ACTA HISTRIAE »11 • 2003 • 2 prejeto: 2003-12-03 UDK 94:327.58(450:497.4)" 1945/2002' REPUBLIKA SLOVENIJA IN Z A M E J S T V O 1945-2002 Janez STERGAR Inštitut za narodnostna vprašanja, S1-1GG0 Ljubljana, Erjavčeva 26 e- mai i: j anez.stergar @ guest. ames .si IZVLEČEK V slovensko zgodovinopisje sadi tudi proučevanje diplomatskega boja za nove "pravične slovenske meje"po 2. svetovni vojni, proučevanje razvoja avtohtonih slo- venskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter njihovega povezovanja prek držav- nih meja. Politika odprtih mej z Italijo in Avstrijo je od srede šestdesetih let 20. sto- letja omogočala tudi različne oblike neposredne kulturne in gospodarske pomoči zamejskim Slovencem. Od sedemdesetih let je bilo sodelovanje s slovenskimi manj- šinami v znatni meri preneseno na različne paradržavne organe in civilno družbo. Razvijali, so koncept "skupnega slovenskega kulturnega (in gospodarskega) pro- stora", skrb za Slovence po svetu je bila povzdignjena v ustavno normo. V času državne samostojnosti Republike Slovenije je sprva odgovornost za Slovence po svetu prevzel minister z manjšim uradom. V zadnjih letih pa so opazni znaki postopnega upadanja državnega in javnega interesa za zamejstvo, povezano tudi z naivnimi pričakovanji bistvenega izboljšanja položaja slovenskih manjšinskih skupnosti v sosednjih državah po vstopu RS v Evropsko zvezo L maja 2004. Od leta i99i se na novo oblikuje tudi odnos do Slovencev, ki živijo v sosednji Hrvaški. Ključne besede: slovenska zgodovina 1945-2002, narodne manjšine, mednarodni od- nosi T H E R E P U B L I C O F S L O V E N I A A N D C R O S S B O R D E R A R E A S F R O M 1945 T O 2 0 0 2 ABSTRACT Slovene historiography comprises, among other things, the study of the diplo- matic struggle for new "correct Slovene frontiers" after World War 11, the study of development of the autochthonous Slovene national minorities in the neighbouring countries and their associating across the state borders. Until the 1960s, the policy of open borders with Italy and Austria enabled various forms of direct cultural and economic aid to the crossborder Slovenes. From the 1970s, the cooperation with 99 ACTA i 1 ISTRI AS • l i • 2003 • 2 Janez STEKOAR: REPUBLIKA S L O V E N I M IN ZAMEJSTVO [Wj-2002 . » 1 2 8 Slovene minorities was to a. great extent transferred to various parastate bodies and civil society. The concept of a v'joint Slovene cultural (and economic) space" i-ra.? being developed, and care for the Slovenes all over the world was reused to the constitutional level. When the Republic of Slovenia gained its independence, the responsibility for the Slovenes living all over the world was initially taken over by a minister with a small office. In the last few years, however, signs of gradual decline in state and public interest for the people living abroad have been noted, linked with some naive expectations of an essential improvement of the status of the Slovene minority communities in the neighbouring countries when the Republic of Slovenia joins the BO on 1 May 2004. From 1991, the attitude towards the Slovenes living in neighbouring Croatia has also gained, a new shape. Key words: Slovene history 1945-2002, national minorities, international relations Pravni in širši d ružbeni po loža j z a m e j s k i h S l o v e n c e v 1 j e ne loč l j i vo p o v e z a n tudi s p o l o ž a j e m " m a t i č n e g a " s lovenskega na roda in n j e g o v e d ržave , z ma t i čno p o m o č j o z a m e j s t v u in z m e d d r ž a v n i m i odnosi v s l o v e n s k e m soseds tvu . Za to ni t reba p o s e b e j u t eme l j eva t i uvrs t i tve vseb ine p r i ču jočega re fera ta v p r o g r a m k r a j e v n o in v s e b i n s k o d o k a j spec ia l i z i ranega znans tvenega posve ta . Pač pa si ko t eden od po ročeva l cev o š i r šem okv i ru o s r e d n j e t ema t ike posve t a iahko d o v o l i m n e k a j več e se j i s t i čnega s loga in m a n j z n a n s t v e n e discipl ine , ki bi zah teva la za o b s e g zbo rn ika p r eobš i rno c i t i ran je . U v o d o m a velja opozor i t i , da u p o r a b l j a m izraz " (av toh tona na rodna ) m a n j š i n a " ko t s t r o k o v n o p o v s e m ustrezen in b r e z o z n a k e s l abša lnega ali zas tare lega . D o držav- ne o s a m o s v o j i t v e R e p u b l i k e S loven i j e j e b i lo tudi p o v s e m j a s n o , da S l o v e n c e v v drug ih r epub l ikah n e k d a n j e j u g o s l o v a n s k e f e d e r a c i j e ne u v r š č a m o v " s lovensko z a m e j s t v o " oz i roma med t rad ic ionalne " s lovenske m a n j š i n e " , če tudi j e na p r i m e r v Z a g r e b u ali na Reki šlo za r a z m e r o m a s taro n a v z o č n o s t s l ovenskega preb iva l s tva . (Krž i šn ik -Buk ič , 1992; 1995; 1998; S te rgar , 1994) Kot j e pri sodobn i zgodovin i ob i ča jno , i m a m o za o b d e l a v o t ema t ike p reveč in p r e m a l o z g o d o v i n s k i h v i rov . P reveč ure jen ih in tudi se n e u r e j e n i h a r h i v o v , 2 1 Čeprav poznam argumente za pomisleke proti uporabi izrazov "zamejstvo" in "zamejski Slovenci", ostajam pri njihovi uveljavljeni rabi. Del utemeljitve za to sem objavil tudi v geslu Zamejski Slovenci (Stergar, 2001 b). Na začetku 21. stoletja empirično podkrepljene ocene strokovnjakov govorijo o okoli 170.000 zamejskih Slovencih: v Italiji na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini blizu 100.000. v Avstriji na Koroškem in Štajerskem do 60.000, v Porabju oziroma na Madžarskem okoli 5.000, vzdolž slovensko-hrvaške meje domnevno nekaj tisoč 2 Že popoln pregled objavljenih virov za obravnavano tematiko v času po 2 svetovni vojni bi bil zahteven podvig; objave segajo od tujih in jugoslovanskih diplomatskih dokumentov, prek doku- mentov organov za notranje zadeve, osebnih korespondenc, do dokumentov iz arhivov organov ko- munistične partije in vodstva osamosvojitvene koalicije Demos. 100 ACTA Hi STRIAE • H • 2003 • 2 Janez STERG AR: REPUBLIKA SLO VEN! J A IN ZAMEJSTVO 1545-2002. SW-12S časop i sov , spletnih s t rani ter ž ivih p r i čeva lcev , da bi vse lahko evident i ra l i in u p o - š teval i o b pr ipravi t ega p reg leda , p r ema lo pa vi rov p rve roke za neka te re k l j u č n e od- loči tve in popre j šn j ih raz iskav, op rav l j en ih s sodobn imi d ružbos lovn imi m e t o d a m i ali nap i san ih s kr i t i čno z g o d o v i n s k o d is tanco . P o m e m b n i so ob jav l jen i spomiu i ali dnevn i šk i zapisi z ame j sk ih vodi te l jev ter pol i t ikov, d i p l o m a t o v in drugih , ki so v ma- t ični S loven i j i skrbel i za p o v e z a n o s t z z a m e j s t v o m . 5 O d o samosvo j i t venega časa se j e Število del s p o m i n s k e kn j iževnos t i p o v e č a l o ; 4 v mladi državi j e bi lo - na vesel je z g o d o v i n a r j e v in v z a b a v o d o m a č e in t u j e j avnos t i - m o g o č e objavi t i tudi diplo- m a t s k e "ocv i rke" ali "obveščeva lne" podrobnos t i , ki bi j ih v "odras l ih" d ržavah še n e k a j let al i deset le t i j "držali na h l a d n e m " . V s a j neka j nap i san ih s p o m i n o v j e še ne- ob jav l j en ih ali sploh nedos topn ih j avnos t i (npr. Mi r t Zwi t te r ) . S 35 leti lastnih orga- n izac i j sk ih in raz i skova ln ih i z k u š e n j s ( p r e d v s e m k o r o š k i m ) z a m e j s t v o m si l ahko d o v o l i m , da v n a d a l j e v a n j u neka j tez ali t rd i tev tudi s a m zap i šem na podlagi svo j ih n e o b j a v l j e n i h " spominov na mlada leta". R a z v o j o d n o s a ma t i čne S loven i je d o z a m e j s t v a j e p reha ja l skozi n e k a j razl ičnih faz . R e š e v a n j e p o l o ž a j a zame j sk ih S l o v e n c e v p r e d v s e m z do loč i tv i jo novih , za S l o v e n c e "p rav ične j š ih" o z i r o m a ugodne j š ih d r žavn ih m e j a ( "bo j za m e j e " ) j e ostal p r e v l a d u j o č državno-pol i t ični p r i s top vse do k o n č n e mi rovne ured i tve sredi pe tde- set ih let p re tek lega s tolet ja . N a t o so se p r i z a d e v a n j a p reusmer i t a v u r e sn i čevan j e m a n j š i n s k i h pravic in d o s e g a n j e čim več je s t o p n j e a v t o n o m i j e man j š insk ih o z i r o m a dvo j ez i čn ih upravn ih enot . Zlasti po z a č e t k u vzpos t av l j an j a bo l j š ih sosedsk ih odno- sov ( " m a n j š i n a - m o s t m e d narodi" ) in po "odpr t ju" j u g o s l o v a n s k i h me ja sredi šest- dese t ih let. j e kot k o n c e p t oh ran i t ve in razvo ja zame j sk ih S lovencev p rod i ra la pro- g r a m s k a usmer i t ev v o b l i k o v a n j e " skupnega (oz i roma eno tnega ) s lovenskega kul tur- nega pros tora" . T a naj bi bil tudi g o s p o d a r s k o tesno povezan , med d r u g i m s f inanč- nimi tokovi in us t anov i tv i jo mešan ih gospoda r sk ih f i rm v z a m e j s t v u v s e d e m d e s e t i h letih 20. s to le t ja . O d t eda j se j e k rep i lo p r i z a d e v a n j e za m e d n a r o d n o p r a v n o kodif i - c i r an j e o z i r o m a bi la teralno p o g o d b e n o i zbo l j š evan j e m a n j š i n s k e zašči te . O b d o b j e po d e m o k r a t i z a c i j i in o samosvo j i t v i R S , ko j e o d p a d l a - kakršnakol i že - j u g o s l o v a n s k a p o d p o r a in pr is i la pri u re j an ju p o l o ž a j a zame j sk ih S lovencev , j e nova faza : b rez n e k d a n j i h ideoloških okv i rov , večkra t se zdi, da tudi b r e z k a k e izde lane pol i t ike . N o v m e j n i k b o vsekakor vs top S loven i j e v E v r o p s k o un i j o ; p o l e g u p o v Y i zbo l j š ave in 3 Med starejšimi memoari in dokumentarnimi zapisi: Kardelj, I94S; 1980 (nemški prevod 1984-); Bebler, 1949; ¡981; Babic, 1982; Bcitram, ¡983; Vošnjak, 1984; Čačinovič, 1985; Spetič, 1985; Kav- čič, 1988. Posebej omenimo "zimzelene" kritične dnevniške zapise Alojza Rebule in ponatiskovanega ter v matični Sloveniji sprva prepovedanega "Odiseja": Pahor, 1969 (3. razširjena izd. 1993). 