Štev. 214.
9 Ljubljani, o sredo, dni 19. septembra 1906.
Leto xxm
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13-—
za četrt leta
650
za en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— „ 10--» 5— „ 1-70
za pol leta
za ietri leta za tn mesec
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. pctitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za JeJ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
IJredniŠtVO j* v Kopitarjevih ulicah Sl. 2 (vhod iez
- dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ———- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (J p r a v n i S k e g a telefona Stev. 188.
Delavstvo in delavska ideja.
(Govoril na slavnostnem zborovanju tretjega
slov. katol. shoda Jož. Gostinčar.)
Častiti zborovalci!
Govoriti mi je danes na tem mestu o katoliški ideji in delavstvu.
Zdi se mi, da nam je treba pred vsem vedeti, v čem se pravzaprav znači katoliška ideja in kaj ima ta ideja opraviti z delavskim stanom.
Katoliška ideja je izražena po mojem mnenju kratko v izreku: »Ljubi svojega Boga čez vse in svojega bližnjega, kakor samega sebe!« V tem imenu je krščanstvo delalo prav iz početka in vse, karkoli se je v krščanstvu storilo za ljudstvo, storilo se je v tem imenu in kar smo na katoliškem shodu vkrepali, vkrepali smo v tem imenu.
Ako ljubimo svojega bližnjega, kakor sami sebe, moramo dati svojemu bližnjemu to, kar imamo sami radi in moramo skušati, da sc nc zgodi bližnjemu kaj tacega, kar bi mi ne hoteli, da se nam zgodi. Ce bi to načelo vladalo v naši družbi, imeli bi na zemlji tako-rekoč nebesa. Ker pa se je to načelo pozabilo, postala je človeška družba bolna, nastalo je nebroj bolnikov in ti so bili ljudje delavskega stanu, ljudie, ki so bili izpostavljeni neusmiljenosti do bližnjega, ljudje, ki izvršujejo svojo dolžnost napram družbi, napram vsemu, kar vidimo na svetu, ki so ustvarili blagostanje, ki delajo, se trudijo in mučijo, zato pa imajo to, da stradajo in da prebivajo po zaduhlih luknjah. To pa prihaja od tod, ker danes ni več toliko ljubezni do bližnjega, kakor treba in ker se ta krščanska ljubezen do bližnjega ne vpošteva v našem javnem življenju. Delavstvo ima pač že iz tega razloga pravico in dolžnost, da se priklopi krščanski organizaciji, ker ima ravno v krščanstvu, ki ozna-njitje ljubezen do bližnjega obrambeno moč, namreč obrambeno moč v srcih, ne v zakonih. Lahko se reče zakonitim potom: »To se mora v prid temu stanu narediti tako, to tako«; toda vsaka stvar, ki je uradnim, zakonitim potem urejena, je nekako prisiljena, ljubezen do bližnjega pa biva v človeškem srcu. Ako bi bila človeška družba prešinjena te ljubezni do bližnjega, potem je gotovo, da bi vsak izvrševal to ljubezen. In to ljubezen do bližnjega katoliška vera zapoveduje, to ljubezen zapoveduje krščanstvo.
Šc drug razlog pa jc, ki nas vodi do tega, da moramo priznati krščanstvo kot vrhovno, kot vodilno idejo v človeški družbi, ako hočemo biti srečni, ako hoče biti srečna človeška družba in osobito delavski stan; biti moramo katoličani ter priznati, da ima človek
neuntrjočo dušo, da človek ni žival, kakor to trde materijalisti, da jc človek torej pov-zdignjen nad vse stvarstvo, da je krona vsega stvarstva, sličen lastnemu Stvarniku. Kje pa so načela, ki povzdignejo človeka tako visoko, kakor ravno resnica, da ima človek dušo, da je torej podoben svojemu Stvarniku.«
Kje pa je kak nauk, ki oznanja tako dostojanstvo človeka? Ali ga oznanja ntateri-jalistični nauk? Materijalisti nimajo tega nauka in nam mora biti krščanstvo več, kakor vsa druga naziranja, ker krščanstvo povzdiguje človeka nad vse drugo stvarstvo. Zato se priklopimo krščanski organizaciji, razšir-jajmo krščansko misel in podučujmo ljudstvo, da je edino krščanstvo tista sila, ki nam more dati srečo, ki nas pelje do srečnega cilja na tem in na onem svetu, (Živahno odobravanje in ploskanje).
Predragi prijatelji! Da ima delavstvo v krščanstvu svojo zaslombo, vidimo lahko iz početka krščanstva. Kako so skrbeli prvi kristjani za reveže! Jaz bom navel samo par slučajev. Kako so že apostoli, ki so se učili od Izveličarja, pojmovali krščanstvo! Vzemimo sv. Jakoba, ki pravi: »Kaj pomaga človeku«, — revežu namreč, — »če pride k Tebi pa Te prosi, da mu pomagaj, pa pravi, da je lačen ali žejen, Ti pa praviš: »Pojdi, pa se napij!« »To ni nič!« pravi sv. Jakob, »S tem mu čisto nič ne pomagaš, ampak Tvoja sveta dolžnost je, da mu pomagaš, če mu moreš, da se bo najedel!« In potem pravi: »Cujte bratje, ali ni Bog izvolil revežev, da postanejo dediči njegovega kraljestva vsi oni, ki Njega ljubijo?« Kaj pa se to pravi? Ne obljublja nam posvetne sreče, marveč nas pelje preko praga večnosti v boljšo domovino. namreč v kraljestvo nebeškega Stvarnika. Torej tudi to upanje nam daje krščanstvo in upajmo, da če bomo na tem svetu izpolnjevali poglavitno zapoved krščanstva: »Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega, kakor samega sebe!« da bomo prišli preko praga večnosti v nebeško kraljestvo, kakor pravi sv. Jakob: »in posedli boste kraljestvo naj-niogočnega kralja!« Naprej pravi sv. Jakob bogatinom: »Vaše zlato in srebro bo zarjavelo -
v zadnjih dneh!« in nasproti pravi: »Glej, do neba kriči pritrgavanje plačila delavcem, ki so želi po Vaših njivah!« Ako nam krščan, stvo samo tako tolmači ljubezen do bližnjega, ako nam apostoli sami tako tolmačijo ljubezen do bližnjega in ako so se že prvi kristjani postavili na stališče, da se delavcu, ki izvršuje telesno, fizično delo, ne sme pritrgavati njegova plača, da se mu mora dati to, kar je njegovega, da more skrbeti za-se in za svojce, da ima tudi nekaj za slučaj starosti in onemoglosti, ako nam krščanstvo to zago-
tavlja, kaj misli tisti delavec, ki se odtujuje po brezvestnih agitatorjih od krščanske ideje? Jaz sem prepričan, da so krščanska načela taka, da sc lahko prilagodijo vsem stanovom, ne samo revežem. Krščanska ljubezen daje revežu upanje, daje pa tudi bogatašem, da lahko delajo revežem. In ta ljubezen nam tudi zagotavlja pravičnost, kajti krščanska ljubezen brez pravičnosti se ne da vršiti.
Kdor ni pravičen, nima niti trohice krščanske ljubezni do bližnjega. Naj živi drugače. kakor hoče, toda, ako te ljubezni dejanski ne kaže, potem nc spada tja, kamor spadajo vsi tisti, ki pravijo: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!«
Torej vidite, krščanstvo daje ljudstvu vse, kar more v socialnem življenju zahtevati, poleg tega pa še upanje na boljšo bodočnost in s tem tolažbo. Ako moram na tem svetu prestati bolesti in trpeti, pa pretrpim to udano in rečem: Naj bo volja Božja, pa imam vsaj upanje, da bom vsaj na onem svetu prišel v boljše razmere. Nasproti temu nimajo materialisti nobenega upa. Meni pa se zdi, da je tam boljše, kjer človek več zagrabi, kakor tam, kicr vse, kar zagrabi, lahko v en žep vtakne. Tako se mi zdi, je pri krščanstvu in pri inate-rijalizmu.
Krščanstvo in katoliška cerkev nam ponujata vse ugodnosti, kar jih potrebujemo za vsakdanje življenje, obeta nam pa tudi v prihodnjem življenju po pozemski smrti srečo, med tem, ko materijalisti ne pravijo druzega, kakor, da sc je vse razvilo iz pratvarine, da bode vse poginilo in da se potem, ko človek umrje, spremeni v nekaj druzega, ali pa da potem sploh preneha vse! Iz tega sledi, da je naša sveta dolžnost, da se v teh težkih časih, v katerih danes živimo, tesno oklenemo krščanskih načel, da krščanska načela trosimo povsod, kamor pridemo. (Odobravanje in ploskanje) in da mladino že v šolah in ravno v šolah seznanjamo s pravim krščansko-social-nim duhom. Le tedaj, ako se bo mladina navzela tega krščansko-socialnega duha, potem bodemo dobili tudi resnih mož, kateri bodo nastopili nevstrašeno za krščanstvo in za kr-ščansko-socialno misel. To bi morali storiti žc v šolah. Toda, ker so danes razmere take, da sc to ne more doseči, moramo gledati, da bomo mladini in osobito delavski mladini vzgajali v srcih krščansko idejo.
Po mestih je nevarnost velika, da otroci krščanskega delavca postanejo socialni demokratje, ali pa kaj druzega. Zato jc pa po mestih osobito potreba uspešnega dela in torej je treba tudi veliko delavcev. Zato prosim, da vsak, ko gre domu, skuša pridobiti poleg sebe še druge ljudi, ki bi poučevali po društvih, po shodih, sploh povsod, kamor pridejo. Nobenega izgovora ni, da nebi mogel tega vsak sto-
riti. Torej vsi agitirajte, naj bi se to izvršilo in ako bomo vsi delali res premišljeno, res vztrajno, delali v zavesti, da se borimo za pravično in dobro stvar, potem bo zmaga gotovo tudi naša! (Dolgotrajno, živahno odobravanje in ploskanje. Zivio-klici.)
Po počitnicah.
D u n a j. 18. sept. 1906.
Nujni predlogi.
Med počitnicami se zgodi marsikaj, kar je pozneje predmet živahnim razpravam v zbornici. Ker pa je dnevni red že določen, poslužujejo se poslanci n u j n i h predlogov.
Posl. P i e i f c r in tovariši so nujno predlagali, naj vlada dovoli primerno podporo po-gorelccm iz vasi Desinec v črnomaljskem okraju ter posestnikom v črnomaljskem, novomeškem in krškem okraju, katerim je toča vnovič meseca julija in avgusta napravila mnogo škode.
Posl. Povše in tovariši so nujno predlagali državno podporo po toči poškodovanim posestnikom v sodnih okrajih Mokronog, Radeče in Trebnje.
Dr. Korošec, dr. Ploj iu dr Vov-š e k so nujno predlagali podporo vsled uiin posestnikom pri Sv. tlemi, v Savinjski dolini, Latkovi vasi, kozjanskem okraju, Moravci, Dobjem, Virštajnu itd. ter pogorelcem v Rad-mirju: Ti predlogi so se kratkim potom izročili dotičnemu odseku.
Posl. H r u b y pa je nujno predlagal: Vlada naj preiskuje, kdo je provzroči! nemire v O pavi v juliju, avgustu in septembru, ter naj ukrene vse potrebno, da sc nc ponavljajo taki nemiri. Ta predlog je češki poslanec Hruby vtemeljevai skoraj dve uri. Podpirala sta ga češka poslanca S t a n c k in P r e s I, ugovarjala sta dr. S o m m c r in dr. S c h r e i-n e r. Nujnost pa ji bila odklonjena, ker ni dobila dvetrejinske večine; z desnico sta glasovala Ic dva Italijana. Soglasno pa je obveljal nujni predlog posl. H o f e r i a, naj vlada preiskuje, zakaj ni odpuščen nevarno bolni vojak Zsvcrger pri -1. pcšpolku. S tem se je bavila zbornica do 5. ure. Koncem seje ugovarja posl. W o I f, zakaj jc odsek za vol. reformo izvolil pododsek, ki naj se bavi z dež. avtonomijo. Predsednik Ve t ter odgovori, da glede delovanja v odsekih nc more odločevati.
Ko predsednik izjavi, da bode prihodnja seja v petek, predlaga posl. Stein, naj je bodoča seja šele v petek in druga točka dnevnega reda njegov predlog, ki zahteva popolno samostojnost Galicije.
Ker potrebuje odsek za volilno reformo
LIKER.
Mož z brazgotino.
Angleški spisal C. Doyle.
(Dalje.)
»Onega berača smo zaprli in zaslišali; zasliševali ga bodemo še nadalje.«
»To mi je vse znano. Ali je tukaj?«
»Da, v ločeni celici.«
»Ali je miren?«
»Miren pač; prcglavice nam ne prizadeva, toda jako umazan je.«
»Umazan?«
»Pa še kako! Komaj smo ga pripravili do tega, da je umil roke; obraz ima pa črn, kakor kak kotlar. No, kakor hitro bode stvar gotovai, potem dobi predpisano kopelj in pri moji veri, če bi ga videli, pritrdili bi mi, da jo je potreben.«
»Rad bi ga videl.«
»Ali res? To je kaj lahko. Pojdite z menoj. Torbico lahko pustite tukaj.«
»Hvala, vzamemo jo rajši seboj.«
»Tudi prav. Semkaj za menoj, prosim.« Odprl jc zapah na vratih, peljal naju po stopnicah navzdol, po katerih smo prišli do pobeljenega hodnika. Na obeh straneh so bila vrata pri vratih.
»Tretja vrata na desno drže v njegovo celico«, dejal je nadzornik. »Ta tukaj so.«
liho in počasi je odgrnil vdolbino na gornjem delu vrat ter pogledal skozi odprtino.
