maresciallo, {emu ne pustite tega kmetiča preko meje? Saj PoStnlna plačana v gotovini SREDA, 4. NOVEMBRA 1953 10 dinarjev LETO Vi KHimi . JST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH Velika nevarnost VELIKI INTERVJU Naš specialni lete« reporter Je s odrom na popularnost Intervjujev tudi »zakurblal« svoj leteči krožnik In odletel naravnost v Rim k slgnoru Pelli. 3obil ga Je pri kosilu, ko se Je spravljal k »Maccheronl aUa Trieste« in se mu Je ie pri prvem grižljaju zataknilo, ker Je preveč na steiaj odprl usta. »Slgnor presidente,« Je dejal naS leteči reporter, ko se Je Pelia malce odkaSlJal. »dovolite, da vas vprašam, kako to, da ne pristanete na plebiscit na Južnem Tirolskem, med tem : »In Trnjulčica se j« 2bodla v prst. Tedaj je nenadoma zaspala. A ne samo ona. Vsi služabniki so nehali delati. Obstali so vsak na svojem mestu, vsa vozila na ulicah so obstala,, obstali so vsi pešci, nihče več ni prišel 1z svoje hiše...« Vnučka (jo prekine): »Ah, že razumem! Izbruhnila je torej splošna stavkal«. boste nad uspehom! SOCIALNOST Dva hišna lastnika rešujeta socialne probleme: — Veš, tudi jaz sem pomagal pri reševanju stanovanjskega vprašanja. — Ali si se utesnil s svojo ženo v sobo in kuhinjo ter prepustil ostali dve sobi potrebnejšim? — Ne. toda dal sem predelati klet v stanovanje... Hardigata Juri SOSTANOVALEC S SOUPORABO.. ne strinjajo sel Sedel sem v vlaku in se peljal proti dom u. Po dolgih mesecih zopet domovi Veselil sem se tega povratka kot otrok. Sedaj bo zopet vse v redu, kajti doma bom in... ... da, tudi zadeva s sostanovalcem bo v redu. Kajti sedaj, ko bom zopet doma, se bo moral ta nesrečni sostanovalec, ki so nam ga vrinili v stanovanje med mojo odsotnostjo, pač lepo izseliti. Vsa ženina pisma so ga bila polna in čeprav ga Se nisem nikoli videl, bi ga takoj spoznal. Neznosen človek! Pa saj tudi ni čudno! Človek, ki si nikoli ne briše čevljev, ki posluša radio najbolj glasno prav takrat, ko bi ostali radi spali, človek, ki pušča iz principa vodovodno pipo vedno odprto, ki pa zato ne spušča vode v stranišču, ki treska z vrati, ki zmerja naše otroke, ki ... skratka, ki je neznosen sostanovalec in ima k vsemu od stanovanjskega urada še črno na belem, da ima pravico do souporabe kuhinje, kopalnice, stranišča itd., — tega bi spoznal, bogme, na kilometer daleč! Toda sedaj bo vse v redu. Zeno bom odrešil te more in spet bova imela raj na zemlji! V teh mislih sem se lepo namestil na sedežu in v veselem pričakovanju zrl v pokrajino. Tedaj so se odprla vrata kupeja in vstopil je možak srednjih let, simpatičnega obraza, odložil svojo službeno aktovko v mrežo ter sedel meni nasproti. Ni čudno, da sva se kmalu zapletla v pogovor, zanimiv in ugoden pogovor, kakor ga imaš lahko samo s človekom, ki je simpatičen in prijeten sopotnik. Posebno še, ko sva ugotovila, da sva iz istega mesta — namreč od tam, kamor sem se pravkar vračal. Pogovorila sva se o vsem mogočem in bilo Je jasno, da sem tudi jaz njemu izredno simpatičen, kajti na veliki postaji, kjer je bilo treba čakati na zvezo, me je odvlekel v restavracijo ter naročil liter vina. Kako prijeten človek! Ko sva nato zopet sedela v vlaku, tem mu med ostalim pripovedoval tudi o našem sostanovalcu ter mu potožil, kako nemogoč je ta človek! Vse sem mu povedal, kako ta zverina vpije