4 Med spomini, v celoti ali deloma posvečenimi tudi sodelovanju matice s slovenskim zamejstvom sa na primer: Osotnik, ¡992; Rupel, 1992; Perovšek, 1995 (ponatis 1997); Koienik, 1997 (ponatis 1998); Kosin, 2000; Perrinja, 2001; Gorja«, 2001: Jelen. 2002; Vospcrnik. 2002; Sodja, 2002; Jeraj, 2002. 10.1 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Jan« . STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO I94J-J002, TO-128 ola j šave , ki j ih bo pr ines lo z n i ž a n j e m e j n i h pregrad , se m n o ž i j o tudi bo j azn i zaradi m o ž n e nada l jn j e marg ina l i zac i j e m a n j š i n s k i h vprašan j . P r o u č e v a n j e d i p l o m a t s k e g a boja za združi tev robnih s lovensk ih pok ra j i n z ma t i čno d ržavo s lovenskega na roda od konca d ruge sve tovne v o j n e d o sk len i tve mi rovn ih p o g o d b sicer sodi m e d o s r e d n j e t e m e s lovenskega z g o d o v i n o p i s j a . T a k o m e s t o si g l ede na silna h o t e n j a in nespo rno vel ike v ložene n a p o r e ( tako pol i t ične kot s t r o k o v n e in mater ia lne) to o b d o b j e zas luži , ne g l ede na s a m o de len končn i u speh . Ž e v času zmagov i t ega l j ub l j anskega g o v o r a marša la Broza 21, m a j a 1945 j e bilo sicer na terenu - na K o r o š k e m in v Trs tu - j a s n o , da bo tudi nova Jugos l av i j a t ežko p r e s e g l a v logo "drob iža" v p o r a v n a v a n j u r a č u n o v velikih si! in da b o t reba sklepat i k o m p r o m i s e . Vsekakor pa o b j a v e j u g o s l o v a n s k i h d ip loma t sk ih d o k u m e n t o v k a ž e j o na i z redno vel ik de lež s lovenske m e j n e p r o b l e m a t i k e v prvih povo jn ih letih ( D o k u m e n t i , 1984-1989) . 5 P o u d a r e k na m e j n i h in man j š in sk ih vprašan j ih l a h k o r a z b e r e m o tudi iz s lužben ih mes t s lovenskih d i p l o m a t o v in n j i h o v e pok l i cne spec ia l i zac i j e (Čač inov ič , 1994) . Od p reg lednega č lanka "Boj za m e j e " v p r v e m zvezku E n c i k l o p e d i j e S loven i je (Jeri et al. , 1987, 3 0 5 - 3 1 4 ) ° (ža l j e ze lo s k o p pri n a v a j a n j u s ta re j še l i terature, a t ega zda j ne b o m o poprav l j a l i ) so mla jš i avtor j i v p o l d r u g e m dese t l e t ju n a p r e j širili in poglabl ja l i r a z i skave o tej prvi "borbeni" fazi o d n o s a m l a d e s l o v e n s k e ( federa lne ) r epub l ike d o s l o v e n s k e g a zame j s tva . N e da bi sp loh p o s k u š a l s intet izirat i v s e b i n s k e novost i v n j ihov ih del ih , o p o z o r i m vsa j na nas tanek novih sp lošn ih del o s lovensk ih m e j a h (Celar et al., 2002) in na imena nekater ih r az i skova lcev z a h o d n e g a soseds tva , kot so Jože P i r j evec , Bor is M. G o m b a č in N e v e n k a T r o h a . 7 .Strnjene n o v e j š e pre- g lede vsebu je tudi j u b i l e j n i zborn ik o b petdeset le tn ic i p r ik l juč i tve ( v e č j e g a de la ) P r i m o r s k e k S loven i j i (Valen t inč ič , 1997) , s Pol i t i čno r a z n o b a r v n e o d n o s e d o s lovenske ma t i ce so v i t a l i j anskem z a m e j s t v u obravnava l i še A d r i j a n P a h o r (1993) , B runa C ian i (1993) , N a d j a M a g a n j a (1994 ; 1999, 81-94) , A l e š B r e c e l j (1994) , P i e ro Pur in i (1995) , G o r a z d B a j e (1996 /97 ; 1999a, 5 7 7 - 5 9 4 ; 1999b, 109-128) , Sand i Volk (1998 , 87 -109 ) in E r ik D o l h a r (2002) ; ve l iko teh del j e bi lo ob j av l j en ih m e d "bel imi p r i ročn ik i" t r ža škega K r o ž k a za d r u ž b e n a v p r a š a n j a Virgi l Šček . " T e m n o s t ran" vp l i van j a s l o v e n s k e g a to ta l i t a rnega s i s tema na P r i m o r c e na podlagi n o v o dos topn ih vi rov r azk r iva Ivo Jevn ikar , k i j e tudi 5 Do 1989 izdanih vsaj sedem zvezkov. Prim. še; Gradišnik, Šušmeij. 1996 iti dokismenevrni del se- rnatske števiike "Talijanski ¡i'edemizam i jadransko pitanje" (1975). 6 Glede diplomatskih prizadevanj za spremembo meja in v naslednjih deset iel jih za ustrezen položaj manjšin je v Enciklopediji Slovenije treba primerjati še gesla o odnosih r. vsemi našimi sosednjimi državami in narodi. 7 Knjižne objave: Gombač, 1993; 2002; Pirjevec, 1995; Gombač, 1996; Troha, 1998; 1999; Kacin- \Vohinx, Pirjevec, 2000. 8 Za našo temo so tli najbolj zanimivi prispevki Metke Gombač Slovenski) p runo rje 1944-1947, Borisa M. Gombača Siovensko-balijanski odnosi, Mirana Komaca Kronologija, Nevenke Troha STO - Svo- bodno iržaško o-emlje ter Milana Pahorja Slovenci v Iiaiiji. 102 ACTA HISTR1AE • 11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1945-2002. 99-I2S avtor p r eg l ednega č l a n k a o b r e z o b z i r n e m in s e k t a š k e m pa r t i j skem r avnan ju (od p o b o j e v v prvih povo jn ih letih v s e do m o n o p o l n e g a p r i sva j an j a mat ične p o m o č i ) ( Jevnikar , 1993, 83-89 ; 1998a, 2 4 8 - 2 5 8 , 7 4 6 - 7 5 8 ) . Prezre t i ne s m e m o za našo t emo re levantnih poda tkov , o b j a v l j e n i h v b iog ra f i j ah vodi te l jev zame j sk ih S l o v e n c e v . 9 O z n a k i p rvega p o v o j n e g a dese t le t ja j e sk lepni de l svo j ega poroč i la n a m e n i l a tudi S lovensko- i t a l i j anska zgodov insko -kuHurna k o m i s i j a (Kac in -Woh inz , T roha , 2001) . Za avstr i jski sektor s o z neka te r imi nove j š imi o b j a v a m i ( tudi) o povojn i d ip lo- matsk i zgodov in i tu š e B o g o G r a f e n a u e r ( 1994 ) , J a n k o Ple terski (2000) , Dušan Ne- čak (1985) , T e o d o r D o m e j (1996 , 86-165) , A v g u š t i n M a l l e (1998 , 494 -519 ) in Janez S te rga r (1987 ; 2001 , 4 3 - 8 6 1 0 ) . P o m e m b e n rezu l ta t j e da lo s o d e l o v a n j e A m e r i č a n a T h o m a s a M. B a r k e r j a s k o r o š k i m s l o v e n s k i m z g o d o v i n a r j e m A n d r e j e m M o r i t s c h e m (Barker , Mor i t sch , 1984), Upoš teva t i pa j e t reba tudi o b j a v l j e n e raz i skave med- narodn ih p ravn ikov , po l i t o logov in drugih d r u ž b o s l o v c e v . 1 1 Zlast i o m e n i m o post- h u m n o izdano k n j i g o Slovenska zunanjepolitična razpotja d ip loma ta M a t j a ž a Jančar - j a , ki j e p o s e b n o p o d r o b n o razčleni l s t rukturo in z g o d o v i n o s iovensko-avs t r i j sk ih o d n o s o v ter povo jn i razvo j in ne rešena v p r a š a n j a s t ra teg i je S loven i j e d o n j en ih m a n j š i n v sosedn j ih deže lah (Jančar , 1996; J. T . , 1 2 1994, 4 4 - 1 2 5 1 3 ) . S lovensko- avs t r i j ska k o m i s i j a še ni p r iprav i la svo j ega poroč i la o skupn i zgodovin i . N e p reseneča , da p r imer j a lno n a j m a n j pub l ikac i j o b r a v n a v a odnose ob s lovensko- madža r sk i m e j i (pr im. npr. Deve tak , Joo , 1987 ) . 1 4 V sp rehodu med naslovi oprav- l jenih raz iskav o p o z o r i m o še, da so p r e m a l o z n a n e n e o b j a v l j e n e d i p l o m s k e in mag i s t r ske na loge na d r u ž b o s l o v n o - h u m a n i s t i č n i h fakul te tah l jub l j anske in mar ibor - s k e un iverze ; neka te re so se u k v a r j a l e p rav s t emat iko , ki j o o b r a v n a v a m o v tem refera tu (pr im. npr . B e n k o , 1975; Pavle t ič , 1982; N e m e c , 1988; R o b l e k . 1988). O d konca b o j a za n o v e m e j e sredi pe tdese t ih let 20 . s to le t ja lahko g o v o r i m o o k las ičn ih r azmer j i h pri p o v e z o v a n j u S loven i j e z n j e n i m z a m e j s t v o m . O b nepreg ledni množ ic i r az i skav o p o s a m e z n i h de l ih z a m e j s t v a 1 5 ter na j raz l i čne j š ih vidikih pre tek- 9 Ne da bi našteval v leksikonih strnjene ali v najrazličnejših drugih publikacijah objavijene biografije, za primer navedem: Rutar, 1999 (v seznamu literature navajam ovojni naslov, saj sta "uradni" naslov in CiP zavajajoča in omejena na čas 1927-1941). Znanega protifašista in povojnega voditelja pro- jugosiovanskega tabora trž.aSkih Slovencev, dr. Jožeta Deklevo, je maja in junija 1945 v svojih ljub- ljanskih zaporih "kovala" Ozna ... 10 Prirejeno objavlja tudi Svobodna misel (2$. 1. - 8. 3. 2002). i 1 V novejšem času npr.: Jesih, 1994, 228-234; Bolite, Škrk, 1997, 601-630: Devetak. 1999; Jazbec, 2000, 33-67; Kristeo, 2000, 95-114; Jesih, 2003. 12 Matjaž Jančar. 13 Posebna vrednost knjige je v njenem pričevanjskem značaju, pomanjkljivost za bralca pa odsotnost znanstveno kritičnega aparata. 14 V tem zborniku sta za našo tematiko zlasti relevantni poglavji: Siivo Devetak, Sodelovanje z matico ~ pogoj za napredek narodnosti, ter: Rudolf Jod, Andržs Bertalan Szekely, Slovenska narodnost na Madžarskem in sodelovanje Madžarske t Jugoslavijo (SR Slovenijo), 15 Spet naj braičevo radovednost zadovoljimo le z napotkom na pregledne članke v Eticikiopediji 103 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1945-2002. 