»Spi«, je dejal po tihem. »Sedaj si ga lahko ogledate.«
Stopila sva oba k vratom ter gledala skozi omrežje. Jetnik je imel ravno k nama obrnjen obraz ter je spal, počasi in težko dihajoč. Bil jc mož srednje velikosti, slabo oblečen — primerno svojemu stanu, skozi razpoke njegove raztrgane suknje se je videla pisana srajca. Nadzornik jc imel prav: jetnik je bil izredno umazan, toda debela umazana skorja, ki je pokrivala njegov obraz, ni mogla zakriti njegove grde vnanjosti. Široka brazgotina, zaraščena od očesa do brade, je takrat, ko se je cclila, zvlekla zgornji del ustnice tako kvišku, da je vedno kazal troje zob. Gosti rdečkastorumeni lasje viseli so po čelu prav do oči.
Ali ni lep kot Amor?« norčeval se je nadzornik.
»Na vsak način je potrebno, da sc umije«, rekel je Holmes. »Ker sem na to že mislil, prinesel sem vse potrebno seboj.« Odprl je torbico ter vzel iz nje na moje veliko začudenje veliko gobo, kakoršne sc rabijo pri kopanju.
»Ha, ha, ha,« se jc nasmejal nadzornik. »Vi ste vsekakor hudomušen človek.«
»Cc ste tako prijazni ter nam ta le vrata prav nalahno odprete, bodete kmalu videli čisto drug obraz.«
»Škodovalo ne bode«, pripomnil jc nadzornik. »Posebne časti oni človek ne dela zaporom.« Odprl jc vrata in vstopili smo natihoma. Jetnik se je obrnil, a je nadalje trdno spal. Holmes jc namočil gobo v vodo ter dvakrat krepko potegnil preko jetnikovega obraza, — potem pa glasno zaklical: »Dovoljujem si predstaviti vama tega gospoda: »to je gospod Neville St. Clair, stanujoč v Lee, v grofiji Kentski.«
Nikdar v svojem življenju šc nisem videl takega prizora. Obraz se mu jc olupil, kakor drevesno lubje. Izginila je grda rujava barva. Izginila brazgotina in navzgor zaraščena ustnica, ki jc delala obraz tako popačen. Še enkrat je prijel Holmes s krepko roko in sicer
za razmršene, rdeče lase:----in pred nami
je sedel na postelji bled gospod, fine vnanjosti, črnih las in nežne kože; mel si je oči ter se zaspano in žalostno oziral okrog sebe. Šele sedaj se je zavedel svojega položaja; z glasnim krikom je zaril svoj obraz v blazino.
»Mogočni Bog!« vzkliknil je nadzornik, saj to je gospod, ki ga pogrešajo. Poznam ga po sliki.«
Jetnik sc je obrnil z resignacijo človeka, ki se je udal v svojo usodo.
»Bodi torej«, je izpregovoril. »Vendar pa vas prosim, da mi pojasnite, česa me dolže?«
»Da ste spravili s pota gospoda Nevilla St. Clair«, odgovoril ie s smehom nadzornik.
»Toda resnično, tega se vas sedaj ne more več dolžiti, razven če sodišče smatra to kot poizkušcn samdumor. Sedemindvajset let žc služim, pa kaj takega šc nisem doživel!«
»Ce sem torej Neville St. Clair je jasno, da umora nisem izvršil; čemu pa mc potem drže v zaporu?«
»Ne zločin, ampak pripetila se ie velika zmotnjava«, oglasil se je Holmes. »Storili bi bili mnogo pametneje, če bi bili zaupali svoji soprogi.«
»Ne samo zaradi nje, ampak zaradi mojih otrok sc jc zgodilo«, vzdihni! ic žalostno jetnik.
»Kakor resnično živi Bog, se ne smejo sramovati svojega očeta. O Bog, kakšna sramota! Kaj naj počnem?«
Sherlock Holmes je sedel k njemu na posteljo ter mu prijateljski položil roko na ramo.
»Ce pride do tega sodišče, da reši celo zadevo, potem sc izve seveda tudi v javnosti. Ce pa morete policijski oblasti tukaj dokazati, da nima povoda proti vam postopati, potem seveda ne vem, kako naj časniki to zadevo pojasnijo. Nadzornik Bradstrcet bo vse zapisal, kar bodete izpovedali in vaša pojasnila prijavil višji oblasti. Potem morda zadeva niti nc pride pred sodišče.«
»Bog vam daj svoj blagoslov!« jc strastno vzkliknil jetnik.
več prostega časa za svoje delo, je večina zbornice glasovala, da bodi bodoča seja šele danes teden. Drugi Steinov predlog ni obveljal.
Dvojezični napisi v Mariboru.
Posl. Robič je 15. junija 1905 vložil interpelacijo na ministra za notranje posle, ali hoče razveljaviti sklep mariborskega obč. zastopa, da morajo vsi napisi v mestu biti le nemški. Ker vlada doslej ni odgovorila na to interpelacijo, poživlja posl. Robič predsednika zbornice, naj opozori ministra za notranje posle na to interpelacijo, in minister naj čim-preje odgovori.
Volitve v odsek za volilno preosnovo.
Ker je odložilo več poslancev svoje mandate v odseku za volilno preosnovo, je izvolila zbornica v odsek poslance: dr. Voglerja, dr. Bobrczynskega, dr. Tavčarja, doktorja Schlegclna in dr. Grabmayrja.
VOLILNA PREOSNOVA.
Vsenemški poslanci, katere vodi Sclio-nerer, so naročili Maliku in Steinu, naj pri od-sekovem posvetovanju o § 5 glasujeta za plu-ralitetni način volitev. Prade sc je 17. in 18. t. m. posvetoval o razdelitvi okrajev. Nemci mislijo svoje mandate na Češkem porazdeliti tako, da bo za 23 mestnih, 28 kmečkih in pa 4 mešani nemški volilni okraji.
PO VELIKIH VOJAŠKIH VAJAH V DALMACIJI.
Zadnje vojaške vaje so spravile v ospredje vprašanje, kako braniti naše pomorske obali. Našli so v tem oziru tudi dovolj novega gradiva. Branitelii obali so poslali nasproti sovražnemu brodovju malo svoje brodovje, da preprečijo za nekaj ur sovražnikovo akcijo, ki se bliža dalmatinskemu obrežju s premočjo. Za branitelje Dalmacije bi bilo velike važnosti, ako bi bilo imelo obrambeno brodovje v tem brezupnem boju s sovražnikovo premočjo zavetje v blizu ležečem dobro utrjenem pristanišču, v katerem bi sc moštvo izpočilo iti pripravilo za nove boje.
V	zadnji rusko japonski vojski jc dokazalo vladivostoško pristanišče, kako velike važnosti je ob sovražnikovem boku ležeče mornariško opirališče. Da so Japonci lc počasi izkrcavali svoje čete in da so zato tudi počasi prodirali, se imajo zahvaliti Rusi le temu, da so imeli v Vladivostoku sicer tnalo, a drzno brodovje, ki je zelo podpiralo operacijo ruske armade na kopnem.
Ako bi napadlo sovražno brodovje dalmatinsko obrežje bodisi že ali ne v zvezi z napadom na Pulj ali na Kotor, z namenom, da pretrgajo zvezo našega južnega obrežja z monarhijo ali pa da povzroče vstajo v Hercegovini oziroma da se cernira Kotor na suhem, kar so preizkusili ob zadnjih vajah, ko so izkrcali čete v Gružu, bi bilo naše obrambeno brodovje po boju prisiljeno, da poišče utrjeno zavetje, v katerem popravi v boju nastalo škodo iu se pripravi za nove boje.
V	sedanjih razmerah bi moralo iskati naše brodovje zavetišča v oddaljenem Pulju, ako bi bilo poraženo pri Dubrovniku in bi obkolil sovražnik Kotor, kar bi italijanski s Črnogorci zvezani sovražnik lahko storil.
A kako to izvesti s poškodovanimi ladjami? Izkušnja po bitki pri Cušimi uči, da se ic rešilo Ic tnalo ladij mogočnega ruskega bro-dovja v Vladivostok. Nai bi bili imeli Rusi v Vladivostoku močnejše brodovje, ki bi se oja-čilo z ostanki poraženega ruskega brodovja, bi bilo tudi v zadnjem razvoju vojske vladivostoško brodovje igralo velevažno vlogo. V obrambi obrežja ima prvo mesto brodovje in od vodstva je tudi odvisna obramba obrežja.
Naše obrežje je dolgo v A d r i j i nad 500 km. Obramba na suhem bi bila torej težavna. Sovražno brodovje se hitrejše kreta, s svojo
»Rajšc bi bil vse prestal, sramoto, zapor, tudi smrtno kazen, kakor pa, da bi sc izvedelo za mojo nizkotno tajnost, vsled katere bi zadela moje otroke najhujša sramota.«
»Vi ste prvi, ki bodete čuli povest mojega življenja. — Moi oče je bil učitelj v Clicster-fieldu; tam sem bil izborno vzgojen. V svojih mladih letih sem mnogo potoval; prišel sem tudi k gledališču ter postal gledališki igralec, potem pa gledališki poročevalec nekega londonskega časopisa. Nekoč je želel glavni urednik, da bi kdo v nekaj člankih opisal življenje beračev po londonskih ulicah. Obljubil sem, da storim to iaz. To je bil začetek vseh mojih poznejših doživljajev. Da sem tnogcl beraštvo v vseh posameznostih natanko opisati in dobiti potrebne snovi, treba je bilo, da sem to sam poskusil.
Kot bivši gledališki igralec poznal sem vse tajnosti, kako sc je treba predrugačiti in storiti nepoznanega. Pri svojih nekdanjih sovrstnikih sem bil znan kot eden izmed prvih, ki so v tej umetnosti nedosegljivi. To spretnost sem tedaj uporabil. Pobarval sem si obraz na tak način, da bi vzbujal kolikor največ usmiljenja, zato sem si napravil še posebno to brazgotino, zgornjo ustnico pa sem pritrdil z obližem, da je ostala obrnjena navzgor.
Na glavo sem si nataknil rdečo lasuljo, oblekel primerno obleko ter se ustavil na najbolj prometnem kraju mesta kot prodajalec voščenic, v istini pa kot berač. Stal iu prosjačil sem sedem ur; vrnivši se zvečer domov preštel sem denar in na svoje največje pre-
artilerijo ima taktično premoč in ob ugodnem vremenu z lahkoto prevaža čete. Sovražno brodovje mora biti napadeno tudi na morju, da se dosežejo trajni vspehi. A zato je potrebno brodovje, ki ima utrjena opirališča. Cim obširneje jc obrežje, tem več opirališč potrebuje, da hitro nabavi premog, živila, material in pa moštvo in pa da dobi v slučaju poraza hitro zavetje, kjer se pripravi za nove boje.
Ko so bili Benečani gospodarji Dalmacije, so utrdili obrežje. Posamezne beneške utrdbe so ostale deloma do druge polovice 19. stoletja n. pr. v Zadru, Visu, Dubrovniku in deloma obstoje še zdaj. A pozneje so izgubile stare beneške utrdbe vrednost, ker so se iz-premenile razmere. Le Pulj in Kotor sta ostala trdnjavi, ki so ju še izpopolnili. Pulj so utrdili popolnoma moderno, Kotorske utrdbe pa so razširili šele po okupaciji Bosne in Hercegovine.
A dasi je Kotor velevažna trdnjava, je pa vendar pomankljiva. Leži v bližini Črne gore in ima za ladje le en 2 km širok iztok. Kotor je velevažna točka za brodovje, kakor tudi za ofenzivo in defenzivo nasproti Črni gori in pa za operacijo proti Italiji.
Jasno je, da potrebuje Avstrija med Pul-jem in Kotorom šc tretje trdnjave. Spljet in Sinj prideta v poštev. Sinj ie še bolj ugoden za trdnjavo, kakor Spljet. A potrebno je tudi, da se utrdi Vis.
Sedanje vaje so dokazale, kako nujno potrebno je novo utrjeno pristanišče in najbrže bode zahtevala mornariška uprava že v prihodnjem zasedanju delegacij kredit za novo trdnjavo v Dalmaciji.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
Velike stranke so sklenile, da dokler ne dokonč.a odsek za volilno preosnovo svojili del, ne bo veliko zborničnih sej, marveč imej odsek za volilno preosnovo vsak teden pet sej. A kljub temu odsek najbrže pred 20. oktobrom ne konča svojih posvetovanj. Poročevalec odseka za volilno preosnovo, najbrže neki poslanec nem. ljudske stranke, bo dobil 14dnevni rok, v katerem izdela in prouči obširno svoje poročilo. Medtem zborujejo delegacije v Budimpešti, tako da prične zbornica posvetovanja o volilni preosnovi sredi novembra.
V seji nemške ljudske stranke je naglašal posl. dr. Sylvester potrebo, da izpremene tudi določila o delegacijah, ker je mogoče, da bi v sudetskih deželah ne izvolili v delegacije nobenega Nemca.
Češki klub ie naročil svojemu načelniku, naj dela nato, da pride že v tem zasedanju na dnevni red tiskovni zakonski načrt. Železniški odsek ima v četrtek sejo o podržav-I jen j ti severne železnice. Poštni praktikantje so odposlali svojo deputacijo poročevalcu o poštnih zadevah Hoffmann Wellenhofu, katerega so opozorili na svoj slabi položaj. Hof-mann Wellenhof in drugi poslanci so izjavili, da nameravajo staviti interpelacijo.
