesarstvo, posebno iz vojniškega ozira ne. Ta železnica bi bila morala že davno narejena biti; pomislimo le, ako bi ne bilo 1866. 1. tako kmalu konec vojske in bi bila mahoma pritisnila laška armada od ene, pruska pa od druge strani, kaj bi bilo z Avstrijo? Zato ministerstvo vojske že več let pritiska na to, naj se naredi ta železnica — braniteljica avstrijskih mej proti Italiji — da se hitro vrže armada naša na vse strani, kjer je brambe
treba.
Gosp. predgovornik je rekel, da sicer ne nasprotuje tej železnici, a druge, važnejše naj se naredijo poprej. Gospoda moja! težko je v kratkem govoru vse pred oči staviti, kar je železniški odbor načrtal v svoji knjižici, ko jo je na svetlo dal razjasnjeno se zemljevidom. Ni ne prenapeto, ako rečem, da odBodenskega jezera do Siska in še dalje je ta železnica ena najvažnejših poprečnih (diagonalnih) železnic od južnega zahoda do severnega izhoda, in da, če bi se bile železnice delale pravilno in prevdarjeno, bila bi se morala ta železnica že izprva od Feldkircha v Zemun napraviti. Zdaj je pa več oddelkov te železnice gotovih in več druzih se jih bode izgotovilo, po takem je zdaj zadnji čas, da se tudi naša železnica napravi. Mar ni taka železnica važna, ktera se sklepa se železnicami na Bodenskem jezeru, kjer se steka 6 do 8 železnic, — ktera se sklepa po najkrajši poti s Parizom in Londonom in vso Nemčijo, kjer se skuplja vsa obrtnija, — ktera Badensko jezero (največe jezero nemško, po kterem se vozijo tudi parabrodi, 16 ur dolgo in 4—5 ur široko) s Siskom in Zemunom sklepa z deželami, ki so najbogatejše v poljskih pridelkih, s Srbijo, z Vlahijo, z jutrovimi deželami? Naj sodijo o tem možje, kterih ne navdajajo nobeni predsodki, in ne bojim se, da ne bi mi pritrdili, da je naša železnica važna železnica.
Predgovornik je dalje trdil, da se nikoli ne bo iz Kaniže čez Ljubljano žito vozilo v gornje koroške ali tirolske kraje. Ali on ni pomislil, da se ne vozi samo iz Kaniže žito in da Kaniža ni edino zbirališče oger-skega žita; ali ni Bana t nič? ali ni Hrvaško in Slavonija nič? so li spodnji podonavski kraji nič? Iz Siska čez Zagreb in Ljubljano je res 41 milj pota, al cez Marburg v Beljak ga je 51 milj , tedaj za 10 milj več! Kaj kranjska in gornje-koroška dežela nimate pravice, da bi cenejše dobivale žito iz Hrvaškega in Slavonije?! (Pravo! pravo!) Naj gosp. Lohninger kakor hoče suče svoje nasprotovanje, to saj je gotovo, da cesta ob Savi iz Ljubljane v Beljak je najkrajša in prav naravna zveza južnih krajev hrvaških, slavonskih in jutrovih s Tiroli, Švajco in Nemčijo. Naj pogleda g. Lohninger našo veliko cesto na Gorenskem, na kteri je bilo poprej vse polno življenja, zdaj pa, ko je železnica med Marburgom in Beljakom, je vse samotno in trava raste na poprej tako zel6 izvoženi cesti, kar mi bo moj častiti prijatelj Pintar gotovo potrdil, ker iz svojega farovža gleda na to cesto. Mar, gospoda moja, hočete našo železo popolnoma v nič spraviti? Gospoda! to se ne pravi z vsemi deželami enako ravnati; to ni pravična mera za vse, ki davek plačujejo.  (Pravo!)
Predgovornik se boji za naše mlinarje, češ, da bojo Ogri in Hrvati sami mline napravili.^ Te bojo napravili tako ali tako, — če pa mi železnice nimamo, da cenejše iz daljnih krajev dobivamo žita, konec morajo vzeti mlinarji naši; ako nam železnica dovaževa žito cenejše, bojo Kranjci, ki so bistre glave, že preračunili, kako jim bo kazalo, in kakor slišim, se pripravlja velik francozk mlin na akcije (20 akcij po 50.000 gold.)  na
Kranjskem,   in   en  velik  mlin  v Kranji  je že  skoro dodelan.
Predgovornik je tudi rekel, da železnica med Ljubljano in Trbižem tudi glede južne tržaške barantije nima veljave. Al pomislite, gospoda, če tudi je res, da iz Trsta v Beljak je bliže po železnici Predelski ali Pontebski, kaj pa je z Reko in zvezo njeno z Beljakom? Res, da Zidani most more služiti Reki, al iz Beljaka v Ljubljano je le 16 milj, čez Beljak, Marburg in Zidani most pa je 43 milj! Naj sodi potem vsak sam!
