Številka 107. Trst v sredo 18. aprila 1906. Tečaj XXXI. Izhaja. 7taH d~.n ■ ob nedeljah in prazniti ob 5. uri. ob ponedeljkih ob mn rulraj. P«®a«iir»e številke pro lajajo po 3 nvč (6 stotink) - mnogih to*^karn«h ▼ Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, trt. Petru. Sežani, Nabrerini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. P** to j ni, Dornbergu, Solkanu itd. ' ujflas.n »e računajo po vratah (široke 73 mm, visoke '-' a mm t; za trgovineke m obrtne oglase po 20 stot. ; ta osmrtnice, zaL v* le, poslanice, oglase denarnih zavodov . Izdajatelj in odgovorni urednik štefan GODINA. Lastnik konsorcij lista ,,Edinost'\ — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^ Postiio-hranilnićni račun št. 841.(io'J. TELEFON štev. 1157. j^fašim župansivam. popolno zbirko državnih zakonikov od leta , naprej, t. j., odkar so začeli izhajati. V dvomi m državni tiskarni na Dunaja j Te nak>-ri sledi. druga, podobna in tiskajo državni zakoni v osmih jezikih. I cIiakc važna- n^reč, da se zakoni ob danih l teii)j tudi v .slovenskem. Nemški letniki! Prožnostih pregledujejo in primerjajo, če so i«li |>osamicn številke - dobivajo po > |tiani ukazi v nJih utemeljeni ali ne. Kako je mogoče slovenski občini ti dve nalogi izpolnjevati, ako nima popolne zbirke zakonikov ? Največ občin bo bržkone imelo popolno zbirko od leta 1«70. naprej, največ -tot. Zi tran in sicer začenši z h toni lb>4!». em načinom -i morejo nemške občine oskrbi v.m letnike, oziroma si jih izpolniti, ako iiu je katera številka izgubila. Sedem -ih nar«»dnosti si more te letnike, oziroma | nJih l):l zakonikov 1*4!». bolgarskih profesorjev na • obisk k svojim srbskim tovarišem. Na kolodvoru so se zbrali vsi beligrajski profesorji. Množica je priredila Bolgarom prisrčne ova-ci je. J a ]) o n c i v M a n <1 ž u r i j i. Iz Pe-trograda poročajo: Čeravno je Fakumin vspre-jet v vrsto pogodbenih pristanišč, so vzlie temu Japonci v Fakuminu uvedli lastno civilno upravo. Kitajski okrajni predstojnik v Kanpinsjanu je proti temu postopanju takoj protestiral z motivacijo, da imajo Japonci le pravico, da smejo nastaviti tam svojega konzula, nikakor da pa ne smejo uvesti civilne uprave. Ker se pa Japonci niso ozirali na proteste okrajnega predstojnika, je isti to sporočil guvernerju v Mukden. Poročilo pravi, da pripade to mesto Japonski, čim dovoli Kitajska, da se v njem uvede japonska uprava. )onioviniu. / to rabim in občina naj izvrši je ukazal tvar Bitenl>erger. seveda nemški aristokrat 1 glave do. nog. svojemu tajniku. _ Dajte ( __ mam i / in «-.■ katera, recimo tista v j Preobrat na Ogrskem 1 ii Hrvstsko. _..n i » kurira, naj. če lioče. V Eden glavnih propagatorjev reške hm* t sem /a hrbtom zakrit, predno pride J ference, oziroma sporazum ljenja hrvatskih in pred upravno sodišče, se občina prej srbskih opozicijonalnih strank na Hrvatskem, iča ter rajše izvrši moj ukaz: Prosim j oziroma v Dalmaciji z ogrsko koalicijo je bil i glavni urednik reškega ..Novega lista", Fran Supilo. Ta je bil tudi v stalnih stikih z raznimi odličnimi osebami iz ogrske koalicije. Po senzacijonelnem preobratu na Ogrskem in imenovanju sedanjega ministerstva iz koalicije je bil Supilo tudi v Budimpešti, kjer se je skušal na licu mesta osvedociti o položaju in dispozicijah. Številka reškega ,.Novega lista" od minole nedelje pa prinaša dolg dopis iz peresa g. Frana Supila. datiran iz Budimpešte. Ta članek podaja zanimivih podatkov in nas interesira posebno zato. ker poživlja občinah okraja pa je eri ponajveč zato. ker uradu zbirk«- državnih zakonikov, ali pa pričakovanji. Tako n. pr. glede napovcdaneg;i kaj zmorejo ti župani, slovenski kmetje, -t«- videli, v kaki {»onižnosti in kolikem Iiu lazijo krog mene. Torej dajte jim i/, sklicujte se na kakšen patent ali ukaz. tndi ni v veljavi, pa !>«» dobro Joda pri olnini v Kravjaku imeli žurna. ki je šel vsak ukaz političnih oblasti iierjat z zakoni v državnem zakonu. Vr-• v-ak taksen uka/ t--r naznanil glavar-. da ^e ne more izvršiti, ker je dotični * nt ali uradni ukaz višje oblasti že zdavna «I javi jen. Tako je ol »sedel glavar. V osta- šk > po volji gla- na trezn«» razmišljenje o sedanjem položaju ni bilo v «>bčin- in svari pred raznimi kombinacijami in »ile v takem-- neredu, nje brezuspešno. IVra ulica sleherne da bi bih -ak« odstopa hrvatskega bana Pejacsevicsa vsled jireobrata na Ogrskem. Supilo pravi, da so občine je. da ima take kombinacije jako nevarna stvar. Tu treba Drobne politične vesti. Baron P i n o. Nekdanji minister za trgovino baron Pino je umrl na svojem posestvu v Borovljah na Koroškem. Pokojnik je pripadal Taaffejevemu ministerstvu. a je bil prej več let namestnik v Trstu. Po svojem odstopu od ministerstva je živel na svojem posestvu na Koroškem. V zadnjih letih je oslepel. Bil je Slovencem pravičen in se je bil tudi priučil slovenskemu jeziku. B a r o n a u t s c h se je povrnil iz Karlovih vari. Konference posamičnih strank se priču o te dni. B i'i 1 o \\ n a dopust u. Nemški državni kancelar knez Biilow je včeraj nastopil več-tedenski dopust. Nova dijecezanska si n o d a je napovedana tudi za lavantinsko skotijo in se bo vršila v Mariboru od H. do 1.0. avgusta 190«. Španski kralj na potovanju. Iz Madrida poročajo, da je kralj Alfonz preko Oherbourga odpotoval na Angležko. D i j e c e n z a n s k a sinoda senjsko - m o d r u š k e škofije se bo vršila v tem letu. Od zadnje sinode v Bakru leta 15H9 je to prva dijecezanska sinoda v omenjenih škofijah. Sinoda se bo vršila od :>. do ">. julija v Senju. PODLISTEK. Prokletstvo. dovio-ki roman Avgusta Šenoe. — Na«i.ljeval in dovr-il I. E. Toailč Prevel C-č. r«ianil si. gospod škof! — je rekel l«>er. I hi. Nikola <4orjan>ki. ta zakleti, ni n« prijatelj plemena Horvatov, zasede -ko stolico po sinrti kneza krškega.... a »tem ? — Potem, to vemo. je odgovoril ban niš. ne 1k> več prostora tu za nas. I