Med včerajšnjo sejo se je mudil v zbornici tudi ogrsko slovaški poslanec Hodzsa, ki jc govoril z dr. Šusteršičem, Kramarom in drugimi slovanskimi poslanci. Sodijo, da jih je opozarjal, naj nc sklepajo z Mažari ožjega prijateljstva, ker zatirajo Slovake.
DUHOVNIKI IN VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM.
Iz Pariza poročajo: Po vojaškem zakonu iz leta 1889 so bili duhovniki svobodni vsake vojaške službe, ker iili ie zakon smatral kakor državne uradnike. Vsled novega zakona o ločitve cerkve od države bodo odslej tudi duhovniki podvrženi vojaški službi. Duhovniki, ki pripadajo reservi, so bili že pozvani na vojaške vaje.
RUSIJA.
Nemška vlada je po svojem poslaniku v Peterburgu se pritoževala, ker je bil umorjen
senečenje videl, da seru naberačil šestindvajset šilingov iu nekaj drobiža.
»Izvršil sem svoje članke in skoro nisem več mislil na to. Zgodilo se ie pa, da sem bil prisiljen plačati menjico v znesku 25 funtov, ki sem io podpisal za svojega prijatelja. Nisem vedel, kie vzeti denar; kar mi jc padla v glavo rešilna misel. Prvo ie bilo, da sem prosil upnika I4dnevncga odloga, nato sem vzel za enako dobo dopust, no, in potem sem hodil kot prvič na isto mesto preoblečen kot berač. V desetih dneh sem dobil toliko denarja., da ie bil dolg poravnan.
»Lahko si mislite, kako težko se mi je zdelo, proti pičli plači dveh funtov na teden pričeti zopet delati, sai sem toliko dobil vsak dan, a pri tem mi ni bilo treba drugega kot malo barvila in pa mirno sedeti tia tlaku in držati pokrivalo v roki. Moj ponos in lakomnost po denarju sta sc dolgo borila; naposled ic zmagala lakomnost. Obesil sem vse pi-sarenje v časnike na kot in sem rajšc sedel dan za dnevom na voglu, ki sem si ga takoj početkom izbral. Moia zunanjost vzbujala jc splošno pomilovanje, iu usmiljenje ljudi jc polnilo moje žepe z bakrenim drobižem. Samo eden človek je bil, ki jc vedel za mojo skrivnost. To jc lastnik one slaboglasnc beznice v Swandamski ulici, kamor sem moral redno vsak dan zahajati zjutraj, da sem sc prelevil v umazanega berača iu zvečer v spodobnega meščana. Temu človeku, prisiljenemu Ma-laicu, sem sobo bogato plačal; zato sem tudi vedel, da ne izda moje skrivnosti.
(Dalje.)
v Rigi nemški tvorničar Busch. Kazal je tudi na anarhijo v vzhodnih provincah, ki je po
nezmožnosti vlade za vzdržavanje reda nevarna življenju Nemcev.
V	Petrovem dvorcu so zaprli 14 oseb. Baje so že na sledu zaroti na dvoru. Iz Peterburga so izgnali te dni 420 politično sumljivih oseb.
Na posestvu ljubimke velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča dvorne igralke Potov-ske so zaprli več sumljivih oseb.
V	Siedlcu postavijo 200 zaprtih oseb pred vojno sodišče, ki baje obstoji iz oseb, ki so povzročile preganjanje Judov. — V Kronstadtu se pripravlja nova vstaja. Ceste so vse polne nezadovoljne množice. Oblasti so odredile stroge priprave.
V Baku so bile ukradene iz mornariške smodnišnice velike množine smodnika. — Velik del torpedovk straži izliv Neve, da ščiti obrežje. Ostale ladje baltiškega brodovja kri-žarijo ob obalih finskega obrežja. Na Nevi ne smejo voziti ladje. Več sto tajnih policistov straži Nevina obrežja.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Cerkveno - političnim načrtom sedanje španske liberalne vlade se upirajo na različni način na dvoru, med duhovščino in pa tudi med prebivalstvom. Škof v Tuyu je izdal pred nekaj dnevi pastirski list, v katerem obsoja nameravani civilni zakon. Vladi pastirski list ui bil všeč in posvetovali so se. kaj naj store s škofom. Condc Romanos hoče, naj škofa odstavijo.. Pritisniti jc hotel na zmernega ministerskega predsednika Lopeza, ki bi ga rad strmoglavil. Vlado tudi skrbi vstaja karlistov v Kataloniji. Boje se namreč, da se pridruži vstaji kmečko prebivalstvo. Karlisti se kaj pridno gibljejo in 17. t. m. je prerezala neka oborožena četa brzojavne žice pri postaji Valls. Sicer uradno izjavljajo, da karlistični pojavi nimajo velike važnosti, a delajo jim lc skrbi, sicer bi nc bila prosila španska vlada francoske, naj nadzoruje voditelje karlistov, ki stanujejo ob španski meji v francoskih mestih.
ARETIRANI TURŠKI ČASTNIKI.
Sofija. Na meji so bili trije turški častniki radi ogleduštva aretirani.
JAPONSKA DELAVSKA STRANKA.
V	Tokio obstoja zdaj novoosnovana delavska stranka, ki je priobčila zelo strog program. V njem pravi, da so obstoječe delavske razmere ncosnovanc in navaja sledeče zahteve: pobijanje monopolov, splošna moška in ženska volilna pravica, povišanje plač in krajše dnevno delo, odstranitev smrtne kazni, odstranitev naslovov in reformo sodišč. Vsa stvar vzbuja pozornost, zlasti zaradi živahnega gibanja socialistov v glavnem mestu.
Koroške novice.
k Političen shod v Grebinjsketn Kloštru, jc bil zadnjo nedeljo kljub slabemu vremenu in spletk pred shodom zelo dobro obiskan. Predsednik »Katol. polit, in gospodar, društva za Slovence na Koroškem«, g. dr. J. Breje izrazi po pozdravu svoje veselje, da sc jc udeležil tudi vladni zastopnik, da čuje naše težnje. Nato govori o krivičnem volilnem redu. Vlada in nemške stranke so v tem oziru ena kompanija. Čuditi sc moramo, da se še najde vlada, ki po 401etnih krivicah šc nadalje zatira cesarju tako zvest narod. Vlada pravi, da hoče imeti mir v deželi, toda na tak način ga nc bo dosegla; prišlo bo do boja, kakor-šnega dežela še ni videla. Pri lastnih bratih Kranjcih nismo našli zadostne podpore. Slovenski poslanci morajo storiti vse, da dobimo Korošci dva slovenska poslanca, četudi pade volilna reforma. (Burno odobravanje). Mi smo tudi zoper večjo avtonomijo dežel. Med izvrstnim govorom sc je opetovano pritrjevalo izvajanjem g. govornika. C. g. msgr. Podgorc govori o gospodarstvu tako temeljito, da ga je ljudstvo poslušalo z največjim zanimanjem. Glavne misli njegovega govora so: Izseljevanje jc slabo znamenje. Drugod lepši zaslužek, kakor pri nas, ker ni zadrug; zato je treba združevanja. Kmetje morajo biti boli ponosni na svoj stan. Delo je nad vse. Posledica žitnih skladišč jc, da se cena za prodajalca zviša. Država naj bi sama podpirala gospodarska društva. Da naši kmetje ne znajo tako gospodariti, kakor zahteva čas, kriva jc napačna izobrazba v šolah. Nemščina sama šc ni nobene kmetije rešila pred bobnom. Kot tretji govori g. dež. poslanec Fr. G r afe lian c r o slabem gospodarstvu v deželi. Z dejstvi in številkami dokazuje, kako slabo znajo gospodariti nemški naeionalci. Tega so krivi volilci sami, ker se dajo pri volitvah od nasprotnikov slepiti. V 10 letih so sc izdatki v deželi zvišali od eden in pol milijona na tri in pol, ali sc jc pa tudi blagostanje zvišalo temu primerno? Kljub visokim izdatkom hočejo deželne doklade šc zvišati in sicer na 80%. Dežela podpira nepotrebna in Slovcn-ccm naravnost škodljiva društva. Ce bo dežela gospodarila tako naprej, pridemo šc pod sekvester. Prihodnje leto pridejo še učitelji s svojo zahtevo, kar bo stalo deželo vsako leto 400.000 K. V kratkem času se je učiteljem že trikrat zvišala plača. Lovsko postavo so delali okoli 10 let, pa jc slabša od stare. Za celovško desctniilijonsko posojilo mora jamčiti cela dežela. Šola naj bo šestletna in doda sc ii naj dveletna nedeljska šola. Tri leta sc naj tic uči čisto nič nemščine. Nepotreben pouk sc za kmečke šole naj odstrani. Bolj sc naj goji veselje do kmečkega stanu in pouk v kmetijstvu. Govorniku sc ie opetovano splošno pritrjevalo. Nato jc šc g. J. Dobrove govoril o pogubonosnem delovanju »Stidmarkc«, in po sprejeti resoluciji o volilnem načrtu in proti razširjanju pravic deželnih zborov sc je shod zaključil.
k Inštalacija. Zadnjo soboto je mil. knec in škof dr. J. K a h n v stolnid slovesno vme-stil mil. gg. Ant. Er. M U 11 e r-j a za stolnega prošta, Gvidona B i 11 n e r-j a za stolnega dekana, Ferd. VV a p p i s-a za stolnega škola-stika in čč. gg. M. Kovača, dvornega kaplana ter J. Pirker-ja. župnika v Pater-nijonu stolnim korarjem.
k Železniška nesreča pri Porečah. Vest, da je umrl strojevodja Houka v celovški bolnišnici, ni bila resnična. Uradno se poroča, da sta bila ubita pri nesreči dva potnika, ranjenih jih je pa bilo 32. Razven teh sta pa bila tudi ranjena oba strojevodji in pa en kurjač. Glavno ravnateljstvo južne železnice izjavlja, da je kriv nesreče službeni uradnik Lederer v Porečah, ker je zamenjal red vlakov, dasi je obsežen v voznem redu za slučaj, da ne funkcionira brzojav. Prometni uradnik, ki je zakrivil nesrečo, jc žc od 31. oktobra m. leta prideljen poreški postaji in je samoobsebi napravil predpisane izkušnje in do zdaj v po-popolno zadovoljnost izvrševal svojo službo. Tudi postajenačelnik spada med najboljše uradnike. Železniško ministrstvo namerava izdati odlok, ki bo še bolj zagotavljal varnost na enotirnih progah. Ko beležimo to vest, pa moramo izraziti svoje obžalovanje, da se je druga železnična zveza s Trstom zgradila tudi samo z enim tirom. Pri ogromnem prometu na tej progi bodo gotovo tudi tu neizogibne velike nesreče.
Štajerske novice.
š Iz Celja se nam poroča: Minolo nedeljo zvečer sta v celjskem mestnem parku nahru-liia dva nemška barabiča nekega vojaka in njegovo spremljevalko. Ker ju je vojak primerno zavrnil, je to enega izmed njih tako razkačilo, da je z vso silo sunil vojaka z dežnikom v obraz. Zadel ga je ravno v oko. Silni sunek je bil toliko močan, da jc vojaku predrl konec dežnika očesno votlino, mu oko iztak-nil in prišel do možgan. Potem se je pa še dežnik odlomil in leseni konec istega do platna ostal v očesni votlini. Šele drugi dan so zdravniki sicer mogli vojaku ta les iz glave odstraniti, vendar so izrekli mnenje, da bo vsled hudih bolečin najbrže v par dneh umrl. Zločinca, eden pivovarski delavec, drugi ključavničarski pomočnik, sta že pri okrožnem sodišču v zaporu. Pravi storilec je ključavničarski pomočnik.
š Stranka »čistih« ima v svojem štabu sledeče generale: Rud. Libensky. Eg. Vihar in Ign. Lampič, vsi trije črkostavci v Zvezni tiskarni. O Lampiču se govori, da je bil svoj čas v Ljubljani nemški »turnar«. Kakor kaže. se je dobro »sčistil«. Kandidat Rebek bo pa prevzel vodstvo stranke. Naj pazi, da nc bo imel z vodstvom iste smole, kakor s kandidaturo.
š Od Velike nedelje. Minoli mesec so imeli, kakor gotovo znano, nemški gasilci pri nas svoie okrajno zborovanje. Slavnost je priredil tukajšnji oskrbnik nemškega viteškega reda Flucher. Čeprav jc mož v službi tega nad strankami stoječega reda, čegar veliki mojster je avstrijski nadvojvoda Evgen, je bila vendar slavnost tako pangermansko in protidinastično prikrojena, da so gasilci k melodiji avstrijske himne, ki jo je godba zaigrala, peli »Deutschland, Deutschland iiber alles«. Ali se ne najde nihče, ki bi to stvar preiskai in kaznoval. Kaj bi vse naredili Nemci, če bi si kak Slovenec to upal!
š Slovenska gimnazija v Celju. Poroča sc nam: Na ccljski nemško-slovenski gimnaziji je delalo skušnjo 15. julija in 17. septembra skupno 77 učencev, od katerih jo je prestalo in bilo sprejetih 72 učencev. Prvi razred bo torej zopet imel vsporednice. Na isto gimnazijo je prišel na mesto lansko leto od-išlega suplenta Voglarja gospod suplent Molej.