99-128 lega in s o d o b n e g a ž i v l j e n j a man j š in s e j e nabra lo tudi kar n e k a j s t rokovne l i terature o razl ičnih obl ikah č e z m e j n e g a p o v e z o v a n j a in p o m o č i . Spe t na j b rez p o d r o b n e g a n a š t e v a n j a in o z n a č e v a n j a p o s a m e z n i h del o m e n i m le s a m a p o sebi zgovorna imena n a j b o l j opazn ih a v t o r j e v , n a j v e č med n j imi z g o d o v i n a r j e v : D r a g o D r u š k o v i č (1975 , 4 2 9 - 4 3 7 ) , Ivo M u r k o (1975 , 336-368) , T o n e Z o m (1977 , 2 5 - 4 6 ; 1 6 1978, 50 -98) , Dušan N e č a k (1977 , 2 2 - 3 7 ) , 1 7 T e o d o r D o m e j ( 1 9 8 1 , 2 2 3 - 2 2 6 ) , S i lvo D e v e t a k (s sode lavc i ) (1981 , 2 6 - 5 1 ; i 8 1986, 245 -254 ) , Ve ra K i o p č i č ( 1 9 8 3 ; 1985a; 1985b, 1986), B o g o G r a f e n a u e r (1986 , 21-29 ; 1987, 2 8 - 3 8 ; 1 9 1993, 167-187) Bor is P a h o r (1987 , 134-148; 2 0 0 2 , 13-18), Pavel S t ran j (1992 , 165-182) , M i r a n K o m a c (1992 , 6 7 0 - 6 8 1 ) , Mi l an B u f o n (1995) , J a n k o M a l l e (1996 , 35 -44) , I rena Š u m i (2000) , M a r i j a Jur ič P a h o r (2000) , Igor Grd ina (2000 /01 , 2 7 3 - 2 9 2 2 0 ) ter neka te r i drugi , ki j ih b o m o še omen i l i v n a d a l j e v a n j u . Od Avs t r i j c ev sta se p o s e b e j z m a n j š i n s k i m v p r a š a n j e m v naših bi la tera lnih odnos ih p o drugi sve tovn i vojni ukva r j a l a O t m a r Ho l l ( 1 9 8 8 , 205 -251 ) in H e l l w i g Va len t in (1997 , 3 0 3 - 3 3 4 ) . 2 1 Večkra t j e bil o sve t l j en p o m e n m a n j š i n v r eg iona lnem p o v e z o v a n j u v okv i ru d e l o v n e skupnost i A lpe - Jad ran , pri č e m e r j e R S vseskozi igrala p o m e m b n o v l o g o (Novak Lukanov ič , 1994; N o v a k T r a m p u s c h , A n d e r w a l d , 2000) . O b r a v n a v a n j e bil tudi p o m e n "na jn i ž j e " ravni s o d e l o v a n j a p rek m e j e , "nepo- sredni spontan i osebn i stiki p reb iva l s tva" , ki pa so ve l ikokra t l ahko tudi n a j p o m e m b - nejši (pri tn. M e j a k , 2 0 0 2 , 149-180) . S lovensk i o d n o s d o zamej s tva v j u g o s l o v a n s k e m o b d o b j u o d - k o n c a "bo ja za m e - j e " oz i roma od k o n c a mi rovn ih p o g a j a n j po drugi sve tovni vo jn i l ahko m e t o d o l o š k o p r o u č u j e m o in p r i k a z u j e m o na več načinov. P r e d leti s e m preds tav i l razdel i tev t ema t ike na več plast i : 1) nače lna oprede l i t ev o d n o s a o z i r o m a obveznos t i d o s loven- skega z a m e j s t v a (na p r imer v d o k u m e n t i h v l a d a j o č e pa r t i j e in " m n o ž i č n i h " ali "druž- benopo l i t i čn ih" o rgan izac i j , v us tavah, v s k u p š č i n s k i h d o k u m e n t i h ) ; 2) o b r a v n a v a s lovensk ih z a m e j c e v v praks i d ržavn ih in p a r a d r ž a v n i h o r g a n o v L j u d s k e oz i roma Soc ia l i s t i čne r epub l ike S loven i je (zlasti "sisi" 1974-1989) ; 3) prakt ični o d n o s zvez- nih oblas t i d o p o l o ž a j a zame j sk ih S lovencev v n e p o s r e d n i h s t ikih z n j imi , v bila- tera ln ih odnos ih z I tal i jo, A v s t r i j o in M a d ž a r s k o ter v m e d n a r o d n i h o rgan izac i j ah ; 4) Slovenije, kjer jc navedena tudi najbolj relevantna starejša literatura; v ES pa je tudi mnogo podrobnih gesel z zamejsko tematiko: Grafenauer, Stergar, Malle, 1991. 290-304; Olas, Munda-Himok, J 995, 146-149; lesih, 1997,259-260; Pirjevec. Kacin-NVohinz, 1997, 260-294. 16 V slovenščini objavil Slovenski vesmik, 3 1 . 3 . - 1.9. 1978. 17 I z š l o t u d i v a n g l e š č i n i , f r a n c o š č i n i in n e m š č i n i . IS Prevod v nemščino: Devetak et al., 1.981, 52-82, 19 Objavljeno tudi v Sodobnost, 12/1986, 1107-1118. 20 Nemška izdaja leta 2000. 21 Valentin je avtor se več (tudi neobjavljenih) referatov na to temo; mdr. na zborovanju avstrijskih sodobnih zgodovinarjev jeseni 2001 v Celovcu, ko sem sam predstavil koreferat Slovenia as a Protectress ofthe Carinlhian Slovenes (v tisku). 104 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 fonez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO 1 <«5-2002. M-128 k a k o so s k u p n o p o d o b o o d n o s o v repub l ike in f e d e r a c i j e d o s lovenskega z a m e j s t v a dopo ln j eva l i nedržavn i subjekt i ("civi lna d r u ž b a " ) ; 5) g l avne raz l ike v o b r a v n a v a n j u de lov s l o v e n s k e g a z a m e j s t v a v p o s a m e z n i h sosedn j ih deže lah in d ržavah ; 6) znač i lne s p r e m e m b e o b r a v n a v a n e g a odnosa v kra j š ih p o d o b d o b j i h . 2 2 V okviru tega re fera ta l ahko n a v e d e m n e k a j o z n a k za n a v e d e n e s e g m e n t e in n e k a j a r g u m e n t a c i j e za posp lo - ši tve. U g o t o v i m o lahko , da o b vsem g o s t o b e s e d j u g l ede idea lnega u re j an ja mednac io - nalnih o d n o s o v zno t r a j Jugos lav i j e K P J / Z K J in K P S / Z K S p o koncu boja za m e j e v s v o j e n a j p o m e m b n e j š e d o k u m e n t e nista zapisal i p rav ve l iko o o d n o s u d o zamejs tva . P o d o b n o to ve l ja za j u g o s l o v a n s k e in s l o v e n s k e ustave. T r a n s f o r m a c i j a p r o g r a m a Z e d i n j e n e S loven i j e v oprede l i t ev (in v z d r ž e v a n j e ) " eno tnega s lovenskega ku l t u rnega pros tora" j e bila p r epuščena p redvsem S Z D L kot ded in j i O F in t r ibuni r epub l i ške skupšč ine . Z a pa r t i j o j e bi la Šola s t ržaškim s l o v e n s k i m pro ie ta r ia tom ter z n e s l a v n i m k o n c e m " f ra te l l anze" in "Minske" par t i je v S T O na vol i tvah j u n i j a 1949 grenka strez- n i tev (p r im. npr . Pahor , 1984; Gra fenaue r , 1984, 6 2 7 - 6 3 7 ; Babic , 1982; Blaž ič , 1992, 2 8 - 4 4 2 3 ) , za s lovensko Šolstvo v I tal i j i pa j e k o m i n f o r m s k i o d m e v pomeni l p ravo ka tas t ro fo . V Po rab ju si m a n j š i n a po k o m i n f o r m s k e m "d ruž in skem sporu" nikoli več ni o p o m o g l a od represa l i j madža r sk ih k o m u n i s t i č n i h ob las tn ikov ( razsel i tev več jega š tevi la s lovensk ih družin v not ranjos t M a d ž a r s k e j e os ta la več inoma t ra jna) . N a K o r o š k e m so s lovensk i komunis t i leta 1948 s k o r a j b rez i z j e m e potegnil i s K P J / K P S , o b skleni tv i pa r i škega d o g o v o r a o ohrani tvi p r edvo jn ih avs t r i j sk ih meja j u n i j a 1949 pa j e "vsak de ja l , da n a s j e SZ proda la za 1 5 0 , 0 0 0 . 0 0 0 d o l a r j e v . " 2 4 K P A po podp i su A v s t r i j s k e d ržavne p o g o d b e (v n a d a l j e v a n j u A D P ) in o d h o d u sov je t sk ih za sedben ih Čet leta 1955 ni bila več realna pol i t ična sila. D o t eda j j e iz L j u b l j a n e že pr iš lo o b v e z u j o č e navodi lo , na j se vsa j z a m e j s k i vod i t e l j i v Avst r i j i in Italiji p r id ruž i jo soc ia l i s t i čn ima s t r a n k a m a kot na jbo l j "nap redn ima" . N a 7. k o n g r e s u Z K J v L jub l j an i 1958 so v s v o j nov i p r o g r a m v pog lav ju " N a l o g e z u n a n j e po l i t ike soc ia l i s t ične Jugos lav i j e" zapisa l i n a č e l o "dobr ih sosedsk ih o d n o s o v z vsemi s o s e d n i m i deže l ami ne g lede na d r u ž b e n e in po l i t i čne raz l ike m e d Jugo - s lav i jo in temi deže lami , k a k o r tudi n e g l ede na n j i h o v o d n o s d o obs to ječ ih b lokov" . 22 Delitev sera uporabil v referatu, ki ga v nadaljevanju deloma povzemam: Položaj zamejskih Slovencev po določitvi državnih meja i 947 oz. 1955 v dejavnosti republike Slovenije in jugoslovanske federacije. Besedila ¡ni nt uspelo pripraviti za objavo v Zborniku prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9. do U. novembra S994) (Grafenauer et. al, 1995). Pač pa sta v zborniku dva prispevka neposredno povezana z našo temo: Rudi Cačmovič: Vloga Slovenije t' zunanji politiki jugoslovanske federacije, ter Boris M Gombač: Svobodno tržaško ozemlje kol poskus večnarodne države (1947- 1954). 23 Še posebej strani 40-41. 24 Tako 21. junija 1949 zapis v dnevniku pokrajinske partijske grupe za Slovensko Koroško (A1NV, 1). Omenjeni dnevnik bi si v celoti zaslužil komentirano kritično izdajo. 105 ACTA I1ISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO IM5-Z002. 