videvaš to tudi sam. ban ? — je govoril Badoer zoj>et. Oditi l»oš moral od . ali sedaj je le vprašanje, kje l>o primer-me^to za te. za tvojo rodbino, za tvoje nje? Ali na »trani Ladislava, ali nastrani •i-e. V Neapelju >i odsekana veja. v -ni pa. med tvojim narodom, med tolikimi »nei in pristaši, si še vedno steblo, ki more bofco in široko pvščati želi. Vse je tako. kakor govoriš, gospod lo»-r ! je rekel Ivaniš. Tudi jaz sam — da stvari in sodil, kakor sodiš tudi ti. Poleg tega moraš vedeti, da še vedno, če tudi nisem omiški vlastelin, spadam v število bosanskih velikašev in se morem nastaniti v Bosni, kjer me je volja. Drugo vprašanje je. da-li bo kralj hotel* pritegniti me k sebi.... Za to je naše svetovalstvo preskrbelo že popred ! je Badoer hitro segel Iva-nišu v besedo. Kralj Dabiša bo slušal koristni nasvet svojih beneških prijateljev in pozove brata Horvata na svoj dvor... Vaše visoko svetovalstvo je torej pripravljeno podpirati gibanje lige proti Siš-manu ? je vprašal sedaj škof Pavel resnega obraza. "Poslalo me je izrecno semkaj, da Vam priobčim to ! je odgovoril člen beneške siirnorije. — As čim nas hoče podpirati preja-sna republika ? — je vprašal škof Pavel dalje. — Svojim vplivom, denarjem, s svojo pomorsko silo. Primorska mesta bo držal sv. Marko na uzdi ! je odgovoril Badoer. — V danili okolnostih bi bilo to dovolj je rekel Pavel po kratkem presledku. — Prit izujete torej, gospoda?! Culi ste, Domače vesti. Pogreb Frana Bukoviča. Pišejo nam: Velikonočni ponedeljek smo spremili k večnemu počitku gosp. F r a na Bukovi č a. Blagi pokojnik je bil pravi sin slovenske matere, marljiv člen in večleten odbornik, zadnja leta pa blagajnik v ..Tržaškem podpornem in bralnem društvu". Tudi v pevskem društvu „Kolo" je bil ud in svoječasno odbornik. Fran Bukovič ostane v trajnem spominu vsem onim, ki so ga poznali ter občevali ž njim. Kakor priprost kmečki sin je prišel v Trst. Z lastno mu pridnostjo je napravil izpit v državnem računarstvu ter dobil službo pri carinskem uradu v svobodni luki. Pokojnik je bil zbolel na pljučah in ta i bolezen ga je spravila v najlepši »lobi v pre-I rani grob. Zapustil je vdovo in petero nedo-I raslih nepreskrbljenih otročičev. Ker je bil ranjki v skrajnem siromaštvu in z ozironi na njegove velike zasluge za društvo, mu je isto priredilo časten pogreb. < »b 11. uri predpoludne je pevalo društvo ..Kolo" ob mrtvaškem odrti mile žalostinke. V ponedeljek ob 4. uri popoludne so se ! zbrali v ulici Belvedere pred hišo žalosti prijatelji in znanci ter udje društva. Odborniki : so nosili dva krasna venca s trakovi v na-I rodnih barvali. Za krsto so pa stopali osiro-! čeni otročiči pokojnika in sorodniki. Za temi je šel društveni odbor z vodstvom na čelu in dolga vrsta prijateljev in znancev obeli spolov. Sprevod je šel do sv. Antona in od tam do trga Barriera: tam so se nekateri poslovili -A« n j*« pravici sem r-izmišljal o tej kaka naloga bi vam pripala, in povedal sem vani, kaj je Venecija pripravljena storiti. Ali pri volj ujete ? Jutri dobiš odgovor, gospod Badoer! je odgovoril ban Ivaniš. — Stvar je vredna, da se razmišlja o njej. Dobro! Torej jutri! seje zadovoljil | Badoer. — Ban Ivaniš je sijajno pogostil svoja gosta z večerjo v krogu svoje rodbine. Ivo je prišel čas počitka, poslovil se je Ijubez-njivo od njiju, zaželivši jima lahko noč pod svojo streho. — Dobro si ugibal, brat Pavel! je spregovoril ban Ivaniš, ko sta ostala sama on in brat. Zvita so ta beneška gospoda ! se je nasmehnil škof Pavel — ali bistro oko prodre v njihove račune. Kaj naj storimo ? je vprašal Ivaniš brata. Hočejo, da zapričnemo gibanje proti Sišmanu. —- To bi morali tudi brez vspodbujanja od strani Venecije! je pripomnil škof. Horvatje morajo delati proti Sišmanu, ker on dela proti njim. — Na ta način, je rekel ban Ivaniš. nam gre beneška ponudba v prilog. — Za sedaj vsakako ! je odgovoril škof Pavel. Se le potem, ko bi vspeli proti Siš- manu. bomo morali biti previdni. Ni dvoma, da Benečani mislijo, da bomo na zadnje mi Hrvatje plačevali račun, ali to je stvar bodočnosti. V ta hip moremo brez obotavljanja vsprejeti beneško ponudbo. — Naj bo po tvoje! je privolil ban ! Ivaniš. \ isti čas sta imela, ko sta bila sama, ; Badoer in šior Sime nastopni razgovor. — Sime ! — Kaj je Badoer ? - Ali si čul, kaj je nama rekel škof ? — Pri BogiK ne spominjam se, je odgovoril Lance. - Da se bojimo Sišmana.... — Bistra glava je ta škof... je pripomnil Lance. Uganil je do dlake, zakaj tla iščemo mi njihove zveze, zasmejal se je Badoer proti svoji volji. Kaj misliš, vsprejmo-li našo ponudbo? je vprašal Simon Lance. -7 Ni straha. — Res ? A kako to ? Ker morajo ! je odsekal Badoer na krako. — Našli sta se korist in potreba, pak bosta hodili isto pot. (Pride še.) ©d pokojnika, a drugi so šli do sv. Ane za njim. Tem potom se moramo spomniti onih gospodov odbornikov, ki so iz edine krščan->ke ljubezni do pokojnika in nesrečne družine |»revzeli nalogo, da so uredili vse potrebno, da se je tako dostojno izkazala zadnja rast vrlemu pokojniku. Hvala jim ! Tebi pa dobri, nejtozabni Frane, pa iz dna srca kličemo: lahka Ti zemlja ! Smrtna kosa. Na Velikonočni ponede-l' k je v < 'rnicah v V ipavski dolini unirl tamošnji /upnik in dekan, častni kanonik preč. VL. Anton ribić. Pokojnik se. je rodil v PodsalK»tiiiu leta Služi>oval je v ( mi- cali od leta 1*78. V ]>ouedeljek j»o not i pa je v St. Petru pri Gorici preminul bivši večletni tamošnji župan g. Ivan B u i u 1 i n. Kočljivo vprašanje. -Edinost" in vsi -Trža-ki izdajalci" rprašamo. kako to. daje. S. L. S., oziroma njen voditelj bil zadovoljen z dodatkom nemške stranke, ki je zahtevala, da se ne sme v deželnem zboru vršiti nobena v;ižna sprememba, ako ni navzočih vsaj 38 itridesetinosem) poslancev. Od 47 jih dol»e Nemci 11 in za slovenske stranke jih ostane samo 36. Kdo bo vladal v deželnem zboru?? -Krklaret mir. rišlo vodstvo društva v roke požrtvovalnega g. prof. Mandića. Tudi na>a bratovščina sv. Cirila in Metodija jako lepo napreduje. V posebno zadoščenje nam je tu li. da se je :iovi župnik naš. gospod Vat< var. pokazal prijatelja bratovščine. Kako mu je ista na srcu. je pokazal v nedeljo v svoji cerkveni propovedi. ko je povdarjal vaz- j nost in potrebo bratovščine in je naglašal. da ! vsaki zavedni Slovenec bi moral biti ud te j bratovščine. Nadejamo se torej, da smo v! novem gospodu župniku dobili moža. ki bo j pravičen našemu rodu in jeziku. Več niti ne! zahtevamo. Dopolnilne volitve za mestni svet v i Ljubljani. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve v III. razredu. Zmagali so "naroduo-na-1 predni k and i da tj e. Na volitvah je bilo oddanih j "»41 veljavnih glasov. Izvoljeni so bili: Aloj- j /i j Lenček - »4. Fran Bergant s 503. J van I Kaj žar - P»7 in Karol Meglic s 40«; glasovi.! Kandidatje neodvisnega meščanstva so dobili j f»«i .Ti. 4 in glase. Ostali glasi so bili | razcepljeni. 1 a tri se bodo vršile dopolnilne1 volitve za II. razred. In zopet Marchi na delu. Marchi! Me r n: zaveznik Italijanov, ampak je le — iiber; • n hrvatski učitelj in... mučenik za in-tt-r»*-' učit« Ijfrlva. ali istrski signori so dobri ljudje, sama dobrota jih je: in tako so1 t men.tk«- j »stranske misli na kak italijansko strankarski interes) nastavili Marcliija kakor «l»činskega tajnika in italijanskega agita- torja v izključno hrvatski občini Veprinac. In U. tajnik in agitator Marchi ni nehvaležen neumen človek in se trdno drži načela, da treba zvesto služiti njim. ki plačajo ! In Marchi slu/i. zvesto služi ob vsaki priliki. Kadar d« monstrirajo ali manifestirajo vele-možni sigDmi v Trstu. Poreču in Kopru itd., morajo demonstrirati in manifestirati tudi T;*>te zavedene in nezavedne hrvatske sirote, ki -ede v občinskem zastopstvu. To se pravi : ti reveži ne demonstrujejo in ne manifestu-jejo. ampak Marchi jih je le izrablja za ita- ; lijan-k" demonstracije. T;tko se je zgodilo tudi m. m. v Ičičih. kamor je sklical rečeni agitator in hlapec istrske oligarhije nekako -konferenco"" v protest proti volilni reformi, oziroma proti temu. da bi slovanska večina v Istri prišla vsaj do približno primernega zastopstva v dunajskem parlamentu. Na tej -konferenci" je bil seveda Marchi glavni govornik, ki je hrvatskim kmetom v italijanskem jeziku razlagal volilno reformo. Vspeh je bil seveda tak. kakor drugače ni mogel biti : Veprinčani niso razumeli niti ene besede Marchiievega razlaganja. Ali to ni nimalo ženiralo Marcliija in ga ni oviralo, da ne bi bil pozval Veprinčane. naj vzdignejo roko v znamenje, da pritrjujejo temu. kar je on govoril. Ali končno je vendar govoril tudi hrvatski, toda to je ravno njegovo črno delo. Zlorabljal je materini jezik tistih neukih kmetov v to. da jih j e h u j s k a 1 proti drugim občinam p o L i b u r n i j i. ki so v h r v. rokah! Takov je Marchi. Altro che — mučenik za interese učiteljstva in boritelj proti klerikalizmu ! ! To je možno le v Trstu. Kje so dobili blato, tega ne vemo. ker dežja ni bilo že precej časa. a vemo pa to. da so je šli iskat tja. kjer je ni nihče videl (blato, namreč) in kjer ni bilo gotovo nobenemu na potu. in so je speljali na ulico Miramar. in sicer ravno na vogal imenovane in ulice sv. Terezije. Na tem vogalu se nahaja jako širok in pol metra visok kup blata. Kakor že rečeno, ni nam znano, kje da so dobili to blato, a mislimo, da če bi je bili dobili na ulici Miramar, bi je bili morali odpeljati od tam na kak manje frekventiran kraj. kakor je ravno ta ulica, ki. posebno ob večerih, služi nekako za šeta-lišče. A treba pomisliti, da smo v Trstu, in potem se nam ne bo zdelo čudno, če so storili nasprotno, namreč da so iz manje frekventi-ranega kraja prenesli blato na — šetalište. Vrhu tega je pa ravno prostor, kjer se nahaja oni kup blata, jako v temi. vsled česar je nevarnost, da človek zagazi vanje, kar gotovo ni prijetno, a je vendar jako laliko. ker človek si ravno teli dni ne pričakuje, da bi zagazil v blato na popolnoma suhi cesti. Tako se je zgodilo, da je sinoči ob 7. uri in pol zagazil v ono blato nek pijani človek. Zagazivsi v blato, je pijanec pal in se začel valjati v blatu, v katerem bi se bil gotovo zadušil, da nista prišla dva mladeniča in ga rešila. Ko je, ves. blaten, stal zopet po koncu, je vskliknil : rLe v Trstu se more na suhi cesti pasti v blato Na Repentabru prirede dne t. m. v prostorih g. Štefana Ozbiča veliki javni ples. na katerem bo svirala godba iz sv. Križa. Razsvetljava ..Divaške jame", ki se je vršila na Velikonočni ponedeljek, se je obnesla nad vse povoljno toliko glede prireditve kolikor glede obiska. Iz Trsta sta morala oditi celo dva vlaka. Obiskovalcev v jami je bilo nad 50U. Da je močna ploha, ki je neprenehoma lila od '2. •'{. ure in pol. preje prenehala, bi i»il obisk še obilnejši izlasti tudi i/ "bližnjih krajev. Iz Trsta je bilo obiskovalcev tudi druge narodnosti. Po razsvetljavi je pa bilo po vsej Divači uprav živahno vrvenje. Upamo, da nam tržaška podružnica ..Slov. plan. društva" priredi še več tacili razsvetljav, saj jama je krasna nad vse. Olimpijske igre. Danes se je odpeljalo iz Trsta v Atene veliko število udeležencev letošnjih olimpijskih iger. Llovdovo ravnateljstvo je tem povodom dalo na razpolago dva posebna parnika ..Thalia" in rAmphitriteit, ki sta bila za to priliko prirejena za potnike. Na „Amphitrite" se je ukrcalo potnikov in sicer : Ogri. Norvežani. Holandci, Nemci iz države in Švicarji, dočim se je na „Thalia4* vkrcalo 17~> oseb. in sicer Avstrijci in Švedi. Redni brzi parnik -Baron Call", ki odpluje tudi danes, vkrca v Brinclisi okolu .">'» Ame-rikancev in Angležev. Naval gostov v Opatiji. Iz Opatije poročajo, da je letos početkom pomladi takov naval gostov, kakor še nobeno leto doslej. Polni so vsi hoteli, vse vile in vsa privatna stanovanja. Ni torej čudo. da se Opatija neprestano širi in da se z ene in druge strani cest in mesta zidajo nove pdače za stanovanja privatnikov in za hotele. Število gostov raste še vedno, in oni. ki morejo več najti stanovanja v Opatiji, gredo dalje do Lovrana, ali pa se selijo na Reko. od koder prihajajo čez dan v Opatijo, prenočujejo pa na Reki. Poskus samomora. 