š Iz Št. Jurja ob Taboru nam poročajo: Katoliško politično društvo za vranski okraj je imelo v nedeljo. 16. t. m. popoludne ob 4. uri v hiši požarne hrambe v Kapeli shod. Državni poslanec g. dr. Voušck je v eno uro trajajočem govoru razvil gospodarski in narodni pro-grotn s posebnim ozirom na volilno reformo. Iz domače občine je prišlo mnogo poslušalcev, vzlasti tudi mladeničev, kar je posebno hvale vredno. Zal, da je sosedna občina Prekopa zelo malo poslušalcev poslala. Na takih shodih se duševno obzorje širi. Vsakemu človeku ie potreba izobrazbe. Med tem. ko je zunaj kar curkoma lilo izpod neba, smo pazno sledili govoru g. poslanca. V zmislu njegovega govora sc jc sklenila soglasno sledeča resolucija: Na shodu dne 16. septembra 1906 v Kapli zbrani volilci izjavljamo, da odobravamo stališče, koie namerava naš poslanec g. dr. Voušck zavzeti v gospodarskih vprašanjih in napram volilni reformi. Mi poživljamo svojega poslanca, naj dela na to: I. a) da sc bodo pri sklepanju tozadevnih postav — posebno pa pri obnovitvi nagodbe z Ogrsko v vsakem oziru varovale koristi kmetskega in obrtnega stanu, sploh koristi tostranske države; b) da se tudi slovenske kmetijske in obrtne šole v slovenskih okrajih ustanove, v kojih si naj kmetje in obrtniki pridobe stanovske izobrazbe. Na ljudskih šolah naj sc ozira zadnje dve leti na kmetijsko gospodarstvo. II. Glede volilne reforme pa zahtevamo od našega po-slancai naj dela na to, da se predležeči načrt volilne reforme popravi v sledečih točkah: a) koroškim Slovencem nai sc odkažeta dva sigurna mandata, ter se v to svrho celo slovensko koroško ozemlje razdeli v dva volilna okraja; h) glede emureških in radgonskih slovenskih občin sc naj Gavčev načrt restituira; c) skupina spodnještajerskih mest in trgov sc naj tako preukroji, da dobimo Slovenci v tej skupini osmi mandat; da sc naj pa na vsak način prepreči, da bi sc naši slovenski trgi iz te skupine izbacnili; d) ker se je pod patrouanco
vlade sklenil kompromis med jugoslovanskimi in italijanskimi poslanci na tej podlagi, da ostane skupno število laških poslancev 18 nespremenjeno, in se je kršil ta kompromis z 19. mandatom, naj se Gavčev načrt restituira. Mi zahtevamo, naj naš poslanec le v tem slučaju glasuje za volilno reformo, ako se te izpre-membe izvišijo. V slučaju pa, da bi se te iz-pretnembe ne dale izvesti, naj pa glasuje proti tej volilni reformi in naj dela nato, da ta načrt volilne reforme ne postane nikdar zakon. Po prebrani in navdušeno sprejeti resoluciji se oglasi posestnik A. Rančigaj in se pritožuje, kaka zmešnjava je pri posestnih mejah. Isti prosi, naj bi poslanec delal na to, da se brez potrošnih pravd meje uredijo. V tem zmislu sc je sklenila sledeča resolucija: Posestniki Vranskega okraja prosijo državne poslance, naj izposlujejo državnega zemljemerca, koji bi od posestva do posestva premeril parcele, za koje bi posestniki to želeli. Ob mejah bi se naj s številkami zaznamovani mejniki postavili. Le te številke naj bi bile zaznamovane tudi v mapah in naj bi imele polno veljavo za posestne pravice. Pri prepirnih mejah naj bi domače starešinstvo, izvoljeno od občinskih zastopov, polnoveljavno razsojalo. Za tem se oglasi g. J. Radišek in zahteva naj delajo poslanci na to, da se ustanovi državna prisilna zavarovalnica za nesreče po požarih, uiniali, povodnjih itd. Tudi ta predlog je bil navdušeno sprejet in poslancu gorko priporočen.
š Od Sv. Marjete poleg Rimskih toplic nam pišejo: Tukaj so 17. t. m. iz Savinje potegnili mrtvo truplo ženske osebe, okrog 40 let stare. Ima pri sebi neko svetinjico in kar-melski škaptilir, ter je samo v spodnji obleki. Spravili so jo v mrtvašnico.
š Volitve v Mariboru. Te dni se vršijo dopolnilne občinske volive. Kakor smo že svoj čas poročali, bi nemški nacionalci, ki sedaj na mariborskem magistratu vladajo, občini stroške teh volitev prihranili, če bi odložili vsi svoje mandate par mesecev predno jim poteče doba. V dveh ali treh mesecih od danes se bodo namreč morale vršiti splošne volitve. Ker se pa Nemci boje soc. demokratov, so razpisali samo dopolnilne volitve, da bi pri njih poskusili moč rudečkarjev. A ti so bili pametnejši, kot so Nemci mislili, in se za volitve niso prav nič brigali, tako da magi-stratna gospoda ne pozna soc. demokratičnih načrtov in tudi nc bojnih sil. Zato se sedaj ne morejo pripraviti toliko temeljito na splošne volitve. — Pred leti so rudečkarji vzeli ma-gistratovcem cel tretji razred, a je vlada pomagala Nemcem s tem, da je volitve razveljavila. Drugič so zmagali magistratovci. Udeležba pri sedanjih volitvah je klaverna. V tretjem razredu je izvoljen Nemec (!) Pavel Heričko s 164 glasovi.
š Nemški terorizem se prav lepo zrcali v člankih »Marburger Zeitung«, kjer se celjskim Nemcem vsi grehi naštevajo, ker baje niso dovolj radikalni. Kaj je Celjanom radikalno, to so pokazali, ko so dr. Sernecu hišo na pol de-molirali in pa v »Narodnem domu« vse šipe pobili ter Slovence javno po cestah pobijali in napadali. »Mariborčanka« vpije, da je premalo odločnosti, zlasti so Celjani premalo klerikalni, seveda protestantovsko - klerikalni. Hudo jo tudi jezi, da ne bo pri prihodnjih občinskih volitvah v celjski okolici boja. Neki »radikalec«, ki svojih zabavliic ne more spraviti v »Deutsche Wacht«, obeta še več takega lepega čtiva ter obljublja, da bo na vsako občinsko sejo v Celju pazil. — Tako jih hoče strahovati!
š Umrl ie v Radvanji učitelj gospod Rudolf Gril. v starosti 34 let.
š Poročila se je Elza Pommer, hčer celjskega poslanca in znanega geografa dr. Pom-merja, z Viktorjem Richar, višjim revidentom južne železnice. — Poroka je bila seve protestantska.
izpred sodišča.
Izpred prizivnega sodišča.
Kmetiška spiritistka. Pred tukajšnjim vz-klicnim sodiščem vršila se je te dni jako zanimiva obravnava proti 151etni Mariji Marin-čič, njeni materi Marjeti in očetu Antonu, posestniku iz Silertabra, okraj Ilir. Bistrica, zaradi prestopka goljufije. V Marinčičevo hišo ie prišla pred okoli tremi leti neka Marija Trenta, ki jc pri nekej gospej služila ter se tam seznanila s skrivnostnim spiritizmom. Mlada Marija je bila za to skrivnost jako vneta in v kratkem času sc je izkazala kot pravi mojster spiritizma. S pomočjo majhne mizice je prerokovala ljudem, ki so trumoma k nji drli, njih bodočnost; pravila je, kdo je v nebesih in kdo v peklu. Zdravila je ljudi, izganjala hudobne duhove, opozarjala je posameznike na skrite zaklade. Citala je s pomočjo duhov čudežne bajke o grofih Marinčičih in Ravnikarjih, opevala Prešerna in klicala duhove. Ni čuda, da je dekletovo ime kmalu na okrog zaslovelo, kajti vedno je imela dosti obiskovalcev, ki so jo za njene svete primeroma dobro nagradili, ne da bi kaj sama za to zahtevala. Kako prefrigano da je bilo to dekle, kaže njeni zagovor, s katerim trdi, da to kar ona dela, ni sleparija, marveč da duhovi iz nje govore. Pri tem so jo krepko podpirali njeni stariši, delali so za njo reklamo, zlasti njena mati, češ, kako so srečni, da ima takega na velik praznik rojenega otroka v svoji hiši, ki vse ve. Kljub temu, da so se marsi-kaka dekletova prerokovanja izjalovila, ter brezmiselnost iu glupost njenega početja bila že marsikakemu jasna, vendar ni opustilo praznoverno ljudstvo svojih posetovk dekletu. Tako je prišla neka posestnica iz Bača ter ji tožila, da je njen mož hudo bolan, da mu nobena jed ne ostane v želodcu, da je bila že pri raznih zdravnikih v Ljubljani, v Postojni in v Zagorju, a vse nič nc pomaga. Čudežno dekle ji ie dalo za 3 krone sledeči recept:
Uživanje človeških kosti skozi osem dni. Bolni mož je šel sam na pokopališče ter tam našel res človeških kosti, katere je razdrobil v prah in jih določeni čas užival, in res je po preteku petih tednov umrl. Neka druga ženska je prišla k nji, da bi pomagala, ker se v njeni hiši čuje večkrat ropot. Čudežno dekle je reklo, da jo neka duša potrebuje in ji svetovala dušo nagovoriti z običajnim izrekom. Ko pa le to ni izdalo, šla je deklina sama tje, za kar je dobila 2 kroni. Zopet neka druga ženska jo je vprašala, kje se nahajajo duše njenih umrlih. Dekle ji je reklo, da so stari oče v vicah, stara mati pa blizu nebes. Za to tola-žilno izjavo je dobila 2 kroni. Neki drugi po-sestnici iz Bače .ie rekla, da jo je njena soseda, ki se hlini za njeno najboljši prijateljico, »zacoprala« njeno hudo bolezen, ki jo že muči pet let. Dobila je za to 14 kron. Dekletov oče Tone Marinčič je nekemu kovaču v Drškovcu pravil, češ: bogati bomo, moja hči je od duhov zvedela za zaklad. Kopali so enajst noči, a ničesar našli. Marinčič je rekel, da jih je bilo preveč pri kopanju. Neki 18 let stari fant iz Drškovca jo je vprašal, kdaj bo njegova roka zdrava. Rekla je, da kmalu, pa še sedaj ni. Pravila mu je tudi, da pišejo skozi njeno roko Marija Devica, angelj Gabrijel in grof Evgen Ravnikar. Marija Marinčič pravi, da bi bila rada to stvar opustila, pa ji niso njeni stariši tega pustili, čemur se ni čuditi, ker je bil to dober vir dohodkov, s katerim so se docela opomogli. Prizivno sodišče je vzklic vseh treh obdolžencev zavrglo in potrdilo obsodbo prvega sodnika, s katero sta bila Anton in Marjeta Marinčič na tri tedne, hči Ma-rija pa na 48 ur ostrega zapora obsojeni.
Dnevne novice.
+ Zdaj pa še špiritizem! Stokrat ubiti klerikalni zmaj se ie spremenil v špiritistinjo, ki so jo obsodili pred ljubljanskim vzklicnim sodiščem, kakor radovedneži lahko bero v poročilu izpred sodišča, in zdaj je »Narod« v rožicah, ker misli, da je s tem ubit » klerikalni zmaj«. Sleparije, ki jih je počenjala špiritisti-nja, ki ni tako poštena kakor Uferini, ki sam pove, da le ljudi vara, vendar nimajo s »kleri-kalizmotn« nič opraviti. Nagnenjc k špiritizmu je nasproti jako napredna lastnost. Katoliška vera obsoja vsako babjeverstvo kot pregrešno a ravno moderni čas je jako sprejemljiv za take budalosti. V Berolinu hodijo gospe iz najvišjih krogov k čarodejkam, ki jim iz rok ali kvart prorokujejo bodočnost. Tudi v Ljubljani so družbe, ki veliko drže na tajne sile in njihova razkritja, ki sučejo mize in kličejo duhove ter vedo veliko povedati o stvareh, ki jih ni ne v nebesih, in ne na zemlji ali v peklu. Na Hrvaškem je celo jako napredna struja, ki ji načeluje jako veliki sovražnik klerikalcev dr. Glist. Gaj in ki izdaje celo list, v katerem se bero tako grozne stvari o duhovih in strašilih, da človeku lasje po koncu stoje od groze, če bere te stvari. Ti vsi niso klerikalci, in stavimo, da jih jc med »Narodovci« mnogo, ki se ne vscdeio kot trinajsti k mizi, ki v petek ne gredo na pot in so v strašnih skrbeh cel dan, ako so zjutraj z levo nogo stopili iz postelje. Hm, to je vse jako malo klerikalno in se nahaja v vrstah naprednjakov jako pogosto. Ako torej »Narod« dolži »klerikalizem«, da jc kriv, če je pretkana spiritistka opeharila nekaj ljudi za par kronicv se je podal na nevarna tla. Liberalci so sploh podobni tistemu francoskemu psihologu, ki je tajil bivanje človeške duše, ponoči se pa ni upal sam spati, ker se je bal duhov. Stavimo, da če priredi spiritistka svoj govor, v napredni družbi dobi zopet lahko zaslužka!