99-128 G l e d e m a n j š i n p a j e - po i zkušn jah t r ina j s t l e tnega v o d e n j a d r ž a v e - od t e d a j v p r o g r a m u ve l ja lo : " Jugos lovanske n a r o d n e m a n j š i n e v sosedn ih deže lah kakor tudi d ruge m a n j š i n e so lahko eden izmed m o č n i h v i r o v m e d s e b o j n e g a p r i j a te l j s tva in m e d d r ž a v n e g a s o d e l o v a n j a , če v o d i m o d o n j ih p rav i lno pol i t iko, če so j i m zago - tov l j ene d e m o k r a t i č n e pravice in o m o g o č e n o u s t anav l j an j e inst i tuci j , ki j i m l ahko zago tov i jo s v o b o d e n nac iona ln i , kul turni in gospoda r sk i r a zvo j ko t s v o b o d n i m in e n a k o p r a v n i m d r ž a v l j a n o m teh dežel . Zvez i k o m u n i s t o v Jugos lav i j e j e t u j a s leherna misel , da bi ure ja la man j š in ska vp ra šan j a z na s i l n im s p r e m i n j a n j e m me ja . Z K J se z a v z e m a za e n a k o p r a v n e , d e m o k r a t i č n e , ku l tu rne in e k o n o m s k e p r a v i c e m a n j š i n v svoj i dežel i , kakor tudi j u g o s l o v a n s k i h m a n j š i n v d rug ih deže l ah . " ( P r o g r a m Z K S , 1975, 7 2 - 7 3 ; M o r a č a , S to janovič , 1986, 4 0 4 ) E d v a r d K a r d e l j se j e v p r ip ravah na 8. kongre s Z K J 1964 zavzel za " n o r m a l n e k o m u n i k a c i j e m a n j š i n e z las tnim n a r o d o m " . Č e izpus t imo nas l edn j ih n e k a j zvezn ih in r epub l i šk ih kong re sov , l ahko u g o t o v i m o , da j e ta normal i zac i j a d o 8. k o n g r e s a Z K S leta 1979 pr ivedla že vse d o n a č e l a o "man j š in i - sub jek tu" . T a k o l e j e zap i sano : " P o m o č S l o v e n c e m v zame j s tvu j e o b v e z n o s t ce lo tne d ružbe in vseh n j e n i h d e j a v - n ikov ; na loga zveze k o m u n i s t o v pa j e , da to p o m o č s p o d b u j a n a ku l t u rnem, p ro - s v e t n e m , z n a n s t v e n e m , g o s p o d a r s k e m in d rug ih področ j ih . R a z v i j a n j e t a k e g a sode lo - v a n j a se m o r a vkl juč i t i v r e d n o d e l o v a n j e vseh d e j a v n i k o v s a m o u p r a v n e o r g a n i z i r a n e d ružbe . Pri t em j e po t r ebno upoš teva t i nače lo , da so s lovenske na rodnos tne skupnos t i v Avst r i j i , Italiji in na M a d ž a r s k e m subjek t i , ki se v p r i zadevan j ih za lastni obs to j in r a z v o j s a m o s t o j n o op rede l j u j e jo . " (VIII . kong re s , 1979, 9 2 2 - 9 2 3 ; pr im. D e v e t a k et al., 1 9 8 1 , 3 2 - 3 8 ) Kot r ečeno , j e par t i ja p rece j svoj ih p o vo jn i p r ivze t ih pr i s to jnos t i g l ede z a m e j s t v a p o s t o p o m a prepus t i la d rug im, zlasti S Z D L in d r ž a v n i up rav i (p r im. Jančar , 1996, 246) . S ledi la pa j e Še i d e j n e m u razvo ju v z a m e j s t v u , vpetos t i m a n j š i n s k e g a v p r a š a n j a v b i la te ra lne o d n o s e in p r ip rav l ja la napol zapr t e p r o b l e m s k e r azp rave , ko t j e bi la sredi o s e m d e s e t i h let d e n i m o " R a z r e d n o - nac iona lno" , tudi z r e f e r a t o m Si lva D e - vetaka "Prob lemi p o v e z o v a n j a s S l o v e n c i v z a m e j s t v u . . . " . Z a d n j e dese t l e t j e obs to ja j e Z K S na s v o j e man i f e s t ac i j e (na p r i m e r kongrese , pa tudi p o g r e b e par t i j sk ih o z i r o m a d ržavn ih vodi te l j ev) vab i la tudi k r š č a n s k o d e m o k r a t s k e o rgan i zac i j e z a m e j - skih S lovencev , in ne le "napredno" o z i r o m a lev iča r sko or ient i ranih . D o l o č b e o o d n o s u d o z a m e j s t v a iz p r o g r a m a Z K 1958 še n iso pr iš le v n o v e us tave le ta 1963 . Č e se p rav s p o m i n j a m , s m o tud i t edan j i l jub l j ansk i š t uden t j e n e p o - s r edno pr i speva l i (zlasti pos l anec T o n e R e m c in M e d n a r o d n i o d b o r Skupnos t i š tu- den tov ) , d a j e a m a n d m a X X V k Us tav i S R S 2 7 . d e c e m b r a 1971 vpe l ja l o b v e z o , da de lovni l j u d j e in občan i S R S " i z p o l n j u j e j o do l žno skrb in se z a v z e m a j o za u red i tev p o l o ž a j a s l o v e n s k e na rodne skupnos t i v z a m e j s t v u in S l o v e n c e v v tu j in i" . A m a n d m a X L I X j e n a d a l j e določal , da S R S " r azv i j a po l i t i čne , e k o n o m s k e , ku l tu rne in d ruge o d n o s e z d rug imi d r ž a v a m i in m e d n a r o d n i m i o rgan i in o rgan izac i j ami , ki i m a j o 106 ACTA HISTRIAE • U • 2003 • 2 Jane* .STERGAR: REPÍJBEIKA SLOVENIJA IM ZAMEJSTVO i 945-3002. 99-12S p o m e n za p o l o ž a j in r azvo j s l ovenskega n a r o d a ter s lovensk ih narodnos t i v z a m e j - s tvu" . . . Us tava S R S iz 1974 j e do loč i lo o "dolžni skrb i" povze la v svo jem 2. č lenu , v s e b i n o a m a n d m a j a XL1X pa v 3 1 7 . členu (S te rga r , 1989b). Z v e z n a us tava iz leta 1974 j e g l ede z a m e j s t v a ie v t eme l jn ih nače l ih zap isa la , da se S F R J " z a v z e m a za s p o š t o v a n j e nac ionaln ih man j š in , vštevši p r a v i c e de lov j u g o s l o v a n s k i h narodov , ki ž ive k o t nac iona lne m a n j š i n e v d rug ih d r ž a v a h " (Us tava SFRJ , 1974, 16). V času s p r e m i n j a n j a d r u ž b e n e u red i tve v S loven i j i , pop rav l j an j a zadn je socia- l is t ične us tave , p r ip rav l j an ja o s a m o s v o j i t v e n i h d o k u m e n t o v ter p rve us tave s amos to j - n e R S se o odnosu d o zame j s tva ni razvi la vseb inska razprava . T is t im, ki s m o pred laga l i s amos to j en , p o d r o b n e j e s t ruk tur i ran us tavni č len, o s t a j a " tolažba" , da s m o t ako vsa j prepreči t i še v e č j e k l e ščen j e z a d e v n e formulacije v prv i us tavi RS (S te rgar , 1989a; 1989c, 30; 1990, 31). V " o s a m o s v o j i t v e n i h d o k u m e n t i h " j e k l jub p o s a m i č n i m p ro t e s tom os ta lo do loč i lo o n a d a l j n j e m i z p l a č e v a n j u s lovensk ih p o k o j n i n pro t i faš i - s t i čn im bo rcem v zame j s tvu . J u g o s l o v a n s k a z v e z n a skupšč ina j e o b č a s n o o b r a v n a v a l a tudi z a m e j s k a vprašan ja , na p r imer o b pr ip rav i ali ra t i f ikac i j i m e d n a r o d n i h p o g o d b (zlasti A D P 1955, O s i m - skih s p o r a z u m o v : podp i s 1975, i z m e n j a v a ra t i f ikac i j sk ih listin 2. apri la 1977 , 2 5 spo- r a z u m o v o ku l tu rno-p rosve tnem in z n a n s t v e n e m s o d e l o v a n j u ipd.) ter o b nekater ih pos lansk ih vprašanj ih g l ede zaos t r i tev s s o s e d a m i , ki n iso spoš tova l e m a n j š i n s k i h p rav ic . P o d o b n o , le da v več j i mer i in v okviru n j e n i h pr i s to jnos t i j e bi lo s s l o v e n s k o skupšč ino . N a zače tku s edemdese t i h let j e dob i l a p o d k o m i s i j o za m a n j š i n s k a vpra- š a n j a (vodi l jo j e S i lvo Deve tak , s icer sekretar t edan j e "Bra jn ikove" komis i j e za med- n a r o d n e odnose ) . P o d k o m i s i j a j e ob ravnava l a obš i r en p red log konkre tn ih ukrepov za p o m o č z a m e j s t v u (osnu tek sem pr ipravi l p o d p i s a n i kot p reds tavn ik Skupnos t i š tuden tov) , ki p a v p l enumu ni bil sp re je t ali na n j e g o v o se jo sploh ni bil uvrščen . V j a v n o s t i sta odmeva l i vroči skupšč insk i r azprav i o b nas topu z v e z n e g a sek re ta r j a za zu t i an je z a d e v e Mi rka T e p a v c a in na seji o b koroški "vojni za k r a j evne napise" ok tob ra 1972. Vse v e č j e bi lo pos l ansk ih o z i r o m a de lega t sk ih v p r a š a n j in o b r a v n a v m e d n a r o d n i h s p o r a z u m o v . D n e 15. ok tob ra 1985 j e s l ovenska skupšč ina o b r a v n a v a l a o b š i r n o poroč i lo o po - loža ju s lovenske na rodnos tne skupnos t i v z a m e j s t v u in sp re je la ugo tov i tve , s ta l išča in sk lepe , ki bi lahko imeli t r a j n o v rednos t (naš te t i so bili interesi , p rav ice in do lž - nost i S R S kot "ma t i čne" države) . S a m a s k u p š č i n a se na to ni d rža la sklepa , da bo " redno , n a j m a n j pa enkrat v p o s a m e z n e m m a n d a t u , c e lov i to o b r a v n a v a l a v p r a š a n j e p o l o ž a j a in r a z v o j a s lovenske na rodnos tne skupnos t i v z a m e j s t v u " (Stergar , 1989b) . Z a o b r a v n a v o razvoja o d n o s o v d o zame j s tva s o n e d v o m n o p o m e m b n e p r o g r a m - ske i z jave nekdan j i h vodi ln ih j u g o s l o v a n s k i h in s lovensk ih po l i t ikov o z i r o m a držav- 25 Podrobno, z objavo govorov v rimskem, beograjskem in ljubljanskem parlamentu ter z besedili spo- razumov, v zborniku: Kolenc, 1977. 107 ACTA litSTRlAE • 11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJ5TVO 1943-2001. 09-128 nikov. Edvard K a r d e l j - Sperans , par t i jski t eo re t ik in z u n a n j i min i s t e r v Času m i - rovnih kon fe renc , s e j e d o svo je smrti vračal k m a n j š i n s k i m v p r a š a n j e m . Le ta 1975 sta s p r e d s e d n i k o m J o s i p o m B r o z o m - T i t o m na B r d u in S t rmo]u gosti la avs t r i j skega kanc le r ja Kre t skega in ga nista odvrn i la od s p r e j e m a s e d m o j u l i j s k e ( p r o t i m a n j š i n s k e ) z a k o n o d a j e ter u g o t a v l j a n j a m a n j š i n e v Avstr i j i . Č e z leto dni j e K a r d e l j na Br ion ih uredniku avs t r i j skega lista Prof i l v d a l j š e m in te rv ju ju iz javi l , da s e K r e i s k y " takra t niti ni d o k o n č n o izrekel o n o b e n e m v p r a š a n j u niti ni vze l nase kak r šneko l i obvez - nost i . V e n d a r pa so p o g o v o r i potekat i v t akem duhu , da s m o pr ičakova l i več j i rezul - tat , . . " 2 6 K o pozi t ivnih rezu l ta tov za m a n j š i n o ni b i lo niti č ez n a d a l j n j i d v e leti, so na h e r m e t i č n o zapi t i s k u p n i seji p r e d s e d s t v a C K ZK.f in p r e d s e d s t v a S F R J v K a r a d j o r - d j e v u 19. s e p t e m b r a 1978 sklenil i , da v in teresu l j ubega mi ru o z i r o m a r a z v o j a so- sedsk ih o d n o s o v A v s t r i j c e v in d r u g i h s o s e d o v n e gre p reveč draži t i z m a n j š i n s k i m v p r a š a n j e m in d a j e n e k a k o t reba pomi r i t i d o m a č e in z a m e j s k e n e z a d o v o l j n e ž e . Kar - de l j j e v razprav i med d rug im deja l : "Ja sam, za sebe , več d u ž e v r e m e n a u ve ren da naša man j in ska pol i t ika preds tav l ja j e d n u od na jneprod i tk t ivn i j ih i na j neuspešn i ) i h tačaka naše spo l j ne pol i t ike ." Po B r o z o v e m pr iporoč i lu , da se j e t r eba g l e d e ko roš - kega spora z Avs t r i j c i obnaša t i " f leks ib i ln i je" , j e K a r d e l j men i l , da i t a l i j ansk im o b i s k o v a l c e m niti ne bi bilo t r eba o m e n j a t i s lovenske m a n j š i n e , s a j p o s r e č a n j u t ako ali tako "oseča ju o d r e d j e n u mora lnu o d g o v o r n o s t p r e m a t o j n a c i o n a l n o j mai i j in i , a s d ruge s trane, tako ne izazivaš rtik.oga. Inače, ne z n a m š to mi m o ž e m o d r u g o da u r a d i m o ? U rat z b o g m a n j i n e ne m o ž e m o da i d e m o . " 2 7 V v o j n o res n ihče ni šel; da pa od t eda j ni b i lo v e č niti ene d i p l o m a t s k e note Avst r i j i , so opazi l i in ob jav i l i sami Avs t r i j c i . 