4«-letni trgovski agent Ivan Dušica, stanujoči v ulici sv. Mav-ricija št. 11. je včeraj v jutro ob 7. uri in pol izpil precejšnjo množino žveplene kisline. Gospa, pri kateri ima Dušica v najemu sobo, v kateri stanuje, je prva prišla na sled njegovemu blaznemu početju ter je takoj pozvala zdravnika se zdravniške postaje, ki je. pri- šedši k nesrečnežu, poskušal izprati mu želodec. kar se mu pa ni posrečilo. Dal ga je torej nemudoma odnesti v mestno bolnišnico. Zdravnik zblaznel. V Pulju je zblaznel zdravnik dr. Rudolf Auspitz. ki je prišel 1 iz Olomuca in je hotel nastopiti službo v pulski bolnišnici. Xol«dar ln Trem« Danes: Apolonij, "mu-čenec; SlaviSa; Gradislava — Jutri: Kreacencij: mučenec; Tihorad; Kosenka. — Temperatura včeraj -ob 3J. ari popoludne Celsiua. — Vreme vče, raj :• oblačno. Društvene uesfi in zabave. rTržaški Sokol~ opozarja, da bo telovadba za otroke vsako sredo in soboto od 4.—6. ure popoludne. P. n. stariši so na-prošeni. da pošiljajo svoje otroke redno k telovadbi, sosebno vse one, ki so ietos že zahajali. .Slovan isRo m bvsKI društvo" v Trstn naznarija si. občinstvu, da vprizori v nedeljo, dne 22. aprila t. 1. v koncertni dvorani „N. Doma1' opereto „ČEVLJAR BARON" Iz prijaznosti sodelujejo ; občeznani humorist g. Vek. GREBENC, g.a Zofka STI LAR, ga Karla PONIKVA R, g Radoslav bTULAR ia g. X. PONIKVAR. rTrgovsko izobraževalno društvo" naznanja, da danes ne bo pouka v amerikan-skem knjigovodstvu. Darovi. Za moško podružnico Cirila in Metodija so nabrali v rKonsumnem društvu" pri sv. Jakobu K 6.31 in g. blagajnik podružnice v Dolenjem 1 K. Iskrena hvala ! Gospod Anton marki S e s s 1 e r, veleposestnik in častni občan v Štanjelu in drugih mnogih mest, pom. kapetan dolgih voženj, daroval je vbogim štanjelske občine loo kron. Književnost in umetnost Vlaho Bukovac hrvatski slikar v Pragi. Poroča Fr. K—vee. Prava umetnost še ne zadovoljuje s posnemanjem narave : samo oni. ki na sliki upodablja svojo lastno dušo, ki preko mrtvega platna razliva žarke svoje lastne notranjosti: samo oni, ki mu barve nadoraestujejo besede, da se tudi on kakor božanstvo v vesmiru predstavlja v svojem stvarstvu ; samo oni, ki podobno najčistejši zrcalni gladini vstvarja sliko, da gledalec opaža v njej prirodo samo: iste oblike, iste boje, ki jim je navajeno njegovo oko. in vendar nekaj, česar v naravi zastonj išče : pod m 1* z 1 i m platno 111 utripajoče srce samota je pravi umetnik, izvoljenec božji. Tak umetnik po poklieu in srcu, dika vsega Jugoslovansta. je v Pragi živeči kralj jugoslovanskih izvoljencev čopiča m palete : V 1 a h o K u k o v a e ! Čudna so bila pota njegovega življenja ! Državljan slavnoznane dubrovačke republike • * • • • je rojen 1855. v Cavtatu ob oregu sinje Adrije. Ze v dečku je vsplamenelo ono neodoljivo hrepenenje po svetu, ki je lastno vsem pomorskim narodom. Komaj odrasel šolskim klopein se je 12-leten deček podal s stricem v Ameriko, kjer je ostal do ~>'2. leta. Sprva se je samo za zabavo pečal z risanjem in slikarstvom. Bilo je to v S. Francisco. Slučajno je spoznal mladeniča neki tam bivajoči avstrijski Zid imenom Izak Lustig. ki ga je vsprejel v krog svoje rodbine. Umetnoljubni Zid se je zavzel za mladega umetnika in pridobil mu je mnogo naročil, večinoma Zidov v San Francisco, ki so mu dobro plačevali njegove portrete. Prislužil sije toliko denarja, da je mogel odpotovati v Evropo, z namenom, da se posveti študiju na kakšni akademiji. I11 res je Bukovac 1. 1S77. vstopil na akademijo _de beaux arts" v Parizu. Tu mu je bil :» leta učitelj slavni Alekxandre ( abanel. Ze v drugem letu svojega bivanja v Parizu je razstavil v tamošnji razstavi mnogo občudovano sliko : Braneča se Crnogorka. L. 1HH2. je razstavil svojo rLa grande Iza" (prizor iz romana Alekseja Bouvier) in s tem je postal ljubljenec pariške publike. Se to leto ga je pozvala srbska kraljica Na- talija k sebi da jej svojim umetniškem £o pičeni priredi več portretov. Podelitev reda „Takova" je ovenčala njegovo delovanje. Leto pozneje se je seznanil s črnogorskim knezom Nikolo. Preživel je več mesecev črnogorski prestolnici in se popolnoma udomačil v knežji rodbini, ki jo je slikal vso 12 oseb. Ko se je poslavljal od prijazne knežje rodbine, ponesel je seboj Danilov red. Zopet ga je vleklo v Pariz, kjer je izvršil mnojjo naročil za Anglijo. L. 188!t. je v Londonu razstavil veliko kompozicijo „Pustite male k meni!" Slika je sedaj last londonskega umetniškega muzeja. Na svetovni ravstavi v Parizu 1. 1S90. je bil odlikovan se zlato kolajno. Na razstavah v Nizzi. v Versailles-u se je povspel do najvišjih odlikovanj. Slike, ki jih je vrsto let razstavljal v Parizu, so romale večinoma v Anglijo in Ameriko. L. 1892. je po dolgih letih zopet prišel v Dalmacijo - svojo domovino. Y Dubrovniku si je izbral nevesto domačinko ter se n t to udomačil v jugoslovanski metropoli v Zagrebu. Sreča mu je bila tolikanj mila, da si je tu zgradil svoj dom. Posvetil se je zgodovinskemu študiju slavne svoje domovine in j. s tem neizmerno povzdignil ime hrvatstva. Posebno ga je vzljubil pokojni vladika Stros.s-majer. ki ga včačih po cele mesece ni pustil od sebe. Veliki vladika ga je globoko zadojil z domovinsko ljubavjo in seme ki ga je pokojni biskup vsadil v dovzetno dušo umetnikovo. je začelo poganjati prekrasne plodove: Kdo ne pozna Bukovcev — ,.