+ Šola in narodnost. Zopet so tudi slovenski starši vpisali mnogo otrok v nemške šole in jih tako izročili ponemčevanju. To dejstvo je jako obžalovanja vredno, ker kaže, kako malo se zavedajo pri nas glavnega vz-gojevalnega načela , da je elementarni pouk le tedaj uspešen, če se vrši v materinskem jeziku. Pri tej priložnosti omenimo, kaj je sklenil moravski deželni zbor v tem pogledu, ker je to tudi za nas posnemanja vreden zgled. Takozvana »lex Perck« določa, da se smejo v šolo sprejemati le otroci, ki so vešči učnega jezika. Nadzorstvo nad tem imajo krajni šolski zastopi, ki so po svojem pooblaščencu navzoči pri vpisovanju otrok. Ko pripeljejo starši otroka v nemško šolo, ga zastopnik krajnega šolskega sveta vpraša po nemško; če otrok zna nemško odgovoriti, ga sprejmo, če ne — iu to je navadno — pa član krajnega šolskega sveta ugovarja, da bi šel otrok v nemško šolo. Ce bi se tudi pri nas sklenila taka postava, kako bi se hitro izpraznile šulvereinske šole! Tudi na Moravskem se je to pokazalo. Naenkrat jc bil odgrnjen za-stor, ki je zakrival prej nemško slepljenje s šulvereinskimi šolami. V Prostejevu na primer, kjer je bilo lani sprejetih v prvi razred 80 »nemških« otrok, so jih letos vlovili samo pet! Seveda je to silno raztogotilo Nemce in sklenili so protest. Vlada jc odgovorila, da sc letos neče aktivno vmešavati v izvedenje te postave, ker hoče opazovati, kake posledice bo imela in kako bi bilo mogoče doseči zedi-
njenje nad češkim in nemškim stališčem v tej stvari. Vlada torej neče Cehom pomagati, a že postava sama je velika pridobitev. Prav bi bilo, da bi vsi deželni zbori, v katerih imajo Slovani zadostno zastopstvo, sklenili tako postavo, ki je tako pravična, da ji noben pameten človek ne more ugovarjati. Saj Nemci vedno pravijo, da ne poneinčujejo s silo slovanskih otrok, no, potem morajo biti tudi oni s tem zadovoljni. To bi bila edina pot. da bi se rešila mladina trpinčenja s tujim jezikom. Na Moravskem se je izkazalo, da celo učenci višjih razredov, ki so že več let pohajali nemško šolo, niso znali odgovoriti na najbolj enostavna nemška vprašanja in se je torej tudi zanje zahtevalo, da morajo v češko šolo. Koliko izgubljenega zlatega časa! Mislimo, da bi tudi med Slovenci malo učencev nemških šol prestalo tako enostavno preizkušnjo.
+ Najvišje sodišče In poroka v inozemstvu. Dunajsko sodišče je razveljavilo svoi čas med Judom Horwitzem in neko kristjatio v Ameriki sklenjeni zakon zaradi različnosti vere. Višje deželno sodišče je potrdilo neveljavnost poroke. A najvišje sodišče je razveljavilo razsodbi obeh nižjih sodišč in ukazalo, naj doženejo, če se je sklenila poroka v inozemstvu z namenom, da se izognejo predpisom avstrijskih postav. Višje deželno sodišče je pa razsodilo v novo, da je poroka veljavna, ker se ni sklenila, s tem namenom, da bi sc izognili predpisu avstrijske zakonodaje. Ta motivacija nima nikjer v postavi utemeljitve in je v diatnentrainem nasprotju z vso dosedanjo judikaturo, ki je pravilo: Ce nai ima v inozemstvu sklenjeni zakon pravno moč v Avstriji, se ima zakonsko pogodbo, ue glede na motiv, zakaj je bila sklenjena, presojati po avstrijskem pravu, ki določa, da je zakon sklenjen med kristjanom in nekristjanom neveljaven. Pa pravijo, da v Avstriji nimamo kulturnega boja. Je. To stoji« Da pa zmaga v njem krščanska in ne protikrščanska zavest, upamo na zavedno krščansko ljudstvo.
+ Finančno ministrstvo je sklenilo, da takoj izplačajo finančni straži redne vloge, kar bo gotovo vzadovoljilo finančne stražnike.
+ Iz politične službe. Voditelju kočevskega okrajnega glavarstva deželne vlade svetniku, g, dr. Mihaelu G s t e 11 e n h o f e r -j u , ki jc na lastno prošnjo trajno vpokojen, je podelil cesar red železne krone III. razreda. — Za dežclnovladnega svetnika .ie imenovan načelnik predsedstvene pisarne kranjske deželne vlade, deželni glavar g. Viljem Haas.
Nadškof dr. Stadler sc jc pripeljal včeraj v Zagreb. Nadškof potuje v Rim in v Lurd. Dr. Stadler je bil z nadškofom Posilo-vičem pri banu Pejačeviču. Baje je ta pot v zvezi z imenovanjem škofa v Djakovcm.
— Jan Lego, znani pospeševatelj češko-slovenske vzajemnosti, ie umrl v ponedeljek v Pragi. Danes so ga pokopali ob 3. popoldne na Olšanskcm pokopališču iz cerkve sv. Pro-kopa v Zižkovu. Lego je bil rojen I. 1833. in je šele 24 let star prišel v Kamnik za kanclista pri okrajnem sodišču, bil od I. 1858. uradnik pri deželni vladi v Ljubljani in od I. 1868. v Trstu. Lego sc je hitro privadil slovenščine in je tudi sodeloval na narodnem polju. Pisal je nekoliko za »Novice« in v Trstu osnoval pevski zbor. Tudi ko je postal skriptor muzejske knjižnice v Pragi, je še gojil zvezo s Slovenci. deloma v pismih, deloma s spisi. V Pragi je zasnoval »Cesko slovinskv spolek«, ki naj bi deloval za vzajemnost med Slovenci iu Cehi. Spisal je kratko slovnico »Mluvnice jazyka slovinskeho« in 1. 1887. kratkega »voditelja«: »Pruvodcc po Slovinsku«. Za to so ga razna društva, tudi »Slov. Matica«, izvolila svojim častnim članom in občinski svet ljubljanski ob 70letnici tudi za častnega meščana. N. v. m. p.!
P. Tadej (iregorič zlatomašnik. Dne 21. septembra preteče petdeset let, kar je bil posvečen v mašnika vč. P. Tadej (iregorič, prečastni član ljubljanske frančiškanske družine. Bil ie rojen 28. marca 1831 v Sodražici. pa sc je pozneje preselil na Studenec s svojimi stariši, ki so ondi kupili posestvo. Šolal se je v Novem mestu in po dokončani šesti gimnaziji vstopi! 21. septembra 1852 v frančiškanski red. Dne 3. maja 1855 jc naredil slovesno obljubo in bil v mašnika posvečen dne 21. septembra 1856. Po dokončanih bogoslovnih študijah je najprej služboval v Novem mestu, deloma tudi kot učitelj, potem pa bil v Ljubljani kapelan, neumorni pridigar, spovednik. Leta 1868 je bil poslan v Nazaret kot gvardjan in župni upravitelj. Z močno roko je ondi uredil zmedene razmere, potem sc pa vrnil v Ljubljano, katere ni več zapustil. Premočen na enem obhajilu sc je zelo prehladi!, dobil nekak prehajajoči protin, ki mu je postal veden spremljevalec in mu jc še danes nadležen tovariš. Zategadelj P. Tadej ni mogel več javno delovati v duhovnem pastirstvu, marveč je pastiroval boli v celici, kamor so se zatekali duhovniki in lajiki. Uredil jc obširno knjižnico, vodil dolgo vrsto let proku-raturo provincije, bil dvakrat kot definitor in enkrat kot kustos izvoljen v provincijalni svet in na tihem storil mnogo dobrega. P. Tadej jc bil vedno delaven kot čebelica. Sestavil jc mnogo asketičnih knjig, izmed katerih ena. po Pergmayeriu, je izšla v tisku, vezal ic knjige, izrezaval podobe, med drugim naredil veliki oltar frančiškanske cerkve v minijaturi. vezel preproge, iz školjk delal okvire, dajal navo-
dila zlatarjem itd. Vsega je bil vešč, vsega se je lotil z nenavadno spretnostjo. A sedaj? Njegov duh je tako čil, kot v mladosti, na vse se spominja, za vse se zanima; a od lanske Velike noči ni zapustil več celice. Ondi sedi, a nI brez dela; v rokah ima brevir, rožni venec ali knjigo in še danes rad postreže duhovnikom, ki iščejo pri njem duhovnega vodstva. In tako mu počasi teče življenje, življenje molitve, trpljenja, zatajevanja, ki naj mu zaleže v večno življenje. — Vsaki dan pa še mašuje zjutraj ob peti uri v samostanski kapelici blizu svojega stanovanja. Tam bo obhajal tudi v petek svojo zlato mašo ob peti uri zjutraj, brez sijaja, brez bleska. Pač bode domači oltar okinčan s svežimi cvetlicami, ki bodo s svojim vonjem pomagale dehteti čutila hvaležnosti do Boga. Pač bodo prihiteli nebeški an-geljci in bodo jubilejno žrtvo prinesli pred obličje dobrega Boga. Tudi sobratje bodo prisostvovali in se veselili velike milosti zlate maše. Z njim bodo molili »Te Deum lauda-mus« in hvalili Boga, da jc ohranil provinciji zlatomašnika do tega slovesnega dne. Bog ga živi in ohrani in mu osladi z obilnimi milostmi večer njegovega življenja!
—	Slovenski župani v Srbiji. Iz Belgrada nam poroča naš dopisnik: Na dan 13. decembra t. I. bo v Belgradu velika slavnost stoletnice osvobojenja Belgrada pod Kara Ojor-gjem. Na to slavnost bodo pozvani vsi župani občin na Slovenskem in vsi predstojniki občin na slovanskem jugu.
—	Ogleduh Bartmann zopet pod ključem. Pretekli teden so berolinski detektivi areto-vali v pruski Sleziji, kjer so sedaj cesarske vojaške vaje 45!etnega ruskega ogleduha Pavla Bartmanna. V njegovem stanovanju so našli vse polno načrtov in škic ter tudi mnogo av-avstrijskega in francoskega denarja. Bartmann je bil leta 1884 avstrijski poročnik iu je bil že leta 1889 kot nadporočnik degradiran. Tedaj je prišel Bartmann v luide denarne zadrege. Leta 1890 se ic ponudil nekemu ruskemu atašeju na Dunaju za ruskega ogleduha, kateri ga je tudi sprejel. Meseca januarja 1897 je bil v Galiciji med železniško vožnjo, kot osumljen ogleduštva, aretovan in od dunajske porote obdolžen in obsojen na 6'/»-letno ječo zaradi veleizdaje. Takrat jc povedal, da mu je ruska država izplačala za ta posel 84.000 K- V zaporu je napravil, ker je bii nadarjen častnik, rokopis: »Gedanken eines Lingekerkerten iiber die Kraftigung und den organisatorisehen Ausbau der osterreichisch-ungarisehen NVehrmacht.« Ta rokopis je ponudil Bartmann avstrijskemu generalnemu štabu v nakup, ker ga je pa dobil nazaj še le že z tri mesece, je Bartniann bil mnenja, da so ga oropali njegovih idej. Po prestani kazni se je podal zopet na Rusko in ko je prišel leta 1903 je pisal generalnemu štabu dolgo pismo, v katerem je rekel, da ako se njegovega rokopisa ne odkupi, bode zopet ruski ogleduh. Tedaj je bil Bartmann zaradi izsiljevanja zopet aretovan in obsojen na tri iu polletno ječo, katero je pa okrajšal s samotno celico. Od tedaj jc bil Bartmann vedno opazovan in ker je to dobro vedel tudi ni oblastvom delal mnogo sitnosti. Kadar se je kam odpeljal, je vedno povedal kam da gre in ni se lagal. Bartmann jc bil zadnji čas na Bledu, kot fotograf in je imel letošnjo spomlad tožbe zaradi ločitve zakona. — Bartmann ie tudi pisatelj in je Ic škoda njegovih idej, ki jih uporablja za tak sramotni posel.
Osebna vest. Upokojenemu davkarju g. Tomažu Kummerju v Litiji ic podeljen naslov glavnega davkarja.
Predrzno izzivanje goriških Slovencev. V Gorici nameravajo napraviti električni tramvaj, ki bode vozil od postaje bohinjske železnice skozi mesto na južni kolodvor. Mestni očetje so dolgo študirali to vprašanje in končno prišli do prepričanja, da ne kaže sprejeti tega podjetja v mestno upravo. Zato se jc pa osnoval odbor, ki hoče to idejo uresničiti, ter je naprosil naš slavni magistrat za tozadevno dovoljenje. Italijanski listi prinašajo vže dneve zaporedoma pogoje, pod katerimi je bilo dano dotičnemu odboru zahtevano dovoljenje. V pogodbo sprejeli so posebej še sledeči pogoj: »Podjetništvo jc vezano sprejemati v službo za vse različne opravke brezizjemno samo osobje italijanske narodnosti ter dati prednost goriškim meščanom. Mesto si pridržuje pravico dovoljevati podjetništvu, da sme izjemoma sprejeti v službo tudi posamezne uslužbence druge narodnosti. to pa le provizorno in za omejen čas, kateri določi mestna uprava od slučaja do slučaja, na zadevne pismene prošnje podjetništva če to dokaže, da mu ni bilo mogoče dobiti italijanskih uslužbencev. Mesto si pridržuje pravico po svoji razsodnosti odbiti take prošnje, ne da bi moralo navajati razloge za to.« 'l aka pogodba jc pač najnesramnejše izzivanje goriških Slovencev!
—	Predavanje. Iz Naklega sc nam poroča Preteklo nedeljo je priredilo bralno društvo predavanje: »O nekaterih iznajdbah novega veka«. (Kompas, smodnik, papir in tisk.