2 8 Avtor i z i r ano oz i roma red ig i r ano besed i lo B r o z o v e in K a r d e l j e v e r a z p r a v e j e na to 6. ok tob ra 1978 na zaprt i seji C K Z K S prebra l (!) s lovenski par t i j sk i p r e d s e d n i k F r a n c e Pop i t . V razprav i so s lovenski tovariši doda l i napo t ek , "da m o r a m a n j š i n a kot s a m o s t o j e n sub j ek t v bo ju za u v e l j a v l j a n j e svoj ih p rav ic iskati z a v e z n i k e v n a p r e d n i h si lah več in skega n a r o d a , ne pa se zanaša t i zgo l j na p o d p o r o m a t i č n e g a n a r o d a " .. 2 9 Č e z m e s e c dn i so o d g o v o r n e m u u r e d n i k u m a r i b o r s k e g a V e č e r a S rečku Pan iču , ki j e do lga leta p r i z a d e v n o sp reml j a l in p r i zade to komen t i r a l p o l o ž a j z a m e j s k i h S loven- cev, lokalni par t i j sk i apara tč ik i sporoči l i , da b o ods t av l j en "za rad i n e p r i d r ž a v a n j a 26 Cit. po objavi v zborniku: Brgiez et ai„ 1984 in 1985". 16. 27 Na navedeno Kardeljevo izjavo sem prvič oporori! na omenjenem posvetu SAZU ieta 1994, objavil pa V članku: Identiteta tu manjšina, zavest in odnosi Z matico. Nekaj uvodnih tez tui posvetu Sveta slovenskih organizacij v Gorici 24. 4. 1998 {Stergar, 1998, 48). Povzemam tudi v cit. razpravi (Ster- gar, 200 f a). 28 Pi'im. cit. zbornik v uredništvu Otmarja Holla (1988). 29 Po pisnem dovoljenj« beograjskih oblasti so mi v drugi polovici 80. iet kot specializiranemu razisko- valcu omogočili vpogled v zapisnike omenjenih sej v Sedanjem Arhivu CK ZKS, dovolili izpisovanje, ne pa tudi kopiranja; gradivo danes hram dislocirana enota Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani. 108 ACTA HISTRIAE • U • 2003 • 2 •l.lltei. STERCAR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO i MS-1002, W-138 l ini je K a r a d j o r d j e v a " . 3 0 Č e p r a v ta " l ini ja" široki j a v n o s t i ni b i la nikoli razodeta . s m o j o lahko občuti l i tudi v praks i Inšt i tuta za n a r o d n o s t n a vprašan ja . U v e l j a v l j a n j e "novih pol i t ičnih l inij" ( d o m a in na to v z a m e j s t v u ) na v sake to l iko časa se v podrobnos t ih i zvedbe d a n e s lahko zdi z a b a v n o (pr im. Stergar , 2001 a, 64- 65) . T e d a j - zlasti v z g o d n j i h letih o b r a v n a v a n e g a o b d o b j a - j e š lo m a r s i k o m u za nohte , za golo eks i s tenco . C e l o na jbo l j i zpos tav l j en i vodi ln i aktivisti v zame j s tvu so p revečkra t pos ta l i lu tke v rokah v i s o k e j u g o s l o v a n s k e po l i t ike , doživel i ve l ika Člo- veška r a z o č a r a n j a in p o n i ž a n j a od poli t ičnih e k s p e r i m e n t a t o r j e v ali n j ihov ih emi- sar jev . O d k a r so odpr t e s lovenske o z i r o m a j u g o s l o v a n s k e m e j e sredi Šestdesetih let po- s ta le de j s tvo ter j e s lovensk i par t i jski " l ibe ra l i zem" Časovno sovpada l s pretresi v za- hodni Evrop i in "p raško p o m l a d j o " leta 1968, j e b i la v j avnos t i večkrat kr i t iz i rana neuspešnos t d r žavne pol i t ike d o zame j s tva . Kr i t ike so pos ta le izrazi te jše na zače tku sedemdese t ih p o v e l i k o n e m š k i h in neonac i s t i čn ih o rg i j ah na K o r o š k e m j e sen i 1970 (ob 50-letnici p leb isc i ta ) in j e s e n i 1972 ( o b p o d i r a n j u novih dvo j ez i čn ih k ra j evn ih nap isov) ; d e c e m b r a 1 9 7 0 j e bila tudi izs i l jena o d p o v e d oz i roma pres tav i tev ob i ska j u g o s l o v a n s k e g a p r e d s e d n i k a v I tal i j i . Z u s t avn imi s p r e m e m b a m i 1973 /1974 j e pr iš lo d o " p o d r u ž b l j a n j a " z u n a n j e po l i t ike ter p renosa do ločen ih f u n k c i j in pr is to jnos t i n a f ede ra lne republ ike , V tem okv i ru l ahko o b r a v n a v a m o tih p rehod od več kot s to le t je ve l j avnega d r ž a v n e g a p r o g r a m a Z e d m j e n e S loven i je v pol i t iko p r e s e g a n j a m e j in r azv i j an ja "enotnega (oz . s k u p n e g a ) s lovenskega ku l tu rnega pros tora" . V osemdese t ih letih j e bi lo zno t r a j S Z D L in o b n j e j fo rmul i ran ih več p r o g r a m s k i h d o k u m e n t o v o pomoč i z a m e j s t v u (na p r i m e r 19. novembra 1985 "Neka t e r e u s m e r i t v e predseds tva R K S Z D L o b razprav i o p o l o ž a j u . . . " ) . V s a j na n o v o g o r i š k e m in b l e j s k e m zasedan ju P l e n u m a ku l tu rn ih d e l a v c e v O F (1985 in 1986) pa so se k razpravi o s k u p n e m s lovenskem k u l t u r n e m pros to ru pr iglas i l i tudi p reds t avn ik i c iv i lne d ružbe in s eveda zamejc i sami . " N o v o g o r i š k o spo roč i l o " m e d drug im razg laša : " Ide ja s k u p n e g a ku l tu rnega pro- stora p o v e z u j e za in teres i rane n e g l ede na n j i h o v o pol i t i čno , ide jno , ve r sko ali kakšno d r u g o pr ipadnos t , če te raz l ike n iso ov i ra za s k u p n o p r i p a d n o s t s lovenski e tn ični skupnos t i , n jeni ku l tu rn i ident i te t i in c i l j em n j e n e g a ku l t u rnega razvo ja . P l e n u m kul tu rn ih d e l a v c e v O F tud i pri u v e l j a v l j a n j u n a č e l a s k u p n e g a ku l tu rnega p ros to ra i zha ja iz duha izvirnih do loč i l O F s l o v e n s k e g a n a r o d a in si bo še n a p r e j p r i zadeva l za d u h o v n o združ i t ev vseh S lovencev . . . P l e n u m iz recno p o u d a r j a , da ideja skupnega ku l tu rnega p ros to ra n e m o r e vsebovat i n ikakršn ih o z e m e l j s k i h zah tev , n o b e n e za- h teve p o s p r e m e m b i obs to j eč ih m e j a ali kakšn ih d rug ih o z e m e l j s k i h zahtev . . . " Z b o - rovalci so ponov i l i o m e j i t e v : "V okv i re s k u p n e g a s l o v e n s k e g a ku l tu rnega pros tora ni 30 Tako .fanez J. Švajncer v pismu bralca v ljubljanskem Časniku Delo (4. 11. 1989). 109 ACTA HISTRIAE • 11 - 2 0 0 3 - 2 Jaoci. STERGAR; REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO ¡945-2002, 99-I2S m o g o č e vk l jučeva t i p o s a m e z n i k o v in skupin , ki s o v času N O B zakrivi l i n a r o d n o iz- da j s tvo s t em, da so krivi krvavih, vo jn ih z loč inov , ter l judi , ki ak t ivno d e l u j e j o proti politiki S F R J in S R S loven i j e , s Čimer se sami o d r e k a j o zvezi z m a t i č n i m n a r o d o m . " N e k d a n j i i zpos tav l jen i "zoprn ik" - R imskoka to l i ška ce rkev - tu ni bil več " izobčen" . Z g o d o v i n a r Vas i l i j Me l ik j e v Novi Gor ic i meni l , "da ni r az loga , da bi se o d p o - vedal i p r o g r a m u Z e d i n j e n e S loveni je , ki nas s p r e m l j a že v e č ko t 150 let, ges lu , ki n a s j e vod i lo v vseh n a j p o m e m b n e j š i h časih naše n o v e j š e z g o d o v i n e . Težav n j e g o v e g a u r e s n i č e v a n j a s m o se vseskoz i zaveda l i , pa ga za to n i s m o opust i l i . Pr i re ja l i s m o ga r a z m e r a m . G o t o v o nas v e ž e j o d ržavne m e j e in m i r o v n e p o g o d b e , ki s m o j i h podpisa l i in j i h p r i z n a v a m o . T o d a m e j e n iso vse . V p r o g r a m u Z e d i n j e n e S loven i je j e iz ražena naša t ežn ja po skupnos t i , ki p resega d ržavne m e j e , mise l na s l o v e n s k o celoto , t e žn j a p o n a p r e d k u in dv igu vsega s lovenskega n a r o d a in v s a k e g a n j e g o v e g a dela ." (Mel ik , 1986, 15-20) D e s e t l e t j e p re j (a še v e d n o dve deset let j i p o p o d p i s u z a d n j e m i r o v n e p o g o d b e , ki j e op rede l j eva la s lovenske d ržavne m e j e ) j e na s e m i n a r j u s l o v e n s k e g a j ez ika , lite- ra ture in ku l tu re ( 1 9 7 4 ) , ki j e bil tudi ena prv ih z d r u ž e v a l n i h ak t ivnos t i v s l o v e n s k e m pros to ru , d r u g z g o d o v i n a r z l j ub l j anske filozofske faku l t e t e , M e t o d Mikuž , rekel in objavi l ze lo " s a m o s v o j o " misel , na ka tero pri k o m d r u g e m n i sem naletel in j o za to p o s e b e j n a v a j a m : " N a j bo komurko l i prav ali ne p rav , o b v e z a p o Z d r u ž e n i S loven i j i za nas os tane . N i k d a r ne b o m o zaradi te sproži l i t re t je s v e t o v n