(Junduličev sen?" Poleti 1898. gaje sam cesar pozval v Pešto. kjer je Bukovac slikal njegov portret. Fran-Josipov red mu je bil v priznanje. V Zagrebu je Bukovac ustanovil društvo mladih umetnikov in več let je bil njega predsednik. L. 1898. je ostavil Zagreb ter se preselil v Dubrovnik. Tu je izvršil mnogo cerkvene dekoracije: njegovo najsijajnej>e delo izza te dobe pa je : Kronanje klasične pesmi v nebesih in kronanje žive epične pesmi na zemlji. Omenjena slika krasi strop narodnega gledališča dubrovniškega. Iz Dubrovnika je bil pozvan v Srbijo, kjer je slikal kralja Aleksandra in Drago. Kralj ga je odičil z redom sv. Save. L. 1903. je priredil lastno razstavo na Dunaju. Največjo pozornost so takrat vzbujale njegove slike k Dantejevi ,.La divina c0111-media". Ravno isto leto je bila v Pragi na novo ustanovljena akademija stvarjajočili umetnosti. Tedaj naučni minister Hartl mu je ponudil profesorsko stolico na praški akademiji. Bukovac jo je vsprejel. Danes je on prvi p red sta vitel i češke akademije lepih umetnosti in s sveto vnemo vrši svojo vzvišeno nalogo. Ako omenim, da se naš jugoslovanski mojster pripravlja na letošnjo umetniško razstavo v Soliji, kjer izloži najnovejša del; svojega čopiča, je to gotovo dejstvo ki v siv razveseli vse prijatelje slovanske umetnosti in slovanskega napredka ! Razne vesti. * Nove uniforme ruske armade. I/ Petrograda poročajo : Rusko-japonska vojna je dokazala, da je uniformiranje ruske armad zelo pomanjkljivo. Zato je rusko vojno mini-sterstvo sklenilo, da uvede polagoma novo uniformiranje armade. Nove uniforme hod" po kroju močno podobne avstrijskim. Očividec našega Odrešenika Jezusa. Pred malo časa je I »i 1 v nekem italijanskem listu priobčen članek, v katerem -je obžalovalo, da ne poznamo slike velike 1: Nazarena. Ob tej priliki je Donato de Leo-nardis poslal uredniku dotičnega lista pismo Publija L en t ula. namestnika v .Judeji. namenjeno cesarju Cezarju Avgustu, k i-tero pisn.0 se je ohranile v arhivu rodbiiu' Cezarini. To pismo je velike važnosti. zli"'.l česar je prinašamo tu prevedeno z latinskega na slovenski jezik. V tem pismu pi;«' namestnik iz Judeje cesarju v Rim sledeče: ..Ker sem čul, da želiš vedeti to, kar ti hočem povedati sedaj, pravim ti. da v naših časih živi in potuje neki človek velikih kreposti. imenom .1 e z 11 s K r i s t. ki ga narod imenuje proroka resnice in o katerem trde njegovi učenci,da je sin Boga, Stvarnika nebes in zemlje in vsega, kar je bilo inje na njima. V resnici, o Cezar, vsakega dne se čuje čudnih stvari o tem Jezusu Kristu. On oživlja mrtve, ozdravlja bolne z eno samo besedo. Človek je to srednje velikosti in jak«» lepega obličja, a obraz mu sije tolikim veličanstvom, da so oni, ki ga opazujejo, prisi- li ni ljubiti ga in se liati. Lasje. ki inu ]Kidajo olnčnim /..trkom, na na-in. da ira nikdo ne more uprto motriti radi t!o>ti. ki jo razj»o^ilja. Kadar irraja. plaši, kadar opominja, joče. On zna pritegniti k - I.i ljubezen, a on sam je le redkokedaj ve--■•1. Pravijo. o nikdar videli, ko se -iieje. pač pa. ko joče. Koke in mišice >o u izr»-dri<• I«}*-. V 'aovoru zadovoljeva vsakogar. ali redko «a je videti. A če je prišel r družbo, ovaja veliko čednost. Na j>ogled je di v osel* najlepši človek, ki si ga je nožno zamisliti v wni poen materi, k a-kor se je Še nikdar ni videlo 1 t- p š e v teb k r a j i b. Ako Torej Tvoje Veličanstvo, o < "ezar. želi videti ga. kakor si me ubit itd v prejšnjih oglasih. n mi odlok, in jaz iia odpravim takoj, svojim znanjem je zadivil ves .Jeruzalem f'o/na jezike in znanosti, da-si se ni nikdar učil. Hodi bo- in gologlav. podobno slabo-nežu: mnogi se smejejo, ko ga vidijo. •M -vojo navzo« n<»-n<.. ki» uovori. prov-i -trah in začujenje. Vsi trd«-, da >e ta-t»a človeka ni še nikdar videlo v teh krajih. V i. -niči ga — kakor mi zatrjajo — Židje - tatrajo božanskim, pak mu verujejo, a >!n»»2i ga tudi tožijo 'pri meni. češ: da je ti zakonom Tvojega Veličanstva. Mene so v m mirili ti zlobni Židje. Govori. da on ni i kdar in nikomur kaj žalega storil, in vi uL ki ?a j »o znaj o in ki so olnevali žnjim. t liio. da -o od njega prejeli dobrih del in , -avja. Pripravljen st'in Tebi na poslušnost, u to. kar mi zapove Tvoje V eličanstvo, bo i-eno. 1/ -Jeruzalema. Tvojega Veličan-i najzve-^teji »n najpokorneji Publij Lentul ii um iilnil v Judeji. Samomor v cerkvi. Na veliki petek . • .t m- je v cerkvi Sv. Sotije na Ihmaju -T.-iila i/ i • > •• • n» k;t iiil:i»i;i i;<»j»a. Umi-• « so JKK 17. Vsi zidarji, tesarji in dni-ustavili deht. veiular nix» doslej statikih zalit - v. Doslej vlada po pol en mir. i,-< je z vzdrževanje mira izdala obširne j .H»e. Pripravljeno ie tudi vojaštvo. -J- Baron Pino. J»UNA-' 1. Na jKjgrebu bivšega liiini-»arona Pino bo zastopal vlado vfMlitelj j \in-kr«ra ministerstva grof Auersperg. Y Markiza 'I acoli. nt'N'A ' 17. Danes zjutraj je v vojvod-M<■■:■ na umrla Marija maikiza Ta->tara i>-» l^i. Pokojnica je bila edina hči \Vi.riiibr:tnd-Stuppaclia. Truplo prepe-» v Stul>enl»erg pri Gradca, kjer je po- Zchvata italijanskega kralja avstrijskemu cesarju. DUNAJ 17. ('f>ar je prejel od italijan-i kralja nastopno zahvalno brzojavko : . !a sožalja in >očutja. ki mi jih je po-• Vaše Veličanstvo povodom katastrofe iv.:. je sledil velikodušen i se moralo /akon dopol-* v /mi-iu. da bi s«' uvedlo pripravljajo vo-vzgojo ter da se čete okrepe z dobrim -kim izve/banjem. da Ik» možno vojaško 1k>1i zmanjšati, vkljub temu pa j>o-zniti voj>ko. Hrabrost in odločnost. tako / kipu il I^jumer. je za narodi naj 1 »olje <». da zvečer demisijo radi težkoč. ki so se pojavile v reševanju različnih vprašanj. Kralj je demisijo vsprejel ter poveril kabinetu. naj nadalje opravlja svoje posle. Zvečer je kralj vsprejel v avdijenci srbskega odposlanca v Carigradu. Simiča. VEZUV. NAPOL*! 