—	Gorenjske vodne moči. Tvrdka Ganz & Comp. pri Dunaju namerava vodo Zavcrš-nico, ki teče skozi Moste pri Žirovnici, porabiti za električne moči. V ta namen so se vršile že lansko leto meseca novembra vodo-pravne razprave. Po tem projektu, ki sc vedno bolj bliža uresničenju, bi sc vzela voda v Jezercih, tam kier pride ruda od rudnih jam po žični železnici. Tam bi sc napravil velik bazen 900 metrov nad morjem za več tisoč kubičnih metrov vode. V to napravo bi sc speljali šc trije drugi studenci, ki nad 900 metrov visoko nad morjem izvirajo. Od tam bi sc voda okolu pet kilometrov daleč speljala po železnih ceveh na hrib »Sivna«. Tam bi se napravila zopet vodoshramba za 42.000 kubičnih metrov vode. Tu bi sc po nekem novem načinu zbirala voda. kadar sc ne rabi ali kar jo bo več, kot io navadne turbine potrebujejo. Iz tc vodoshrambe bi šla voda po
ki bi stala v Mostah pod mostom državne železnice in ceste, tam kjer je Čopova žaga. Padca bi se dobilo 350 metrov. Vode bi bilo ob najmanjši vodi en kubični meter v sekundi, a jo bo s tem. da sc jo bo v dveh vodoshram-bah nabiralo v času, ko se ie ne rabi, še tudi do trikrat toliko. V centrali bi se postavile štiri turbine po 2000 konjskih sil, skupno bi proizvajale električni tok 6000 do 8000 konjskih sil. fin del elektrike bi se porabil za električno razsvetljavo po Gorenjskem, tudi lahko za Ljubljano, drugi del bi se pa prodal tovarnam, ki bi sc postavile okolu Žirovnice ali Dobrave. Kakor se govori, je tovarna za to napravo že dobila koncesijo
—	Na novi železnici ne bo več dima. Kakor čujeino, vrše se predpriprave izkoristiti Savo in Radovno na Gorenjskem za električni promet nove železnice od Celovca do Gorice. Vsa ta naprava bi veljala 15 milijonov kron, a bi za železniški promet in za promet tujcev po naših krajih bila naravnost velikanskega pomena, ker bi ta moč gnala med Celovcem in Trstom lahko na dan okolu 60 vlakov.
—	Povoženi orožnik. O tem še poroča »Gorica«: Predsinočnjim, to je vnedeljo zvečer, jc bila železniška proga Divača-Puij vsa zastražena z orožniki radi dvornega vlaka, s katerim se je vračal z vojaških vaj nadvojvoda Fran Ferdinand. Na postaji Podgorje in v bližini so bili nastavljeni orožniki iz Viš-ujana s svojim načelnikom (stražmeštrom) približno 301etnim Dragotinom Novotny-jem. No-votny, rodom Ceh. je šel okoli 9. ure in pol ob progi, da kontrolira postavljene straže. Kakor znano je bilo ravno tedaj grozno vreme, dež je lil kakor iz škafa in obenem je pihal jako močan veter. Ko je tako enkrat jako močno zapihal veter, bi bil Novotny-ja skoro podrl. A Novotny se je vendar obdržal po koncu s tem. da se je naslonil s puško ob tla. Pri tem mu je pa po nesreči padla puška iz rok na železnični tir. a on je skočil za njo, da bi jo pobral. Revež pa ni radi groznega nevremena ne videl in ne slišal, da je ravno v istem hipu drdral za njim neki drugi vlak. Ko se jc on sklonil, da bi pobral puško, je bil že vlak nad njim ter ga je — grozno — podrl in uprav prerezal preko trebuha. Našli so ga mrtvega, prerezanega čez polovico.
—	Žrtve svojega poklica. Znano je, da so bili povoženi trije orožniki, ki so stražili progo južne železnice ob potovanju prestolonaslednika v in iz Dalmacije in sicer eden pri Divači, eden pri Brezovici in eden pri Zidanem mostu. Ob prestolonasicdnikovem potovanju so nastavili na progi orožnika na vsakih 50 korakov, za kar ni zadostovalo število primorskih in kranjskih orožnikov. Pomnožili so zato orožništvo z orožniki iz Gradca, Inomosta in celo z Dunaja. Služba je pa bila jako težavna. Noč je bila temna in viharna in orožniki utrujeni po dolgi naporni službi.
—	Učiteljstvo na šolah »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala določila o preskrbninskih užitkih posvetnim učiteljem, učiteljicam in otroškim vrt-naricam ter njihovim vdovam in sirotam. Določila učiteljstva zagotavljajo tudi pokojnino.
Hrvaška seljačka stranka je imela v ponedeljek v Zagrebu v »Sokolovi« dvorani sestanek svojih pristašev. Na shodu jc bilo navzočih 1500 oseb. O delovanju stranke je v daljšem govoru referiral Stjepan Radič. Shod se je izrekel proti podpiranju mažarske politike, sklenil jc, da prične stranka izdajati dnevnik in da osnuje svojo tiskarno.
Zagreb brez kruha. Ta teden primanjkuje v Zagrebu vsako popoldne kruha. Zlasti je bil to slučaj v ponedeljek popoldne. Eni trdijo, da je bil to vzrok novovpeljani pekovski nedeljski počitek, a drugi imajo za krivce goste, ki so prišli na zagrebško razstavo in pojedli kruh.
Umor pri Badnu iu dr. Eger. Dr. Ferdinand Fgcr v Ljubljani jc v imenu dveh dedičev umorjene gospe Biedcrmann uložil ugovor proti oporoki, ki določuje za dediča senatnega predsednika Leitmajerja in mladoletnega Tiborja Biedermanna. Dediči hočejo dokazati, da umorjena ta dva ni nameravala določiti za glavna dediča. Dediči, katere zastopa dr. Fgcr so: soproga železniškega uradnika Marija pl. Vorbeck iz Ljubljane, notarski uradnik Alfred Schodak iz Novega mesta in deželnosodni svetnik Wagner iz Gradca za Hugo NVagnerja.
Podružnica »Lege nazionale« se jc ustanovila na Dunaju.
—	Skrivnostna smrt. Iz Trsta poročajo: V nedeljo zvečer sta šla zakonska Franc in Jožefa T r e v i s a n iz Padrič domov. Oba sta bila nekoliko vinjena. Nakrat pade — tako pripoveduje Trevisan — žena tako nesrečno v cestni jarek, da je bila v par trenutkih mrtva. Truplo, ki ima na glavi veliko rano, so prepeljali v Bazovico. Pričela se jc preiskava, ako je to res nesreča ali pa morda kak — zločin.
—	Steklo se s 1. januarjem podraži.
—	Slikarji in pleskarji stavkajo v Osjeku. Zahtevajo povišanje plač. Tozadevna pogajanja z delodajalci sc vrše.
—	Poštarski shod so priredili te dni v Spljetu dalmatinski poštarji. Poleg drugega so sklenili izdajati svoj strokovni list.
—	Vojaške vaje v Dalmaciji in fotografi. Pri vojaških vajah v Dalmaciji je bilo fotografiranje strogo zabranjeno, dasi je prišlo na pozorišče fotografov na kupe. Samo kdor je imel od oblasti dovoljenje, je smel fotografirati, a teh je bilo malo. No. vse eno je raznih posnetkov na razpolago in tudi celo za kinematografe.
—	Brat ustrelili brata. Po nesreči je bil v Trstu štiriletni Peter Colombin obstreljen od svojega starejšega brata. Obstreljeni deček je v bolnici umrl.
—	Strela udarila v utrdbo. V Fort Mont Fardon jc udarila strela. V utrdbi jc bilo 80 tisoč kilogramov smodnika. O kasematih ni
sledu, dasi je bil zid debel eti meter in ga jc krila še deset metrov debela zemeljska plast. Škodo cenijo na dva in pol milijona frankov. Mrtvih je bilo devet oseb, med njimi dva poročnika, ranjenih pa 15.
—	Ustrelil se ie v Trstu 63 let stari gostilničar Sabino Mazzili.
—	Štrajk sodarjev v Trstu je končan. Sodarji bodo delali pol ure manj, nego doslej. Tedenska plača se jim zviša za 15 odstotkov.
—	Smodke »havana« se podraže vsled zadnje vstaje na Kubi.
—	Nov spomenik na Dunaju. Ob cerkvi sv. Petra na Dunaju odkrijejo v par tednih velik spomenik cesarja Karola Velikega.
—	Za prijatelje psov. Posnemanja vredno odredbo je nabil v prostorih svoje gostilne neki gostilničar v Nymphenburgu. Na listkih se bere, da krožnik, katerega kak gost rabi za to, da dA na njem hrano psu, preide v last do-tičnega gosta in da mora tak krožnik gost plačati. To je pač posnemanja vredna odredba!
—	Poštna vest. Poslovna doba poletnega poštnega urada »Sveti Janez pri Jezeru« se je do 15. oktobra t. i. podaljšala.
—	Kavarno Kreuzberger v Kranju jc prevzel v najem g. Splichal.
Cena železa se skoro gotovo v kratkem zviša. Odločitev o tem pričakujejo tekom prihodnjega tedna.
— Ceno usnja so češki tovarnarji usnja zvišali za 70 odstotkov.
Ljubljanske noulce.
lj Še tega se manjka! Piše se nam: Na ženski vadnici vlada uprav nemško - nacionalna ošabnost. V soboto sta prišle dve gospe upisat svoji hčeri za prvi razred in sta pri tem govorili slovenski, »vsemogočna« gospodična Schuizeva pa seveda ni vedela druzega takta, da je ostentativno nahrulila obe gospe samo nemško, rekoč: »Kotinen die Madchen schon dcutsch?« — Za danes povemo gdč. Schul-zevi, da si tako netaktnost enkrat za vselej prepovemo, v ostalem pa odločno protestu-jemo proti temu. da bi zanaprej le ona odločevala, kateri otrok bo na ženski vadnici sprejet ali ne.
Drugod in pri nas. Na oklic monakovskega magistrata, naj občinstvo okrasi balkone in okna s cvetlicami, je v kratkem času bilo okrašeno 5000 oken v Monakovem s cvetlicami. Pogled na take ulice je nad vse prijeten in pri-kupljiv. Balkonov je v Monakovem okrašenih s cvetlicami že 124. Tudi v drugih mestih tekmujejo prebivalci med seboj, da olepšajo na ta način mesto. Naj bi tudi Ljubljana ne zaostala!
lj Ponesrečeni orožnik umrl. Orožniški četovodja Fran Kodrič, star 40 let, jc v tukajšnji vojaški bolnici umrl. Pred dnevi smo poročali, da ga je stoječega na straži, povozil vlak. Dobil je večkratno poškodbo lobanje, da je nastopila smrt. Pogreb je bil danes popoldne z vojaškimi častmi in godbo. K pogrebu je prišlo več pokojnikovih tovarišev iz dežele.
Ij Žrtev poklica. Umrla jc 37 let stara us-miljenka Ana Bevc na jetiki.
lj Umrla je v Gosposkih ulicah št. 3 ga. Marija Kunst.
lj Tatvina. Služkinji Ani Drofcnikovi jc bila danes ponoči ukradena iz postelje v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah denarnica, v kateri jc imela 20 kron denarja.
li Reparticija rekrutov. Letos potrjeni, v Ljubljano pristojni naborniki so se nastopno uvrstili: do žrebne številke 126/1. v vojsko, do žrebne št. 93/11. v dotnobranstvo, do žrebne št. 84/111. v nadomestno rezervo vojske, od žrebne št. 85/111. do konca v nadomestno rezervo domobranstva.
Ij Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora v Ameriko 100 Poljakov. 90 Slovencev, 40 Hrvatov in 10 Črnogorcev. — V Heb je šlo 40 Hrvatov, na Dunaj pa 25 Kočcvarjev.
li Izgubljene in najdene reči. Učiteljska kandidatinja gdč. Justina Sušova je našla manjša svoto denarja. — Posestnica Katarina Ananičeva jc izgubila črno boo. vredno 80 K, posestnica Marija Cernetova pa prost bankovec za 10 kron.
Iz slovanskesa sveta.
si Nemci prepovedali kongres poljskih žurnalistov. Kongres, ki so ga nameravali prirediti poljski časnikarji v Poznanju, je pruska vlada prepovedala.
Razne stvari.
Napad na vlak. NabrzovlakMilan-Verona-Benctke jc bil v soboto ponoči izvršen napad. Neznani lopovi so položili na tir velike tramove. Strojevodja jc to opazil, ustavil vlak in preprečil veliko nesrečo.
Policijski svetnik se ustrelil. Policijski svetnik Bela Berczy sc je v Budimpešti v svoji uradni pisarni ustrelil z revolverjem.
200 oseb ponesrečilo. Na Kavkazu je silna povodenj razrušila vas Kurcli. Voda je odnesla 200 oseb. od katerih je večina utonilo
5000 ljudskih šol namerava ustanoviti španska vlada tekom pet ict.
Velik požar. Iz Canesa poročajo: V gozdu pri Cancsu jc pogorelo 20.000 hektarjev lesa. Dve ženski sta zgoreli.
Italija poviša uradnikom plače. Italijanska vlada dela sedaj na državni preosnovi, po kateri bodo zlasti nižjim uradnikom povišane plače. Prej so v kritičnih letih znižali vse uradniške plače zato, da so dosegli ravnovesje v državni upravi. Zlasti nižji uradniki so bili zato v veliki bedi, ki jim bo zdaj olajšana.
Potres na Kavkazu. . Dne 17. t. m. popoldne ob treti uri je bil v Šcmahi 10 sekund trajajoči potres.
20.000 delavcev so Izključili od dela in-
dustrijci okraja Verviers na Francoskem. V Grenoblu so stavkujoči delavci udrli v policijski komisarijat, vrgli opravo na cesto in jo zažgali.
Napad na bolgarskega kneza. Na brzo-vlak. v katerem se je peljal 16. t. m. bolgarski knez Ferdinand, so metali kamne in razbili več šip.