e vo jne , Z d r u ž e n o S loven i jo pa b o m o uresniči l i . Č e ne naša generac i j a , pa t ista in tiste, ki p r i h a j a j o in b o d o p r iha j a l e za nami . " (Mikuž , 1974, 143-159) Je p o k o j n i p rof . M i k u ž m o r d a slutil 1. m a j 2 0 0 4 ? U v e l j a v l j a n j e nače la o eno tnem s l o v e n s k e m k u l t u r n e m p ros to ru j e v praksi p o - men i lo tudi p r v e u radne s p r e j e m e ( r ec imo j i m ) "konse rva t i vn ih" zame j sk ih organi - zac i j na p o g o v o r e z l j ub l j ansko v lado in s p r e m e n j e n o d n o s d o n j i hovega n a r o d n e g a d e l o v a n j a ; 1971 j e na p r imer s lovenske do tac i j e prvič dob i l a K r š č a n s k a ku l tu rna zveza v C e l o v c u . N o v e j š e r az i skave sicer p o t r j u j e j o , da so n e k a t e r e ka to l i ške z a m e j - ske s k u p i n e p r e j e m a l e p o m o č iz mat ice že od pe tdese t ih let, a j e t o p o m e d s e b o j n e m d o g o v o r u os ta lo pr ikr i to širši j a v n o s t i in o b l a s t e m s o s e d n j i h d ržav ( Jančar , 1996, 2 3 6 - 2 3 7 ; Stergar , 2 0 0 1 a , 63-64) . D a pa so " n a p r e d n e " o z i r o m a lev ičarsko u s m e r j e n e z a m e j s k e o r g a n i z a c i j e v s e d o leta 1990 v očeh u r a d n e L j u b l j a n e os ta le n e k a k o "bol j na še" in s t e m de ležne v e č pomoč i , ni d v o m a ( Janča r , 1996, 2 5 7 - 2 5 9 ; Jevn ikar , 1998a, 254 , 258) . L j u d j e , ki so v povo jn ih deset le t j ih part i j i držal i o g l e d a l o in oporeka l i n a i v n e m u upan ju , da bo p rev l ada soc ia l i zma v sosedn j ih d e ž e l a h reši la tudi man j š in ska vpra- šan ja , se upira l i n a c i o n a l n e m u n ih i l i zmu in naspro tova l i p o s k u s u ideo loškega disci- p l in i ran ja ali i zk l j učevan ju man j š incev , so bili do t e d a j v S loveni j i že n e k a k o pot is - n jeni v ko t (Alber t R e j e c , L o j z e U d e , Lavo Č e r m e l j , p o z n e j e še skupin i o k r o g rev i j Prostor in čas ter 2000) (pr im. npr. Blažič , 1992, 39) , v z a m e j s t v u pa de ležni 1.10 ACTA H J STRI A E »11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA ]N ZAMEJSTVO l9'l5-2002. 99-128 p o s e b n e o b r a v n a v e mat ičn ih o b v e š č e v a l c e v , v a r n o s t n i k o v in car in ikov ( d e n i m o B o - ris Pahor , A l o j z Rebu la , V i n k o Bel ič ič) (Pahor , 1969, 2 3 9 - 2 4 2 ) . 3 1 V drag i polovic i s edemdese t i h in v o s e m d e s e t i h letih pa j e zamisel o e n e m slo- v e n s k e m k u l t u r n e m občes tvu preras la Še v nače lo o ( sp lošnem) s k u p n e m s l o v e n s k e m pros to ru , ka t e r ega i zvedba j e vk l jučeva la tudi f i n a n č n e p o d p o r e in d ruge m e h a n i z m e za u s t anav l j an j e mešan ih gospodarsk ih p o d j e t i j v z a m e j s k e m pros toru . T e na j bi po leg g o s p o d a r s k e g a r azvo ja zamejsk ih k r a j e v s a m o s t o j n o zago tav l j a l e mate r ia lno o s n o v o za d e l o v a n j e man j š in sk ih o rgan izac i j t e r z avodov . Z na ložbami v z a m e j s t v o s i j e S loven i j a že p red dolg imi leti odp i ra la g o s p o d a r s k o po t v E G S ali v Ef to , in j e bi la torej kor is t večs t ranska . V s a j na j bi bila, če n e bi več ina mešan ih f irm shirala že do s l o v e n s k e o s a m o s v o j i t v e (S ima , 1990; Jančar , 1996, 270) . O b evoluc i j i načel o p o m o č i zame j s tvu s m o že kar n e k a j rekli tudi o n j ihov i izvedbi v praks i s lovensk ih d ržavn ih in p a r a d r ž a v n i h o rganov . Zlasti od u v e d b e "si- sov" z us tavo 1974 j e popo ln pregled s k o r a j n e m o g o č . F inančna s reds tva in d ruge ob l ike p o m o č i so p o l e g vladnih r e so r j ev in S Z D L z a m e j s t v u n a m e n j a l i t ako kul tur - niki , šolniki ko t o t r o š k o vars tvo, špor tn ik i in g o s p o d a r s k a zborn ica . O b f inanc i ran ju p rek bo l j ali m a n j p o s r e č e n o izbranih p reds t avn i šk ih o z i r o m a os redn j ih o rgan izac i j v z a m e j s t v u j e o d h a j a l de l pomoč i "pro jek tno" , n e p o s r e d n o med daja lc i in p re j emnik i v m a n j š i n s k i "bazi" , " terenu". N a d vso to pa le to čezme jn ih o d n o s o v so d r u ž n o b e d e l e j u g o s l o v a n s k e z v e z n e in s l o v e n s k e va rnos tne s lužbe (da o n j ihovih ko leg ih iz sosedn j ih dežel ne g o v o r i m o ) . Danes ni več tabu tema, ko l iko s l o v e n s k e m u r e ž i m u nepr i je tn ih ljudi v i t a l i j anskem o z i r o m a a n g l o - a m e r i š k e m de lu P r i m o r s k e so v letih 1945-49 oznovsk i agenti ubili ali pa ugrabi l i in j ih j e p o zas l i ševanj ih za v e d n o "vzela meg la" (Jevnikar , 1998a, 249- 250 , 2 5 4 - 2 5 6 ; Troha , 1999, 1 9 5 - 1 9 6 ) . 3 2 Ob las t i so ves čas p reprečeva le tudi pros t v n o s m a n j š i n s k e g a t iska, ker j e bil "v jez ik ih j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v in narodnos t i " . V navez i z b a n k r o t n i m i m a k r o e k o n o m i s i i so z r azvp i t imi depoz i ln imi u r e d b a m i še v o s e m d e s e t i h let ih za d o l g e mesece m o č n o pr ip r le p r e t o k l judi čez "na jbol j odpr to m e j o v Ev rop i " . S s ta l i šča p rep le tenos t i u radne skrbi za m a n j š i n e in obveščeva lne de javnos t i bi b i lo z a n i m i v o p r imer j a t i pok l icne pot i vrste nos i l cev j a v n i h f u n k c i j in hkrat i de l ivcev p o m o č i z a m e j s t v u . P reveč i zmed teh u radn ih s k r b n i k o v j e zlasti nepr i zade to "ura- dova lo" ali p r e d v s e m čaka lo na i zp razn jena a m b a s a d o r s k a m e s t a v topl ih ekso t ičn ih deže lah . Z v e z n e oblas t i v B e o g r a d u so s a m e ali p r e k ve lepos lan i š t ev v R i m u , na D u n a j u in v B u d i m p e š t i ter p rek genera ln ih konzu l a tov v Trs tu in C e l o v c u izvaja le zašč i tn i ško v logo nad s lovensk imi m a n j š i n a m i . O b k o r e k t n o o p r a v l j e n e m delu bi bilo na drugi 3 1 Ponatis v ¡etu 1993. 32 O delovanju obveščevalne službe meči manjšino na več mestih tudi Jančar, 1996. 111 ACTA H ISTRI AE • 11 • 2003 • 2 JanezSTERCAR; REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1945-2002. 99-128 strani m o g o č e oči ta t i pogos to nedos lednos t , nes t rokovnos t , k a m p a n j s kost , zapos tav - l j an j e na r ačun skupn ih dobr ih sosedsk ih o d n o s o v in š e kak nag lavn i g reh d ip lo - maci je . In v s e seveda ilustrirati s pr imer i . D i p l o m a t J anča r ugo tav l j a , da se j e obi - č a j n a fraza glasi la: " O d n o s i s sosedi so dobr i in se r a z v i j a j o ugodno , v e n d a r so o b r e m e n j e n i z v p r a š a n j e m po loža j a s lovenske (ali ka te re d ruge) m a n j š i n e . " ( Jančar , 1 9 9 6 , 2 4 7 ) G l e d e na m e d n a r o d n o p r a v n o o z i r o m a b i la te ra lno zašč i tenos t bi ve l j a lo vsa j za Tržaško p o k r a j i n o pohval i t i u s p e š n o redno s e s t a j a n j e m e š a n e k o m i s i j e za i zva j an j e P o s e b n e g a statuta k M e m o r a n d u m u o sog las ju iz leta 1954 (pr im. M u r k o , 1975) (kon tak tn i k o m i t e s K o r o š k o iz p o z n e j š e g a časa ni p r imer l j iv ! ) . S e m bi m o r d a ve l j a lo uvrstiti tudi " zvezno" p o d p o r o m e d n a r o d n i k o n f e r e n c i o m a n j š i n a h v Trs tu 10.-14. ju l i j a 1974 (Jeri , 1975 ; Stergar , 1993). Os imsk i s p o r a z u m i ce lo tn i s lovensk i man j š in i v Italiji n i so pr inesl i ka j p o s e b n o poz i t ivnega , in Še to j e na s v o j o r o k o izsilil s lovensk i v o d j a j u g o s l o v a n s k e p o g a j a l s k e s k u p i n e Bor i s S n u d e r l . 3 3 V e s j u g o s l o - vansk i pr i t i sk in m e d n a r o d n i p res t i ž pa od " r imskih ml inov" ni moge l izsiliti s p r e j e t j a g l o b a l n e g a zašč i tnega z a k o n a za S lovence ter p r ib l i žan j a n j i h o v e g a p r a v n e g a p o l o ž a j a j u ž n o t i r o i s k e m u niti ne resn ičnega p r i z n a n j a z g o d o v i n s k e navzočnos t i S lovencev v V idemsk i pokra j in i ali na p r imer i zvedbe l a s tnega i ta l i janskega z a k o n a v s lovensk ih te lev iz i j sk ih o d d a j a h iz Trsta (1975 ) ter us tavi t i p laza ža l j iv ih sodn ih p o s t o p k o v proti p rof . S a m u P a h o r j u . 3 ' ' In to v o b d o b j u vlad i t a l i j anskega levo- s r ed in skega b loka in d e l o v a n j a eno tne de l egac i j e vseh f r akc i j S l o v e n c e v v Itali j i . J u g o s l a v i j a kot n a j p o m e m b n e j š a sopodp i sn i ca A D P od s v o j e s e v e r n e s o s e d e ni m o g l a iz ter ja t i ves tnega i z p o l n j e v a n j a m a n j š i n s k i h d o l o č b 7. člena. K l j u b o b č a s n i m k a m p a n j a m z d ip loma t sk imi notami in d e m o n s t r a c i j a m i , g o v o r o m p redsedn ika dr- žave, " rož l j an ju s sab l jo" o b r a m b n e g a minis t ra , p o s k u s o m p o s r e d o v a n j a p r e k socia- l is t ične sol idarnos t i ter publ ic is t ični " in te rnac iona l i zac i j i " n iko l i ni i zpe l j a la n a p o - v e d a n e in te rnac iona l izac i j e po 30. in 3 5 . č lenu A D P in p r o b l e m o v nikol i ni uvrs t i la na d n e v n i red G e n e r a l n e skupšč ine O Z N , k j e r na j bi ( s e v e d a ze lo t eore t ično! ) imela za s e b o j g l a sova lno več ino neuvr ščen ih . T a k o na K o r o š k e m k l j ub 5. o d s t a v k u Člena 7 v senc i Še vlada He ima td i ens t , Avs t r i ja j e d o k o n c a j u g o s l o v a n s k e g a o b d o b j a obrav- nava la š t a j e r ske S lovence kot " p o m o t o v 7. č l enu" in u s p e š n o i zva ja l a e roz i jo ve l j avnos t i t ega č lena (ki s o j o že pred t remi dese t le t j i ugotav l ja l i p rof . P le terski in Se kdo) . Jugos lav i j i e roz i j e ni uspe lo ustavit i ne o b o d p r a v i o b v e z n e g a d v o j e z i č n e g a Šolstva, ne o b plebisc i tn ih org i jah , ne o b "Or t s ta fe lk r iegu" , n e ob u g o t a v l j a n j u m a n j - 3 i To j e nazorno opisa! v reviji Mladina (3. II . i 994, 35). 