17. Iz občin, ležečih ob Vezuvu. se ne poroča nič znamenitega. Samo v Ottajanu in S. Anastasia je temno in dežuje pepel. NAP« »L.J 17. Brzojavka prof. Matteucci-ja pravi, da je minola noč razun nekoliko ur. ininola povsem mirno. Vezuv je miren, le semtertja izmečuje še pesek. Aparati so manje nemirni, od časa do časa pada z vrhunca kamenje, vendar neodvisno od vulkaničnega delovanja. Visconti-Venosta. KIM 17. Visconti-Venosta je dospel semkaj iz Algecirasa. Španski kralj. ( HKKBOUK« i 17. Kralj Alfonz je ob ■2. uri zjutraj dospel semkaj ter se je podal na jahto „Geralda". O »VES 17. Kralj Alfonz je dospel semkaj obiskat svojo nevesto Marijo Viktorijo Battemberško. Dementi. PARIZ 17. Kakor javljajo iz Kima. je poročilo listov, da bo škof Turinac v Nancv-ju imenovan kardinalom, neresnično. Požar cerkve. PAKIZ 17. Policija je prepričana, da so požar cerkve v Bourgetu pri Parizu, vsled katerega je bil uničen en del cerkvene uprave, provzročili anarhisti. Nesreča na železnici. MAKSILJA 17. Pri Aubagne je včeraj ekspresni vlak trčil skup s tovornim vlakom. Ubit je bil en sprevodnik, neki drugi uslužbenec ter mnogo potnikov je bilo pa poškodovanih. Iz Lensa. LENS 17. Po noči je blizo cerkve v Montignv en Gohelle eksplodirala dinamitna patrona, ne da bi bila provzročila škodo. Patrona je bila uložena v isto razpoko, v kateri je nedavno eksplodirala prva patrona. LENS 17. V minoli noči je v premogovniku prišlo do nemirov. Aretovanih je bilo mnogo rudarjev, ker so branili drugim rudarjem na drlo. Orožništvo in vojaštvo sta patruljirala pred vhodom v jame. Iz Marnesa poročajo, da je večina delavcev zopet šla na delo. Mnogo angležkih poslancev je došlo, da si ogledajo jame. v katerih »o se dogodile zadnje katastrofe. Blagajnik sindikata surhem-skega okrožja je poslal voditelju premogovnika v fourrieresu 125JHM> frankov zaostale pone-rečenili žrtev katastrofe. LENS 17. Toliko pred-kolikor tudi popoludne je v Lievinu prišlo do nemirov. Straj-kovci so napadli orožnike in dragonce s kamenjem in steklenimi črepinjami. Aretovanih je bilo več oseb. Neki poročnik je bil ranjen na glavi, tako da so ga nezavestnega odnesli. Dva vojaka sta bila težko, več drugih pa lahko ranjenih. Y Nemški general Stoetzer. METZ 17. Danes opoludne je za srčno kapjo umrl poveljujoči general 1H. araiadnega zbora, general pehote Stoetzer. Avdijenca pri papežu. KIM 17. Papež j<- vsprejel danes v avdijenci predsednika avstrijske poslanske zbornice grofa Vetter-ja von der Lilie in vojaškega škofa dr.a 1 »elopotockega. Nezgoda z avtomobilom. MONTBELLAKI) 17. Pri E\incourtu se je včeraj pripetihi nezgoda z avtomobilom. En inženir je bil ubit. dve drugi osebi, ki sta bili na avtomobilu, sta bili pa znatno ranjeni. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 17. (Petr. brz. ag.) Guverner v Kigi je pustil na svobodo 115. oni v Minsku pa 4<> političnih poslancev. liORlSSOGLJEVSK (guvem. Tambov) 17. < Petr. brz. ag.) Na kozaškega častnika Abrauiova. ki je po umorstvu guvernerja ju-oti Mariji Spiridonovni rabil nasilje, je včeraj v središči mesta neki neznanec trikrat ustrelil z revolverjem. Abramov je danes umrl za ranami. Morilec je z I »e žal. PETROGRAD 17. V nedeljo zvečer je v neki zloglasni hiši v Vereskaji ulici prišlo med vojaki in delavci do tepeža. Zbralo se je okolu delavcev, ki so šli proti voja- kom ter so opustošili vso notranjo opravo. Policija in kozaki. ki so prišli vspostavit mir. so bili vsprejeti s kamenjem ter so se morali braniti z golim orožjem. Pri tem je bilo nekoliko o>eb ranjenih. Ena oseb. ki so se vde-ležile tepeža. je umrla. PETKOGRAD 17. danes znižala diskont stotkov. Državna banka je na 7 in pol od- Borzna poročila dne 17. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.50—240.65, Francija K 95.80—95.90, Italija K 95.65-95.85, italijanski bankovci E —.— —.—. Nemčija K 117.40--117.60, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 99.65— 99.95, ogrska kronska renta K 96.30—9»».«» ,», italijanska renta K —.— _.—, kreditne akcije K 688.25 — 690.25 državne železnice K 68* 25 — 691.25. Lombardi K 126.50 128 50 Lloydove akcije K 705 — 710 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Boden kredit 1589 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1.- 2.50 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. pred včeraj danes Državni dolg v papirju „ n srebru Avstrijska renta ▼ zlatu ▼ kronah Avstr. investicijska renta 3'/,°/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 101.10 101.10 117 90 99.85 90.90 115.70 96.5«» 86 90 16-iO.FO 687.50 240.35 101.10 101.15 117.80 99 85 90.80 115.60 96.35 86.85 1645 — 688.25 240.35 117.37 V17.321/, 23.45 23.45 19.13 1915 95.70 95.70 11.32 11.32 kronah 4°,0 91 n n & Ig Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 10U državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. 1 r Cesaroki cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.07, italiianska renta 105.25, španski exterieur 94.20. akcije otomanske banke 644 —. Menjice na London 251.10. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 738— Lombarde —.— unificirana turška renia 93.10 avstrijska zlata renta 9S 40, ogrska 4% zlata renta 98.90. Landerbank —.—, turške srećke 144.—, parižka banka 15.72, italijanske meridijonalne akcije 785.—, akcije Rio Tinto 16.63 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90.l3/lf>, srebro 29.a/t, Lombardi 5.španska renta 93.3„,, italijanska renta 104.1/« tržni diskont 3l/s, menjice na Dunaju —.— Trdna. Tržna poročila 17. aprila. Budimpešta. Pšenica za april K 1656 do K 16*58, rž za april K 13-48 do 13 50, ve« za april oi K 15.*'» do 15 38 koruza za maj K 13-38 do K 13*40 Pšenica: ponudbe srednje, novnra&pvam* omejeno, tendenca mirna. — Prodfja: 14.000 meterskih stotov. za 5 stotink nižje. Druga žita mirno. Vreme: lepo. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, za julij 15.50. za maj-avgust 15.75. za julij-avajuBt 15.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.y0, za maj 23.90, za maj-avgust 23.60. za julij-avgust 23.25 (trdno). — Mokm za tekoči mesec 30.50, za maj 30.