Nove initraljeze. Kakor poroča »France militaire«, izdelujejo sedaj v državni tovarni za orožje v St. Etienne pehotne mitraljeze po nemškem vzorcu. Vsaka treh cevi pušek prirejenih za Sebelove patrone se razgreje še le po 2100 strelih, tako da je možno nepretrgoma izpaliti 63.000 strelov. Do konca leta bo zamogla tovarna izgotoviti 6000 komadov teh mitraljez.
Tečaj za vezenje v Senožečah. Singer Co., delniška družba za šivalne stroje v Ljubljani, priredi v času od 20. kitnovca 1906 naprej v prostorih restavracije »Stara pošta«, g. Anton Zelen v Senožečah brezplačni tečaj za vezenje, kamor ima pristop vsakdo. Poučevale se bodo vse tehnike modernega umetnega vezenja na šivalnem stroju »Original Singer Central Bobbin«. — Ker sc bode na jako razumljiv način poučevalo, naj se torej ne zamudi ta redka priložnost. — Obenem opozarjamo slavno občinstvo na našo jako bogato razstavo umetnega vezenja in šivalnih strojev. Pojasnila se dajejo v tečaju za vezenje pri vodji tečaja.	2100 1—I
Srbija - republika.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Bel g rad, 18. septembra. Najmočnejši klub radikalno demokratične mladine na vseučilišču je imel sijajno obiskan privaten shod, na katerem se jc debatiralo o programu radikalno demokratske mladine. Dva radikalno demokratska kluba »Oslobodjenje« in »Odjek« združila sta se v en klub s sklepom, da se v program radikalno demokratske mladine uvrsti tudi borba za izpremembo oblike državnega sestava od kraljevine na republiko. En del mladine je zahteval, da se mladina bori proti kraljestvu za republiko, a da se to ne uvrsti v tiskan program, drugi so pa odločno zahtevali, da se ta zahteva uvrsti v tiskan program demokratske mladine, v nasprotnem slučaju so naznanili, da izstopijo iz organizacije radikalno demokratske mladine in da osnujejo posebni republikanski klub. Ta sklep mladine mladih radikalcev, izvestno inspiri-ran od mladoradikaluih vodij, bo gotovo napravil nov globok in nevesel vtisk.
Telefonska In brzojavna poročila-
ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
Dunaj, 19. sept. V odseku za volilno relortno je danes predlagal VVasilko naj se re-asumira včeraj sprejeti Starzynskega predlog, po katerem bi v Galiciji lahko kraje, ki imajo 1500 prebivalcev ali manj združili v skupine za glasovanje. To bi Rusine jako oškodovalo, ker bi s tem izgubili 3 do 4 mandate. Po kratki debati je bil predlog za reasumiranje z 17 proti 16 glasovi odklonjen. Odsek je nespremenjen sprejel § 4 državnega volilnega reda, ki določa volilno opravičenost. Pri S 5 je predlagal Tollinger. naj se posvetovanje o tem paragrafu z ozirom na naznanjeni predlog o plura-litetni volilni pravici odloži, da sc klub odloči o formalnih predlogih glede upeljave plurali-tetnega volilnega sistema. Proti predlogu sta ostro govorila dr. Adler in dr. Susteršič, podpiral ga je pa Pastor. Predlog je bil z 21 glasovi proti 10 glasovom sprejet. Odsek je S 6 glede volilnega reda sprejel z dodatkom Grab-mayerjcvim, da si pri več stanovallščih, ako ni mogoče določiti, katero je pravo volivčevo stanovališče, izbere volilec, kje hoče voliti. Odsek je 8 7 nespremenjen sprejel.
NAGODBENA KOMISIJA.
Dunaj, 19. septembra. Nagodbeua komisija zboruje danes ob 1. uri popoldne. Jutri se seja nadaljuje. Potem se vrše seje v Budimpešti.
OGRSKA VLADA NAJAME POSOJILO.
B u d i m p e š ta , 19. septembra. Ogrska vlada najame posojilo 100 milijonov kron.
CESAR V PRAGI.
Dunaj, 19. septembra. Deputacija praškega mestnega sveta je izvedela, da pride cesar šele po koncil delegacijskega zasedanja, t. j. začetkom decembra v spremstvu ministrov v Prago.
NAMERAVAN ATENTAT NA CESARJA FRANCA JOŽEFA?
Dunaj, 19. septembra. Listom se javlja iz Gruža: Nasproti hotelu »Imperial« v Dubrovniku so odkrili dalmatinski ribiči podzemeljski rov, iz česar se sklepa, da so nameravali zoper vladarja atentat.
ITALIJANSKA KULTURA.
P u I j, 19. sept. Italijanski dijaki na po-vratku iz Trsta v Zadcr so tu napadli in pretepli hrvaškega vseučiliščnika Tomažiča. Z največjim pritiskom so prisilili Italijani mnogo starišev, da so morali vpisati svoje otroke v italijanske šole. Vsled tega se morajo italijanske šole razširiti.
Dunaj, 19. septembra. Poslanec Pitacco interpelira ministra notranjih zadev zaradi dogodkov na Reki in v raznih dalmatinskih mestih ob obisku Sokolov. Zahteva varstvo Italijanov proti prebivalstvu, ki je »močnejše edino Ic po številu« in zadoščenje Italijanom.
ZOPET DEMONSTRACIJE PROTI IREDENTI.
Trst, 19. septembra. Sinoči so zopet »patrioti« demonstrirali proti iredentistom, kličoč: »Abbasso I' Italija, viva I' Austria!« Pri pretepu je bilo 9 oseb zaprtih.
PARIZANI SE PRIDEJO UClT NA DUNAJ.
Pariz. 19. septembra. Pariški občinski svetniki pridejo na Dunaj proučevat ondotae naprave.
bolgari in grki.
S o I i Ja . 19. septembra. Za današnji shod v Varni je izdala vlada obširne varnostne naredbe, ker se boji Izgredov proti Grkom.
boj med rusi in japonci.
London, 19. sept. Neka ruska ladija je zasačila šest japonskih ladij, ki so lovile ribe pri Kamčatki. Med Rusi in Japonci se je razvil srdit boj. Končno se je Japoncem posrečilo priti do svojih ladij in pobegniti. Mrtvih je 13 Rusov in 12 Japoncev.
17 RUSKIH MORNARJEV USMRCEN1H.
H e I s i n g f o r s, 19. sept. Sedemnajst na smrt obsojenih mornarjev sveaborške mornariške stotnije je bilo včeraj usmrčenih. 80 mornarjev je bilo obsojenih v prisilno delo, 11 je bilo oproščenih.
car ne potuje na nemško.
Peterburg. 19. septembra. Vesti, da bo potoval car na Nemško so neresnične.
nasilstva v rusiji.
Riga, 19. septembra. Napadi na delavce, ki so v nasprotju s stavkujočimi pri cestni železnici in na občinstvo, ki se hoče voziti, se nadaljujejo. Neki uslužbenec je našel včeraj na neki klopi paket, katerega je vrgel na tla. Nastala je eksplozija. Bil je peklenski stroj. Poznejše so našli na tiru električne železnice bombo, katero so pa hitro odstranili.
P et e r b 11 r g . 19. septembra. V urad kronskega posestva Stoehn so vlomili neznani storilci in odnesli 70.000 rubljev.
900 oseb aretiranih.
Varšava. 19. septembra. Včeraj sta bila oba bregova Visle nakrat vojaški zasedena, reka pa preiskana z bojnimi ladiami. Aretiranih je bilo 900 oseb, večinoma delavcev Ln inženirjev, a večina je bila kmalu izpuščena.
POGROMA V VARŠAVI NE BO.
Peterburg, 19. septembra. Na vprašanje ministrskega predsednika je izjavil varšavski generalni guverner da so vse vesti, da se v Varšavi pripravlja pogrom neresnične in da ie skrbijeno za zadostno varstvo.
velika Železniška nesreča.
N e w J o r k , 19. septembra. Od ponesrečenih pri železniški nesreči pri Doveru so potegnili iz razvalin že 47 mrtvecev. TAJFUN NAPRAVIL OGROMNO ŠKODO.
London, 19. septembra. Poročila iz Manile o groznem tajfunu poročajo, da je po sebno mnogo žrtev med domačini, katerih čolne je vihar razbil. Več sto oseb je mrtvih. 18 parnikov je izgubljenih, 6 parnikov je vihar razbil ob obrežju. Male džunke leže raz-hite po cestali in ovirajo promet.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm
M a	Ča. apa-lavanja	Stanj« bar»-matra v mm	Tamp«-ratura v« Calcljo	Vetrori		\h ii* (U
18	9. ivei.	737-4	110	sl. jvzh	obl. ~	
19	7. »jutr.	737 7	10-3	brezvetr.	»	1 3
	2. pop.	736-7	15 4	sl. jvzh.	obl.	
Sr«dn)s včeratSnii temn. 10 4', n«rm 145».
Alojzij Kunst naznanja vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Kunst roj. Krebel
ki je po kratki mučni bolezni, Bogu vdana, danes 19. sept. po noči ob 2. uri mirno preminula.
Truplo drage pokojnice se popelje v četrtek, dnii 20. septembra ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Gosposke ul. št 3 na pokopališče k sv. Križu k večnemu počitku.
1'okojnico priporočam v blag spomin Ljubljana, 19. septembra 1906.
Grand theafre Uferini. Hotel ,,Union"
Danes in naslednje dni:
Velike briljantne
Uferini soareje
Vsak dan nov program.
Podrobnosti na lepakih. 2ngn 3—3
Priloga 214. štev. »Slovenca" dn6 19. septembra 1906.
Velehrad, središče katol. Norauanou.
N a V e 1 e h r a d u, 16. sept.
t) ti blagoslovljena zemlja velehrajska, ti naše slovansko in za nas katoličane moravan-ske še posebno ognjišče. Ljub si nam, Veleli rad, ki nam hraniš svetinje našega apostola, svetnika, škofa Metoda.
Mrtev je, mrtev že nad tisoč let, a njegov duh biva pa le še med nami. Duh resnice, duh krščanske, katoliške zavesti.
In tvoji zemski ostanki, te naše velehraj-ske svetinje, so ona privlačna sila, ki privabi šc vedno tisoče in tisoče k nam na Velehrad.
Da, naše svetišče in ognjišče si ti, uaš Velehrad! Ljubimo, poljubljamo in spoštujemo to zemljo, ki hrani svetinje našega in tudi Vašega apostola Metoda.
Tudi letos je videl Velehrad velike slovesnosti in pa velike svečanosti.
Imeli smo birmo 19. in 20. majnika, privrele so velike množice naših pobožnih Mora-vanov na praznik blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. 5. julija imeli smo slavnostno zborovanje »Družbe sv. Cirila in Metoda« za razširjenje katol. vere. Obiskali so to našo milo domovino, ki je ljuba vsem Slovanom pravega duha in srca, naša nada, naš up boljše katoliške in slovanske bodočnosti, vrli naši visoko-šolci. In priredila je naša mladež, naš up, tudi slavnostno akademijo.
Pa sveta je naša zemlja in kraj, ki stojiš na njem in zato se očisti, ko stopiš na sveti kraj! To je jako dobro znano naši pošteni katoliški inteligenci. Na Velehradu smo imeli duhovne vaje za svečenike, duhovnike, za žene, device, za dijaštvo po višjih razredih srednjih šol, za visokošolce, učitelje, profesorje in za obrtnike.
A vse te prireditve je prekašalo velikansko zborovanje, ki smo ga imeli od 8. do 10. septembra. Ne trdim preveč, ako pravim, da je bilo do 30.000 oseb zbranih te dni ob gomili našega in vsega slovanstva apostola.
Na Mali Šmaren so prihajale že naše pobožne množice iz bližnjih in pa tudi daljnih krajev. Tu si videl našega Hanaka v njegovi bujno lepi obleki, a tudi Slovaka. Visoka gospa ki kleči poleg priproste Slovakinje. Slikovit prizor! Kdo li ga popiše? Pridi na Velehrad ob taki priliki in glej sam!
Popoludne na Mali Šmaren so lc še vrele in dohajale po potih peš in po železnici naše kmečke množice. Vršil se je šesti kmečki shod, ki je imel res že vseslovanski značaj.
Nanj je namreč prihitelo jako veliko slovanskih časnikarjev. S pravo slovansko gostoljubnostjo smo jih sprejeli. Pri slavoloku ob vhodu v Velehrad sta jih pozdravila vele-hrajski župan in pa poslanec dr. Hruban. Skupaj so korakali v svetišče nad gomilo sv. slovanskega našega apostola, kjer jih je g. prelat prisrčno pozdravil in kjer se je vršil tudi zanje blagoslov. Ogledali so si cerkev, muzej, gostoljubno so jih pogostili v samostanski obednici, nakar so se veseli poslovili. A nekaterim »radikalnejšim« baje ni bil všeč naš po njihovem mnenju »klerikalni« pozdrav, a kdor pride na grob sv. Metoda, se mora pozdraviti v duhu slovanskega apostola.
Zvečer ob 7. se jc pa uredil velikanski iz-prevod pri kapelici sv. Cirila, ki je korakal s ivečami v rokah, s petjem in godbo v cerkev, duhovščina je čakala pobožno ljudstvo pred :erkvijo in se pridružila izprevodu. Govor in )lagoslov v cerkvi je končal izprevod.
Dne 9. ob pol šestih je pa bila slovesna lontifikalna sv. maša in splošno sv. obhajilo. )bhajancev 3000! Številka pove vse! Po službi božji se je pa pomikal veličastni izprevod la cerkveni trg k oltarju, pred katerim je vsa a velikanska množica ponovila krstno oblju-30, nakar se je posvetila vsa množica presve emu Srcu Jezusovemu. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je pa vrnila množica zopet v :erkev.