34 Premajhno odzivnost slovenskih oblasti in širše javnosti do odločnejših pobud Društva Edinost in Sama Pahorja je ob desetletnici neizvajanja Osimskega sporazuma na svoj hudomušen način sam komentiral v naši družinski spominski knjigi: "Post Testom: po množični (1) manifestaciji za Osimo pred Skupščino S. R. Slovenije (2) bo zdaj Slovencem v Italiji bolje. Ali vsaj tako želim - upati pa si rte upam. Samo Pahor - (I) 97 kg Sama Pahorja, (2) 15. 10. 1985 od 12.20 do 12.58." 1 1 2 ACTA HISTRIAE « 11 - 2003 • 2 JaaK.5TF.RGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1545-2002. 99-S28 š ine in ne o b r e fo rmi šols tva proti volji m a n j š i n e v s m e r apar the ida . O b koncu Jugo- s lav i je so na k a k e m bi la te ra lnem ses tanku Avs t r i j c i že sami načen ja l i m a n j š i n s k o vprašan je , j u g o s l o v a n s k a de legac i j a pa se ni d r ža l a uve l j av l j ene prakse pop re j šn j i h konzu l t ac i j s p reds tavnik i man j š in . Pr imer (ne )uspešnos t i p r ep r i čevan j a M a d ž a r s k e v o b d o b j i h t e snega s o d e l o v a n j a v d u h u pro le tarskega i n t emac iona l i zma ali pa o b " lagersk ih" boj ih in izobčenj ih bi spet zas luži l p o s e b n o ob ravnavo . Počasnos t s l e d e n j a poz i t i vnemu s l o v e n s k e m u zgledu pri uvedbi o b v e z n e g a d v o j e z i č n e g a šols tva v P r e k m u r j u j e do lgo časa bol j s p o m i n j a l a na že l jo p o "ev tanaz i r an ju" po rabsk ih S l o v e n c e v v z a m r e ž e n e m področ ju kot pa po n j ihovi ohrani tv i in p ros t em razvo ju . R e t r o s p e k t i v n o se zdi , da so bili kar š tevilni poskus i Jugos l av i j e za un iverza lno in r eg iona lno kod i f i kac i j o m a n j š i n s k e g a p r a v a p r e j p r i ložnos t za bahan je z lastno "vzor - no ured i tv i jo" man j š in sk ih vprašan j in p r i ložnos t za o s e b n o uve l j av l j an j e posamezn ih "specia ln ih savernika s a v e z n o g sekre ta ra za zašt i tu man j ina i ba lkansku su r adn ju" . S lovensk i zamejc i b o d o od vsega tega ( s emina r j i L jub l j ana 1965, Ohrid 1974, B r d o , k o m i s i j e in p o d k o m i s i j e O Z N , Hels inška dek la rac i j a 1975 in na to drugi d o k u m e n t i K E V S , ber l inska k o n f e r e n c a komun i s t i čn ih par t i j 1976, že 1990 P e n t a g o n a l a . . . ) m o r d a imel i ka j koristi v pr ihodnost i , d o zda j j e s k o r a j d a niso. T u d i pri na rodn ih m a n j š i n a h vel ja , d a j e n a j b o l j pr is tno in na jbo l j t ra jno n e u r a d n o s o d e l o v a n j e m e d s a m i m i l judmi , m e d in te resn imi in pok l i cn imi zd ružen j i ter organi - zac i j ami na osnovn i ravni . V zavest i , da i zpuščam mars ikoga , na j n a v e d e m vsa j z n a n e mi dele "civi lne d ružbe" , ki so v o b d o b j u po drugi sve tovni vojni d e j a v n o do- po ln jeva l i zašč i tn iško f u n k c i j o s l o v e n s k e d ržave do n jen ih manjš in . T o so (bi l i) nekdan j i Mais t rov i borc i , p r imorsk i in korošk i par t izani ( s ledn j i tudi s s v o j i m Vestnikorri) , K l u b a korošk ih S l o v e n c e v v L j u b l j a n i in M a r i b o r u s kon t inu i ran im d e l o v a n j e m od 1928 (pr im. npr . K o v a č ič, N a t e k , 1988; Stergar , 2003 , 29-83 ; Vrb - n jak , 2003) , Slavis t ično druš tvo in neka te ra d r u g a s t rokovna zd ružen ja , Inšt i tut za na- rodnos tna vp ra šan j a v L jub l j an i (z leta 1925 us t anov l j en im p r e d h o d n i k o m M a n j š i n - s k i m ins t i tu tom ter pa r t i zansk im Z n a n s t v e n i m ins t i tu tom: za to j e p rav L j u b l j a n a že j u n i j a 1965 gost i la prvi s e m i n a r O Z N o p rav icah č l o v e k a v večna rodn ih skupnos t ih ; inšt i tutska de javnos t in večkra t m a č e h o v s k i o d n o s R S ko t us tanovi te l j i ce s a m a po sebi pr ičata tudi o odnosu d o zame j s tva ) (S te rgar , 1 9 9 5 a ) 3 5 in nekater i drugi d ružbo- slovno* h u m a n ist i čn i inštituti ( p o s e b n o tudi Z n a n s t v e n o - r az i skova lno s red i šče RS v K o p r u ) , f i lozof ska fakul te ta U n i v e r z e v L j u b l j a n i (s s v o j o komis i jo za s o d e l o v a n j e z z a m e j s t v o m , seminar j i s l o v e n s k e g a j e z i k a in kul ture , s v o j o r aznov r s tno p e d a g o š k o in z n a n s t v e n o d e j a v n o s t j o ter z vrs to o d d e l k o v ) (p r im. npr . N e č a k , 1996, 119-123) , o b n j e j še v e č drugih v isokošolsk ih z a v o d o v . 35 K r a j š a p r e v e d e n a v e r z i j a : S t e r g a r , 1 9 9 5 b . 113 ACTA I OS TRI AE • 11 • 2003 • 2 Jane i STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO 1945-2002,99-128 T u j e nada l j e t r a jno p o v e z o v a n j e v okv i ru r imskoka to l i ške c e r k v e , s o d e l o v a n j e (pobra t en ih in d r u g a č e p o v e z a n i h ) obč in , Skupnos t š t uden tov in k lubi z a m e j s k i h š tuden tov v L j u b l j a n i , s o d e l o v a n j e t aborn ikov ter skavtov s p r i m o r s k i m i in ko rošk imi vrstniki (s korošk imi t abo r j en j i od 1967 - pr im. S te rgar , 1973, 68 -69 ) , D r u š t v o pr i ja - te l j ev zame j sk ih S l o v e n c e v - v u s t anav l j an ju 1969, k rog s r e č a n j v Dragi od 1966 (Jevnikar , 1998a, 257) , G a š p e r j e v a b ra lna značka , od 1991 tudi Sve tovn i s lovensk i kongres . O p o z o r i m na j na vel ik de lež gesel o z a m e j s t v u od p rvega z v e z k a Enc ik lo - ped i j e S loveni je , v nekater ih drugih l eks ikonih in pr i ročnikih , na p o u d a r j e n o u k v a r - j a n j e z n a r o d n o s t n o in z a m e j s k o t ema t iko v r ev i j ah Pros tor in čas , 2 0 0 0 , Ce lovšk i zvon in še in Še. Zarad i "prevel ike" v n e m e in zvedavos t i j e k d o izmed nos i l cev tega č e z m e j n e g a sode lovan j a okusi l tud i social is t ični zapor (med n j imi s o d n i k F ranc Mik lavč ič , publ ic i s t V ik to r B laž i č in p isa te l j D r a g o Jančar) . V svoj ih raz i skavah ma t i čne p o m o č i m a n j š i n a m še n i s e m prišel t ako da leč (ali pa sem prišel že d l je od tega) , da bi si upal daja t i k o n č n o s o d b o o t em, ali j e b i la p o m o č - p o s p l o š e n o r ečeno - us t rezna p o obl iki in obsegu , v s k l a d u z v sakokra tn imi m o ž - nos tmi in z na jbo l j do lgo ročn imi interesi da j a l ca ter tudi p r e j e m n i k o v , "p rav ično" r azde l j evana m e d s l edn je . B r e z z lorab in tudi o sebnega o k o r i š č a n j a v ma te r i a lnem ali k a k e m d r u g e m pog ledu prav g o t o v o ni šlo. i z p o s a m e z n i h ( č e p r a v ne ma loš tev i ln ih in ne m a l o p o m e m b n i h ) dokazan ih ali dokaz l j iv ih " u d b o m a f i j s k i h " p r i m e r o v o z i r o m a razš i r jenos t i " M a č k o v e g a imper i j a" prek zame j s tva v z a h o d n o E v r o p o ž e v s a j od 1953 še ne bi moge l sk lepa t i na oč i tno r a z p r o d a j o nac iona ln ih in teresov, n a e n o s a m o vel iko p revaro , zgo l j " izkazan ignorantski o d n o s " (Blaž ič , 1992, 34) ali na " z a m e j c e kot [p redvsem ali i zk l jučno?] kr inko za b e g kapi ta la" . Znani so stari " južn jašk i " očitki o s e j emsk ih s p o r a z u m i h in m e š a n i h pod je t j i h ko t " s l o v e n a č k o m e šve rcu" ter n o v e j š e s rbske f an taz i j e o p r e t ek l em j u g o s l o v a n s k e m pla- čevan ju v sakega z a m e j s k e g a S l o v e n c a posebe j . Korošk i H e i m a t d i e n s t in t ržašk i fašis t i i m a j o preš te tega vsakega "pokl icnega S l o v e n c a " v z a m e j s t v u . O b s e g p o j a v a , ki ga je De lo označ i lo z na s lovom "Rež imsk i kur i r j i s o v nah rb tn ik ih i lega lno sprav- ljali go tov ino čez m e j o " (De lo , 29 . 7. 1994), j e bil v deve tde se t i h letih 2 0 . s to le t ja n e k a j časa pod d r o b n o g l e d o m avstr i j skih in i ta l i janskih finančnih in s o d n i h oblas t i ; ka tas t ro fe več ine p r imorsk ih s lovensk ih bančnih z a v o d o v so t e d a j pus t i l e t r a j n e ne- ga t ivne pos led ice na p o l o ž a j m a n j š i n e (Pahor , 2 0 0 1 , 188-198) . B r e z p o s l e d i c v za- me j s tvu m e n d a ni b i lo niti " razkr i t je" m r e ž e n e k d a n j i h p rav ih in d o m n e v n i h u d b a š e v s p o m l a d i in polet i 2 0 0 3 . 