«>5, za maj - avgust 30.75, julij - avgust 30.85 (trdno)._ — Repično olje za tekoči mesec 53.—, za maj 57.75. za maj-avgust 58.25, za sept.-dec. 59-ftU (trdno). — Špirit za tekoči mesec 40.—, za maj 40 l/4» ** maj-avgust 40.—, za Beptember-dec. 37.— mirno). — Sladkor surov 88° uso nov 22.'/?—22 */r (mirno) bel za tekoči mesec 25 7/«' za maj —• zft mai" avgust 21).1/., za oktober j an u var 27*s/8, tmirnoi, rafiniran 56 £0—57.—. — Vreme: lepo. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-strasse 25. ZAHVALA. Za mnogovrstne dokaze iskrenega sočutja ob smrti nagega ljubljenega nepozabnega Frana Bukovič izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Pre-srčna hvala bodi tu izrečena „Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu" in ve-seličnema odseku istega društva, cenjenim darovateljem vencev, kakor tudi vsem on m, ki so premilega pokojnika spremili k večnemu počitku. TRST. 17. aprila 1900. Žalujoči cstali. Hranilnica in posoj. v Marezigali registrovana zadruga z omejeno zavezo Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 89. aprila ob 4. uri pop. v zadružnih prostorih r Marczigah DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva o delovanju zadruge v !. 1905 in o reviziji izvršeni od strani „Zveze". 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1905. 4 Volitev načelstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. olučajni nasveti. Načelništvo. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd, se je povrnil in prevzel Svoj ambulatorij. Sprejema od 12. do 1. in od 4. do 5. pop. TRST — ulica Saniia št. 2, I. n- — TRST - Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 16.-17. aprila: Henrik Rizzaurii. arhitekt. LJUBLJANA ; Oskar I.anger. trgovec, FRIEDLAND ; Branislav pl. Tučič. tajnik. ZAGREB ; Albert Fischer, tovarnar. DUNAJ ; Dr. Nikola Hotl'er, nadzornik. ZAGREB: Ivan Strnit, nadćastnik. BLAK; Justin Derael. zasebnik. BLAK ; Dragoiin I.apaina, trgovec. IDBI.TA; Ivan Frisch. posestnik, LJUBLJANA; Fran Wonderka, arhitekt, ZAGREB; Josip Kullik, uradnik drž. žel., STANI-SLAU : Bern Reiter, posestnik, DUNAJ; Paul Dulfu, prof.. BUKAREŠTA; Fran Voboril, veletrg. PRAGA; Gustav Machner, trgovec. DUNAJ ; Fridolin Riedel, graišč. oskrbnik, SEVNICA; Ivan Čchuster. potnik, LJUBLJANA : Fran Manzi, nadčastnih. LJUBLJANA; Ludvik Fiscber. šolski ravu., BADEN; Edmund Blub\veiss. trg. potnik. REKA ; U illy Noisternig, uradnik. NOVOMESTO; Dr. Dobner pl. Dubenau, c. k uradnik, DUNAJ : Valentin Morgut. uradnik, LJUBLJANA: Vladimir Svatko, pravnik. ZAGREB; Ivan Kolander, filozof ZAGREB; Rihard Schlesinger. to vam ur. DUNAJ; Viktor Keber. mesar. KAMNIK; Fran Kanz, trg., Kamnik. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiBkane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina 40 stotink. ■ Plača se takoj. - -I0li0"0i>0>i00'>0ii0<<0>'0i'0' O ' O 110 ■ I O ) F. Fey t©t urar TRST - al. Poste nuove St. g priporoča velik* izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za nospe. Izbor ur za birmo. / Sprejema popravljanja po nizkih cenah. i; Ktfor izven Trsta pismeno naroči kak „HALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu MALIH OGLASOV in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na ..IBSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATMI ODDELEK", nformacije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor. Q Iznajditelj in izdajatelj P. PRE\DIN) O Počaščene z kolajnami iu diplo Gostilna „Alla Costanza" NooTB >t. IS) Toči se vsakovrstna vina, poHebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henik konic. Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trat, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiSčem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim !__• O OOOOOCOOO 33 2COCIO Z OOO 3C 0Z0303C0 § Nad 40-leten vspeh B PASTIGLIE PRENDINI od ogolunjene sljđke skorje V Trstu kolajnami iu diplomo priporočane pri grlobclu, kašlju, hripavosti, kataru. ^ Podeljujejo pevcem iti govornikom čist glas. O Zaloga v lekarni PrfENDlNI in v vseh O .boljših lekarnah v Trstu in Evrope. S jj* lJaz it i je na nepoštena ponarejanja § O ZAHTEVAJTE VEDV0 PASTIGLIE PRENDINI". O 030COOOOOOOOOOOCOIC3000000000300 S. g Zdravniško O Pnctllno ,.Stadt Laibach" (ulica Giulia St. 15> UUSIlIllcl Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. <2ft5> a 7Suio ■ Hr1 v Trstu' trgovinska ulica št. "2, klVlu I tli ■ išče družbenika za vpovzdigo važnega povzetja, katero ne dopuSča konkurence. Meblovana soba L^Ii^^o""6 pove r Inseratni oddelek Edinosti > Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnira štv. 8. velika""zaloga pohištva, man u fakt ur, ur. slik. zrcal 111 ta pet a rij. Popolne spalne in obetlovalne sobe. Moške obleke sa izbero. UGODNE rENE Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. UJLA1.5!,hTsk^ irrFILIcIflLKft BANKE „GNION" v TR5T0 ( I i FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRsT. u lira deli* Ar^ie^ott* ircrm m detiroteSuiCii talilnici i mehanično delalnico - »'»eiiia Tf*-ij»r<> f»l»-ktri. ne razsvetljave, rvouc^T, trkitaui. MnlovadoT, kakor tmli nit-liinicua Ifla. ki m \ rrr/i r. flektrotehnik««. kakor poprave diuaid-■ ili n«U«jeT iu preo^ocvt' .vt-tiljk kaUortiuugu si ln.li Nitma. Cene jako zmerne in izvršitev popolna. > I al ci Areatt 9 del l«»one Velika zaloga domenil oblel za moške, dečke in otroke. Specijaliteta finih črnili oblek. VEL KA IZBERA delavskih hla<" . extra-inorne vrste . Falile na t Ciioii naslova Francesco Kalasch ulica nrcata 9 — vogal ul. del Sapone »lic« Arot* 9. vogal ulice del Satane se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2%°/o ocresti na leto ali proti blagajniškim potrdilom na ime v Napoleonih : po 3°'0 proti :>''< dnevni o'povedi > 31;, na šest mesecev stalno »j 33/»°/0 na eno leto stalno ; Ces. kralj. priv. na m -niica; pa po /» o 3%% 3 V/o v kronah: proti 4 dnevni odpovedi „ 30 na Sest mesecev stalno albert brosch e! Trst ul. Sv. Antona q. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1SS2. TTtiiia n\m kožoba?ifi in Kap za vojake m civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v •»hrambo zin *ke kožjhovine ter jamči za škodo provzroteno po moljin in po požaru. na bančni z ro plačevaje brez nikake omejitve zneska 23J°„ letnih obrestij. izvzemSi slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila z dnom zvrŠI všega se vplačila. Izvrftuje za svoje koren tis te inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst. Dunaj, Budapest in za druga glavna r -.-(t monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlašćuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto kat^rih-koli troškov. Izdaja in kupuje po dnevnem kui za, prosto vsakoršnili troškov, menjične vrednote italijanske banke (Kanca d' Italia), neapeljske banke (Uunea di Napoli) iu na sicil'jausko banko (Bane* di Siciliaf. Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnih kreditnih listin državne rente, delnice, obveznice, sri se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz iu vre lu st Odpira tekoče račnne z domačimi in zunanjimi efeki*. kakor lud; prot: zastav -Ijenju karatov ladij ali proti drugačeum jamstvu v" dojrovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcaitju ~a tržišja t Londonv. Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po prsebnih pogojih. Izdaja in prejema men ice in nakaznice na katero-koli evropsko ali isven-evropsko tržišče ler prevzem* izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržišče. g Depozitni oddelek Trejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednoitnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršue-koi vrste. Prevzema točuo upravljanje zaupanih jej depozitov, posebLO pa iztirjevauje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Filijalka Banke Union — cddelek za blago — preskrbljujt nakup in prodajo b!nga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, police o nakrcanju, \varrante itd. in jamči za "J plačilo carine. j"l___I pralnica in čistilnica na suho (s parnim strojem' ma oblek o brex razdirartja, blago, pohištvo iregrinjala itd . kukor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST £tbin 3°egan O priliki plenov se izvrši najhitreje. Pregrinjala m* lika po 20 nvč. komad. gMNajfinejše namizno in jedilno olje se vdobi pri narodni /silosi olja Trg Bar. iera štev. 3. ivan Mnionig, lastnik Delavci!! v ulici lova 34 se vrlobe novi periskepični naočniki po zdravniškem receptu vezani v jeklo, nikelj, aluminij, pozlačeni in v pristno zlato, po cenah, ki se ne boje tekmovanja in za osebe vsakoršnega sloja. Velika izbera gledališčnih, poljskih in pomorskih kukal po kron 6. termometri, isti za -in več mrzlico jamčeno Barometri, termometri, isti za mrzlico jamčeno maksimalni stopnjemeri za vsakoršnjc tekočino in drugi optični predmeti Sprejme se v popravo »saloršen predmet. — Preprodajalcem se privoli odbite* po dogovora. Razpošilja brez vsakih troškov na dom UllCcl NllOVS. 34« C Stanje hranilnih vlog : Razervni zaklad : nad 22 milijonov K nad 760.000 K jtiestna hranilnica ljubljanska ANTON SKERL mehanik upriieienl zvedensc. Tist - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motololes „Ploh" WW N.iseljava in zaloga električnih zvom kov. ljur in prodaja gramofonov, /onnfonov in fonografov Z aloga priprav za točiti pivo. lastna mehanični lelavniea za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoli > itd. Velika zaloga pripadkov po tovarnilkih cenah. TELEFOH 5tev. 1754. H S Umetni fotograf leni atelie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 {pritličje) T K S T. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost lokalov.por-celanaste.plosče sa spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsalatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov spre jena naieebe in jih izvršuje na donu ali zunaj mesta. sprejema hranilne vlog«' vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od do 4. ure po pol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 3s/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v (i2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v :*3 letih, tedaj mora plačevati na leto (i°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. I (Assicurazioni generali) v TRSTu ! (Društvo ustanovljeno letu 1SJ'1.> To društvo je raztegnilo svoje delovanje u:t vse v> t zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje p*o i požaru, zava'ovanjo na mo^ju in po koonei;i on jo ■ slanega biaga in zavarovanje na življenje Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra li)0">. . . K 270 <>,y_M)7^. Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ 771 ,S70 <)07.:> l Plačana povračila : a) v letu 190o......„ 30/230 711 j b) od začetka društva do 31. decembra 1905.....„ S27,'.»7<>.-?J7.4 Letni računi, izkaz d ose daj plačauh odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanpt i sploh vaa natančna pojasnila se dobe v Trs 11 uradu društva Vin del I h iStazione štev. Ss si lastnej hiši). ^ flvtorizirana mehanična delalnica < Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglnse in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejema y„Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je f^T* odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noći se sprejema v „Tiskarni Kdinost'* varna aparatov za acetilenski piin j zapriseženega izvedenca JOSIPA jesch TRST, ulica dri Gelsi št. 7 Koncesijonirana od c. kr namestništva v Trstu ^ Izvršila je že preko 200 inštalacij. ^ Tovarna za sukno A. Skorkovskj = HUMPOLEC na Češkem-- »priporočnje najfineje moderno blago za moško obleko g®- po lastnih tovarniških cenah rr^ Vzorce pošilja na zahtevo zastOnj in froric. Prva zapoved! Čuvajte se in držite si vedno doma Fellerjevo lepo