Kako malo g. Lohninger deželo kranjsko pozna, kaže njegova beseda, da se tu na leto 49.000 centov železa pridela! V okraji radolškem se samo delavcem fužinarskim čez 600.000 gold. na leto zaslužka izplača, s kterim — in ne s poljskim pridelkom — plačujejo tukajšnji prebivalci večidel svoj davek, — v majhni okolici na Gorenskem plača baron Zois delavcem svojih fužin okoli 60.000 gld. dnine, — g. Ruard sam na Savi okoli 100.000 centov sirovega železa pridela — in po vsem se g. Lohningerju sanja o nekih 49.000 centih cele Kranjske!
Fužine bojo z večim pridom kadaj kurile s kako drugo kurjavo a ne z navadnim ogljem, in kadar pride tisti čas, bode se tudi pri nas tako delalo kakor dela gosp. Lohninger dandanes — lesii namreč ne bojo po-žigali v oglje, ampak v dilje podelanega bojo vozili v Trst (smeh); g. Lohninger se lahko smeja, ker mu je železnica v Mariboru pri rokah, po kterih dilje pošilja v Trst, Gorenec pa, čeravno na pol bliže Trstu, po kolih ne more tako hitro za njim! (Dobro, prav dobro). Ce bi gosp. Lohninger tudi nam privoščil, da bi svoje gozde še kako drugač v svoj prid obračali, a iz lesa ne samo oglje kuhali, želeti bi moral, da tudi mi gorenski Kranjci kakor Stajarci in Korošci dobimo po železnici krajšo pot v Trst do morja. V srce vbodlo pa me je posebno to, da Lohninger nekako zasmehuje to, kar sem unidan o davkovskih težavah na Kranjskem rekel. Moje tožbe o tem so pravične in spoznane po cesarskem sklepu od 1865. leta, kteri dovoljuje odpise vsakoletne.
Kdor pa, kakor g. Lohninger pravi, da železnice niso na prid kmetijstvu, ta o železnicah lahko vse reče — kar koli mu je drago. (Dobro! prav dobro!) Dovolite nam železnico, da si pomagamo na bolje, — dajte „vsakemu svoje!" Vse naše sosedne dežele imajo železnic več — kranjska dežela ima le eno v Trst in še ta gre čez sotesko Savsko, čez močvirje in Kras — nikjer nam ni prinesla nobene koristi, povsod je le vzela ljudem kruh in zaslužek. Zato, gospoda, naj Vas vodi pravica danes, ko bodete sklepali o železnic: „vsakemu svoje!" bodi geslo, ki naj Vas vodi! (Od vseh strani dobro- in pravo-klici.)  —
Za dr. T o man o m je govoril državni kancelar Beust in priporočal železnico iz gospodarskega in vojniškega, posebno pa, kakor je rekel, iz političinega ozira. Potem ko je bil omenil, kako je državni zbor v tej sesiji dovolil za češko deželo dve železnici, je rekel blizo te-le besede: Ako smo mi tjekaj (češki deželi) delili s polnimi rokami, prav je, da tudi semkaj (kranjski) kaj damo, tudi imamo vzrok, da se na to deželo, ktera povzdiguje do nas svoj glas in pomoči pričakuje, ozremo ne pozabivši, da je ona, pred-no se je državni zbor sešel, dvakrat v deželni zbor volila, in čeravno druge volitve niso bile dosti ali nič razločne od prvih, je vendar svoje poslance poslala na Dunaj, in nastopila pot, ktero želimo in ktere se držati moramo. Bodimo tedaj pravični deželi, kteri smo pripoznanje dolžni. Jaz pa še osebno v sebi čutim dolžnost, v tej reči besedo spregovoriti, ker se je nekterim — zel6 po
------   206    ------
krivici — račilo in se jim še raci, razglašati me za principielnega sovražnika Slovanom, k čemur je pripomogla ena beseda, ktere nisem nikdar govoril, ktera se mi je pa zopet in zopet podtikala, da sem jiamreč rekel, „da je Slovane treba na steno pritisniti." Čeravno vem, da preklicovanje nič ne pomaga in da me Slovani za tega del ne bodo na srce svoje pritisnili, vendar se rad služim te današnje priložnosti, da s svojim glasovanjem proti tej podtiki protestujem." — Grosp. državnemu kancelarju je bila to dobra prilika, da je, kakor se v parlamentarničnem jeziku pravi, mogel „skoz okno" govoriti, da so ga namreč slišali na Cesko. Da vendar „politični" njegov ozir o zadevah železničnih ni bil jako političen, to kažejo mnenja v vseh slovanskih, pa tudi v nemških in cel6 ministerstvu prijaznih časnikih. Naša misel je ta: Železnica med Ljubljano inTrebižem je ali potrebna ali nepotrebna. Ako je potrebna — in to sta odbor in dr. T o man prav živo dokazala — ne more ta železnica biti nikakoršno darilo, in od ministerstva tudi Slovani ne zahtevajo druzega nego pravico; — ako pa ni potrebna, ne smelo bi ministerstvo nikomur na ljubo denarja trositi, kajti tudi Slovani ne zahtevajo od revne državne blagajnice nepotrebnih stroškov.