Ob 8. uri se ie otvoril slavnostni shod s slavnostnim zborovanjem. Pred petimi leti se e ustanovila kmečka organizacija na Velehra-lu. Stavila si je nalogo, da ščiti vero in se )ori za njene pravice v javnem življenju, da >c bori za narodne pravice in pa za pravice \inečkega stanu. Vsakoletno, osobito pa letošnje zborovanje je dokazalo, kako globoke \orenine je že pognala zavest naše organiza-:ije med ljudstvom in kako smo napredovali ;atoliški Moravani.
Veselo ti je igralo srce, ko si čul te dovršene govore po vsebini in obliki, kako pri-) ros to pa naravno iu lepo so ti govorili naši Kmečki govorniki. Z odločnostjo so stavili svoje zahteve in odločno naglašali svojo ver sko zavest.
Letošnji shod našega moravskega kmečkega ljudstva je zboroval kot verski shod. Šola iu pa zakon sta bili glavni točki,, za koji se ie šlo. Priprosti naši kmečki govorniki so zadeli pravo, ko so naglašali, da pomenja raz-kristjanjenje šole in pa zakona, boj katoliški cerkvi sami, ko jo nameravajo uničiti. Klicali so naši govorniki: »Do tu in ne dalje! Dolgo časa smo vse prenašali mirno, a več nc sme iti tako naprej. Dokler so napadali Ic duhovnike, se nismo ganili, a zdaj, ko napadajo cclo naše rodbine in naše otroke, so nas pa vse spravili na noge.« Odkrito, jasno in odločno je manifestiralo naše dobro ljudstvo za svete svetinje, za svojo mladino, da ji nc vzamejo vere in pa da ne razbijejo rodbine, temelja in prvi predpogoj urejene človeške družbe. Odločno so naglašali govorniki, da smejo voliti kmetje lc poslance, ki zagotove, da ne varujejo Ic koristi kmečkega stanu, marveč tudi katoliško vero, krščanski zakon in šolo.
Takoj po shodu kmetov se je pa vršil šesti shod tretjerednikov. Na shodu so razpravljali o socialnih nalogah tretjerednikov, o
časopisju in o važnosti obljube za tretjered-nike.
Še le opoldne 10. septembra smo končali slavnosti. Globoko so se nam vtisnili ti lepi velehrajski dnevi v srce. Nade in upa nam vlivajo v srce za boljšo bodočnost katoliških Mo-ravanov.
Z Velehrada je zasijala luč resnice slovanskim narodom pred nad tisoč leti. Naj temne oblake, sovražne megle, ki hočejo pokriti solnce velehrajske resnice prežene zopet svetla luč, ki sveti z Velehrada. Bog in sveti Metod!
^iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiin
Društvo »Abstinent".
Vpliv protialkoholnega kongresa, katerega je priredilo društvo meseca julija t. 1. v Ljubljani, se kaže na rastočem številu članov. Ker se bliža prvo leto obstoja društva »Abstinent« proti koncu, nc bode škodovalo, ako pregledamo dosedanje delovanje društva. Delo društva kaže število članov. Oglejmo si jih po krajih, kjer prebivajo. Ljubljana 74. Ljub-ljanska okolica: Dev. Mar. v Polju 13, Zalog 1. Zgor. Kašelj 1, Zadobrova 3, Št. Vid nad Ljubljano 2, Spodnja Šiška 1, Spod. Gameljni 1, Javorje I. Litija: Zagorje ob Savi 2, Grad Boštanj 12, Zagradec 4, Zavrli 2, Zalinal, Mlačevo 2, Radeče 2, Zužembrek 1. Kamnik: Šmarca 4, Ihan 2, Krašnja 1, Mengeš 2, Domžale 1, Kapljavas 1, Stob 1. Kranj: Mesto Kranj 2, Št. Jur 1, Goriče 1, Selce 2, Škofja Loka 1, Tržič 2. Radovljica: Kropa 2, Katnna-gorica 1, Ccšnjica 3, Mošnje 1, Breznica 1. Metlika 1. Logatec: Logatec 3, Sv. Ana pri Ložu 1, Sv. Križ pri Ložu 2, Lož 1, Pudob p. Staritrg pri Rakeku 2, Kozarišče p. Staritrg 7, Nadlosk 2, Gor. Jezero 1. Staritrg 1, Horjul 1, Vrhnika 1, Martinjihrib 1, Gorenjavas 1, Kalce 1, Cerkovavas 1, Blckovavas 1, Cev-ce 1, Idrija 7, Gora pri Sodražici 5, Dolenja-vas I, Rakek 1, Št. Vid nad Cirknico 4, Slape 1, Suhadolc 1, Rakitna 1, Budanje 1, Knežak
1,	Sv. Planina 1, Resnik I. Goriško: Miren pri Gorici 23, Sv. Marjeta ob Besnici 1, Kamnjc
2,	Sv. Križ 1, Pokrče 1. Štajersko: Gradec 2, Sv. Kunigunda 1, Sv. Štefan 1, Sv. Barbara v Halozah 1, Rihemberg 1. Primorsko: Še-breljc 1, Grahovo ob Bači I, Koper 1. Dunaj 6.
Iz navedenil podatkov je razvidno, da je društvo svoj delokrog v prvem letu obstanka zelo razširilo. V smislu sklepov protialkoholnega kongresa bo treba misliti na to, da se ustanove v krajih, kjer je po več abstinentov, abstinenčni krožki. Tozadevna pojasnila daje društveni tajnik. Zelo lepo se razvija krožek v Mirnu pri Gorici, kjer prirede ondotni abstinenti dne 21. oktobra t. 1. cclodnevno proti-alkoholno zborovanje. Ker se zopet bliža čas za predavanja, prosimo ona društva, ki žele, da se priredi predavanje, da to naznanijo društvenemu tajniku. Člane in društva opozarjamo na prvi snopič »Protialkoholne knjižice« z vsebino: »Proti alkoholu — brez dvoma!«, spisal veleč. g. Fr. Avsec. Društveni znaki so pošli. Društvo si nabavi v kratkem nove zna-ke. Naročnike prosimo, da nekoliko potrpc.
V zdravstvenem oziru je
llogaikt templje r vrelec
najboljša osveževalna pijača. 1949 b 2-2
z Knjigovodja
amerikanskega knjigovodstva, slovenščine in nemščine v pisanju in govoru vešč, se sprejme pri podpisani zadrugi. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje s prepisi spričeval in naznanilom dosedanje porabnosti vložiti je do 28. t. m. na
„Gosp. zvezo" v Ljubljani.
2103 1—1
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi is
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno karamo".
-O- 2104
0dl6.doui!euSl ZZ.septembra 1906:
Zanimiv obisk
Neaplja.

>"0 . - I
V &
<7	v>\ V
V

Ti 111 < 1111111111111111111111111M111II11111111II11111II11M i 11111M11MIMI [ II1111M1111 > I i 1 i I iT
m	- ■ 2038 (7)
Že od £ 0|(}t nadalje
sive pelerine iz veljblodove dlake s kapuco 120 cm dolge : : za gospode in dame. : :
Največja in najlepša iz-bera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po čudovito niz-
: : : : kih cenah. : : : :
tlim skladišče oblek
0. BERHATOVit
Ljubljana, Mestni trg 5.
flrbiteRt
1672 27
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Specialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
Stenografinjo
ki zna pisati na stroju, sprejme »Za« družna zveza« v Ljubljani.
Ponudbe s spričevali sprejema uprav-ništvo „Slovenca".	2102 3-1
Qc>$e$ti>c>
v približni meri 120 oral, parcelira in prodaja obenem 2106 3—1 Braun, Gjurgjevac, Hrvatsko
Služba 2087 3-2
organista <■ cerkvenima
se odda pri
sv. Duhu p. Krško.
Dohodki 360 K in prosta bera. — Nastop takoj.
Župni urad pri sv. Duhu.
Lepa stanovanja
v novih hišah na S« S u
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	20H5 5 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
480 104- 62
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Preiastiti gospod! ' Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, ponlatim itd.
Velika zalogu elektr. avctll la kipar.kiti del.
Prodaja na debelo in drobno.
O £ C
n s.
K
C
41 O
o
n 3
N ti
U) *>
O 3
T 81 3
r
o
i r m e
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-18 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Globus
Najboljše čistilo nasvetu
proda se
po nizki ceni dobro ohranjena
v Spodnji Šiški št. 88
Več se izve istolam.	2101 3 -2
Težaki
dobe trajno službo in dobro plačo. — Vpraša naj se na Fran Josipa cesti 5, pritličje, desno.
1. TS01IH
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (18) Berite plakate
Najnižje cene! 000 Najnižje cene!
mmmmmmmmrnmmmmmmmtmmmmmm 1mmm m mm
Resljeua cesta St. 3.
Sv. Petra cesta it. 31
F. M. Netschek, Ljubljana
ces. in kralj, dvorni zavod za uniformiranje ustanovljen I. 1846. (Poleg novega mostu)
pri »VELIKI T0VAMT j
Priporoča svojo ravnokar došlo novo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek za gospode, dečke in
otroke po najnižjih cenah.	1958 10-1
Vsakovrstne jesenske in zimske suknje, haveloke, pelerine in obleke. — Velikanska zaloga konfekcije za dame in deklice. Velikanska zaloga otročjih kostumov.
Naročila po meri izgotavim točno, fino in trpežno v najkrajšem času.
mm i.......ii m' ■ ...............................................

flajsolidnejša postrežba! 000 Sveže blago!
OLENJCA



lepo svetlo-rdečega ima naprodaj „Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu. 2043 4
Šolske knjige
šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2036 8 -B
LiflV. SCHWEflTflEf*
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3.
^__C
za	Knjigarna	na
| Kleinmayr& Bambergi
H E2 Ljubljana, Kongresni trg št 2 bs H Q priporoča svojo popolno zalogo CDW8ehGD J
na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. 1. in 11. državni gimnaziji, Bi c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor ===== tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih =====
šolskih knjig
v nojnovejillt izdajah, v mehkih in trpežnih Šolskih vezavah, po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. cdcd Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja, cdgo
201)0 5-t>
!Ni 4 2» W ■»«> VB
sprejme takoj v trajno delo
„Prva kranjska mizarska zadruga v ;>t. Vidu nad Ljubljano",
delavnica s strojnim obratom na parno silo.
Zidarji in delavci
se sprejmo proti dobri plači pri
stavb, podjetništvu	2026 8
F. Trumi e r, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
|jtaro železo, |
>< baker, cink in me- M jj denino A
^ kupuje po najvišjih cenah ^
ft Franc Stupica ^
af trgovina z železnino Jj m na Marije Terezije cesti H ft	v Ljubljani. 8o3 is A
Cieaontno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 18
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 12
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4 —; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K P50. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
HLODE
» kupuje
po najugodnejših o o n a li proti gotovini
parna žaga Degbenghi v Ljubljani,
in sicer:
2001 5
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub čevelj K 1'20
smrekove „ „ „ „ „	„ „ -'64
jelkove „ „ „	„ „ —-57
bukove , „ „	„ „ --56
boiove „ „ „ „ „	., , „
frize hrastove, kvadratni meter	. . . . „ 2'20
Hlode pod mero, ali škart, eno	tretjino manj.
Vajenca
20(9 3 3 sprejme takoj
IVI. Podkrajšek
frizer za gospode in dame, 1 Sv. Petra oesta 35.
949 41 se dob6 le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
MT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi tr govci pod imenom „izvirne Singeice". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji' k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
cssr—————-—--
? I	hirmanel/A A^Vils* ' FRftMC ČUDEN urar in trgovec
' ^ lLv|/€$ l/ll lll<Xll^K\€i U€|I IIC| ■ ■ V Ljubljani. Edini zastopirik švicarsfeih tovarn „Unlon".
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, Čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. r Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši 10 okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
•o 1
. E
o
M- JZ
O 't/i O)
a)
3 -
E E E
XJ ni
4) ■—< %m t/1
X)
o
73
Št. 41 a. Zlati doubli-uhnnl H. I'—. Zlntl 14 kar.
II. 2-50.
Št. 264. Sreb. cll.-rem. 7. 10 kamni In dvojnim pokrovom fl. 12*—.
St. 298.
Srebrna cll.-retn,, s 6 kamni II. 4-20.
8-
St. 287.
Srebrna cll.-rem., s 6 kamni fl 5-50.
Št. 271.
Srebrna cll.-rem., z 10. kamni fl. 8 50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno.
Št. 416. Zlati doubli-uhanl II. —-90, večji fl. 1*20. Zlati 14 kar. fl 2'50, večji lt-80.
■G
mi 227
»Ljubljanska kreditna banka v Ljublj
Podružnioa v CELOVCU.
Kapo ji in prodaja rst vrsrt rent, aastavnih pisarn, prljorltet, komunalnih obligacij, srečk, riolnlc, valut, nove«*
ln dfivts.
Hrome a a Izdaja k vsakemu tfrebanjn.
Akcijski kapital 12,«00.000Rezervni zaklad K
Zamenjava in ekakomptuj*	Daje predujme na vrednoatne papirje,
lsirabana vrednostno papirja La vnoviuj* .Zavaruj« ■ r a & k • proti kurzai Mtpala kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkulujo vojaške ienltnlnske kavcije.
JKT ftokompt Sa Uun ».nI. KR.	M *oraaa BtroiUa, M*
Podružnic« v 9PLJETU.
Denarno vloge iprajama
▼ tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim obrestiin. Vloženi denar obrestuj* od dne vloge do dne vidiga,
Promet i čeki 3n nakaznicami.