3 7 O b v s e m t e m j e j a s n o , da b rez p o m o č i mat ice v pre tek l ih dese t l e t j ih in d a n e s ne bi b i lo - aH ne v taki obliki in obsegu - na p r imer S ta lnega s l o v e n s k e g a g leda l i šča , Za ložn i š tva t r ža škega t iska, N a r o d n e in štisdijske k n j i ž n i c e ter S L O R 1 v Trs tu , go- r i škega Kul tu rnega d o m a , s l o v e n s k e šole v Spet ru , Ku l tu rnega d o m a v Rez i j i , j e - 36 Tako se je glasil naslov nadaljevanke v Delu, julija 1994. 37 Gre ¿a znani seznam "udba.net" na svelovnem spletu ter za h.bor imen v knjigi: Lajovjc, 2003. 114 ACTA HISTRIAE •> 11 • 2003 • 2 Janez STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO [945-2092. S>9-i28 z ikovn ih t e ča j ev v Kana l sk i dol ini , G la sbene šole na K o r o š k e m , M l a d i n s k e g a d o m a v Ce lovcu , dvo j ez i čn ih o t roških v r tcev na K o r o š k e m , t iska (in na to kul turnega d o m a ) porabsk ih S l o v e n c e v - č e n a š t e j e m o le neka j p r i m e r o v in o p o z o r i m o , da do leta 1990 n e m o r e m o navaja t i p o m o č i š t a j e r sk im S l o v e n c e m n e d r o b c e m avtohtonih S lovencev na H r v a š k e m . Večkra t s e m že ponovi l : p r o f e s o r G r a f e n a u e r j e kot zgodov ina r in kot pr ičevalec zavrni l ocene , "da j e S l o v e n i j a p o koncu v o j n e na mi rovn ih p o g a j a n j i h o novi ure- ditvi E v r o p e zaradi socia l i s t ične u smer j enos t i in o z k e poi i t ične povezanos t i s Sov je t sko z v e z o doseg la m a n j , kot bi mog la pri d rugačn i d ružbeni usmer jenos t i in povezav i " ( G r a f e n a u e r , 1989, 403) . S a m bi za štiri dese t l e t j a po mi rovn ih p o g o d b a h mora l dejat i p o d o b n o : ni dokaza , da bi b i io s l ovens tvo v z a m e j s t v u us ihalo p r e d v s e m za rad i neuč inkov i t e p o m o č i komun i s t i čn ih ob la s tn ikov iz j u g o s l o v a n s k e repub l ike S loven i je . U s i h a n j e se ••- žal - v v e č j e m delu z a m e j s t v a n a d a l j u j e tudi v o b d o b j u de- m o k r a t i č n e in s a m o s t o j n e s l o v e n s k e države . V tem n a j n o v e j š e m času j e zgodov insk i interes s l o v e n s k e g a n a r o d a in n j e g o v e s a m o s t o j n e d ržave za o h r a n j a n j e zame j sk ih S l o v e n c e v op rede l j en v 5. č lenu Us tave R S (z dne 21. d e c e m b r a 1991), ki p o s e b e j o b r a v n a v a tudi s lovenske začasne z d o m c e ; ti se p o s t o p n o s p r e m i n j a j o v t r a jne izse l jence . R e p u b l i k a S loven i j a tako "skrbi za av toh tone s lovenske n a r o d n e m a n j š i n e v sosedn j ih drŽavah, za s lovenske izse l jence in z d o m c e , ter p o s p e š u j e n j ihove s t ike z d o m o v i n o " . Us tava j i m v S loveni j i o m o g o č a tudi neka te re "posebne p r a v i c e in ugodnos t i " (v praksi p r e d v s e m pri šo lanju) . T r a j n i p o m e n na j bi imela tudi Reso luc i j a o p o l o ž a j u av toh ton ih s lovensk ih m a n j - šin, ki j o j e državni z b o r spre je l 27 . j u n i j a 1996. Reso luc i j a izha ja iz načela o skup- n e m s l o v e n s k e m k u l t u r n e m pros to ru , z a m e j s k e S l o v e n c e o b r a v n a v a kot "dragocen mos t s o d e l o v a n j a in d o b r e g a soseds tva" ter kot a v t o n o m e n pol i t ični s u b j e k t , 3 9 s lovensko m a n j š i n o v Repub l ik i H r v a š k i pa o m e n j a "na pod roč j i h vzdo lž h rvaško- s iovenske d r ž a v n e m e j e , z last i v Istri, G o r s k e m K o t a r j u in M e d m u r j u " . 4 0 M e d dos le j neu re sn i čen imi z a h t e v a m i r e so luc i j e os ta ja tudi ( p o n o v n o ) i m e n o v a n j e minis t ra b rez l is tnice za z a m e j s k e S l o v e n c e . 4 ' 38 Oris obdobja od leta 1990 povzemam predvsem po svojem članku Zamejski Slovenci (Stergar, 2001b, 60-62). 39 V čas pripravljanja resolucije je sodil tudi posvet v državnem zboru; strokovno ga je pripravil InStttut za narodnostna vprašanja (prim. Jesih, 1996). Razgibana strokovna razprava je potekala že na "etničnih delavnicah" sodelavcev specializiranih "manjšinskih" inštitutov (Ljubljana, Rovinj, Trst, Celovec) v Žabnicah 29.-30. 9. i989 in v Ljubljani 9.-10. 1. 1990 (prim. Šumi, 1990). 40 Rudi Merljak o Slovencih na Hrvaškem in resoluciji pripoveduje: "Sam sem se leta 1996, ko smo v slo- venskem parlamentu oblikovali resolucijo o Slovencih v zamejstvu, zelo zavzemal za njihovo vključi- tev. Takrat so nekateri poslanci in strokovnjaki dvornih o vključitvi Slovencev na Hrvaškem v to kate- gorijo. Mojemu mnenju pase je kmalu pridružilo nekaj drugih, poslancev ..." (Destovnik, 2003, 164) 41 Resolucija je bila poteg Uradnega tista RS št. 35/1996 objavljena še na več mestih. Tu omenimo predvsem objavo v knjigi Slovenija in manjšine, ki je že zaradi svojega uvoda več kot le zbirka pravnih virov iz osemdesetih in devetdesetih tet 20, stoletja (Jevnikitr. E998b). 115 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Jane« STERGAR: REPUBLIKA SLOVENIJA IN ZAMEJSTVO ¡94-5-2002. 99-128 Da p o l o ž a j z a m e j s k i h S lovencev os t a j a eno os redn j ih zunan jepo l i t i čn ih v p r a š a n j S lovencev o z i r o m a n j i h o v e d ržave , j e n a m r e č v n o v o n a s t a j a j o č i samos to jn i slo- venski državi po t rd i la tudi odloči tev , da v prvo d e m o k r a t i č n o i zvo l j eno D e m o s o v o v lado pomlad i 1990 vk l juč i jo min is t ra za S lovence p o svetu o z i r o m a zuna j R S ( Janez Dula r ) , kar s e j e p o n o v i l o pri ses tav l jan ju p rve D r n o v š k o v e v l ade ( J anko P runk) . O d 1993 so skrb za z a m e j s k e S lovence prevzel i ( zgo l j ) d ržavn i sekre ta r j i kot v o d j e posebnega sek tor ja in na to d i rektor j i U r a d a R e p u b l i k e S l o v e n i j e za S l o v e n c e v za- mejs tvu in p o s v e t u 4 2 (v sk lopu M Z Z , s h i t ro se m e n j a v a j oč im i se d i rek tor j i ) . Po- s a m e z n e de j avnos t i z a m e j c e v že dese t l e t j a p o d p i r a j o zlasti v ladni resor j i za kul turo , šo ls tvo in znanos t , m e d t e m k o koord inac i j sk i sve t v l ade R S za z a m e j s k e S l o v e n c e v prvih n e k a j letih obs to ja ni prav zaživel . Kr i t i čne o c e n e p rakse R S v odnosu do z a m e j s k i h S l o v e n c e v (in d o sosedn j ih d ržav ) p o 1991 i zpos tav l j a jo p redvsem škod l j i vo k r i žan j e s t rankarsko-po l i t i čn ih inte- resov s t r a jn imi nac iona ln imi oz i roma d r ž a v n i m i cil j i ter p o m a n j k a n j e ali p rek in i tev že utečenih oblik in nač inov p o s r e d o v a n j a p o m o č i z a m e j s t v u ; od 1995 j e d o k a j s t rmo padal de l ež te p o m o č i v d r ž a v n e m pro računu . T r ž a š k i z g o d o v i n a r Mi lan Pahor j e o t em zapisa l : " N o v a s a m o s t o j n a S loven i j a na z a č e t k u s v o j e pot i ni našla p r a v e g a d r žavn i škega p r i s topa do vprašan ja s lovensk ih na rodn ih m a n j š i n v Italiji , Avstr i j i in na M a d ž a r s k e m . S lovenc i v Italiji so od o s a m o s v o j i t v e S loven i j e d a l j e želeli in zahteval i , na j Državni zbor Repub l ike S loven i je s p r e j m e t rdne z a k o n s k e o b v e z e v korist S lovencev izven me ja domov ine . Hotel i so doseč i , da m a n j š i n a ne bi bi la ved- no odvisna od v s a k o d n e v n e pol i t ike in sosedsk ih o d n o s o v . Mat i ca na j z a k o n s k o ute- mel j i in f i n a n č n o p o d p r e lastne m a n j š i n e . " (Pahor , 2001 , 188) Neka te r i indici (na p r i m e r obseg in nač in m e d i j s k e g a p o r o č a n j a , so l idarnos tn ih man i f e s t ac i j ipd.) k a ž e j o tudi na u p a d a n j e z a n i m a n j a s l o v e n s k e j a v n o s t i o z i r o m a "civi lne d ružbe" za z a m e j s k o p rob lema t iko . O b p ro t ina tovsk ih in pro t ig lobal i - zac i j sk ih d e m o n s t r a c i j a h z a d n j e g a časa bi se l ahko vpraša l i , k d a j so bile v "mat ic i" z a d n j e m a n i f e s t a c i j e za pravice zame j sk ih S l o v e n c e v , k a d a r j i m d e n i m o "nosilci t i soč le tne ku l tu re" d e j a n s k o in n e k a z n o v a n o p l j u v a j o v obraz , če s p r e g o v o r i j o po d o - mače , tj . s lovensko . R a z i s k a v e pa kaže jo , da so z a m e j c i s S loven i jo še v e d n o ž ivo povezan i p r ek o s e b n i h s t ikov, bodis i so rods tven ih , pos lovn ih , tur i s t ičn ih ali kul tur - nih. R e s s e j e tok š tuden tov , ki so n e k d a j iz z a m e j s t v a p r iha ja l i na š tudi j v S loven i jo , zda j obrni l v n a s p r o t n o smer . N a s t a n e k s a m o s t o j n e R S j e na z a m e j s k e S l o v e n c e sicer poz i t i vno vpl ival v p s iho loško - iden t i f i kac i j skem p o g l e d u . Ve l iko j i h j e n a m r e č na raz l ične nač ine tudi t vo rno pr i speva lo k s lovenski o s a m o s v o j i t v i in p r e b i j a n j u do lo - čene pol i t ične in g o s p o d a r s k e izolaci je v p rv ih mesec ih o b s t o j a n o v e države . Man j š i del z a m e j c e v pa j e obža lova l razpad - d o m n e v n o m o č n e zašč i tn i ške - Jugos lav i j e in n j e n e d r u ž b e n e u red i tve . 42 Prtm. npr. istoimensko geslo Tomaža Štefela v Enciklopediji Slovenije (Šlefe, 2000, 80). 116 ACTA HiSTRIAE - 11 • 2003 - 2 Janez STERG AR: REPUBLIKA SLOVENIJA iN ZAMEJSTVO ¡9«.2002, 9