na moje otroke, kako si nikoli ne briše čevljev, ne zapira vodovoda, treska x vrati, uničuje z radiom živce vsej soseski, kako ne spušča vode v stranišču itd. itd. In moj novi prijatelj — zlata duša — je to vse prav dobro občutil z mano! Se več, obljubil mi je celo, da se bo po svojem znanstvu na stanovanjskem uradu — kaj pa opraviš danes brez znanstva na stanovanjskem uradu! — pobrigal za to, da se znebim tega nemogočega človeka. Posebno še, ker mora tudi za sebe najti novo stanovanje. Tudi on stanuje, mi je pripovedoval, pri neki nemogoči družini. Otroci so kot živi vragovi, žena sitna in tečna kot kak sanitarni inšpektor (Hahaha, kakšne duhovite primere je imel ta moj novi prijatelj, ali ne?J), stanovanje umazano, kot ga lahko imajo samo skrajno nekulturni ljudje, ki uganjajo ves dan tak trušč, da človek nima mirne minute. Skratka, nemogoči ljudje, ki uživajo v tem, da zapirajo človeku kopalnico, uporabljajo njegov toaletni papir, se brišejo v njegovo brisačo, uporabljajo njegovo milo in z njegovo zobno ščetko oljijo tečaje vrat, da nato lahko bolje treskajo z njimi. Bilo je jasno, da sva tovariša tudi glede stanovanjske smole — tudi to je njegov originalni izraz! — in najino prijateljstvo je bilo že kar nenavadno trdno, tako da sem mu napisal na listek Svoj naslov s prošnjo, naj me prav zagotovo obiSče in bova lahko nadaljevala najine prijetne pomenke. Ko pa sem mu dal listek z naslovom v roko, me je ves začuden pogledal: »Kako?- je dejal, »vi stanujete v Dolgi ulici 13, drugo nadstropje, levo?« Prikimal sem. »Pa se vendar ne pišete Klobasa Peter?« »Tako se pišem,• sem začudeno potrdil. »Vraga, potemtakem stanujem vendar jaz pri vas! Jaz sem vaš sostanovalec...« POKLICNE TEŽAVE K zdravniku pride debe-lušast možak: »Zadnje čase ne morem spati.« »Predpisal vam bom uspavalni prašek.« »Hvala lepa, toda meni niso potrebni nikakšni praški. Predpišite jih raje mojim klientom!« »Vašim klientom? Kdo pa ste pravzaprav?« »Jaz? Minister za kolonije ...« ITALIJA SPOMLADI ali takšna, kot jo ililu signor Pella... / in tak-at, ko odpade llstj* ... prrTTTT^&i BOLTEZAR STRIGLA: Čudna zgodba Od nekod sem se pripeljal. Vesel, da sem zopet med svojimi ljubimi meščani, sem izstopil iz vlaka. Ze prej sem si pripravil vozne karte, da ne bi imel pozneje pri izhodu nepotrebnih sitnosti. Toda ko sem jih hotel oddati, me je železničar pri vratih prijazno potrepljal po rami: »Kar obdržite jih za otroke. Mi že dolgo ne pobiramo več starih voznih kart.« Te novitete In naprednega mišljenja sem bil resnično vesel in sem vedro odkorakal. Zunaj je že čakal trolejbus, ki me je kot bi mignil odpeljal v center mesta. Odložil me Je na trgu, kjer sem pred neko izložbo opazil množico ljudi. Radoveden sem pristopil in zagleda velik letak, kjer Je pisalo: »Ponovna zmaga domačega moštva! Branik pregazil zagrebSko moštvo s IS proti 1 In se tako povzpel na prvo mesto v drugi zvezni ligi!« Z manjšimi črkami pa Je pisalo: »Branik pride tako drugo leto neovirano v prvo ligo, iz katere bosta izpadla Partizan In Crvena zvezda, medtem ko je ljubljanski Odred zasedel prvo mesto.« Nisem mogel verjeti svojim očem. Pomel sem sl jih. Toda črke so ostale iste, smisel seveda tudi. No, sem sl mislil, končno vendarle rehabilitacija slovenskega nogometal Ker sem začutil žejo, sem stopil v bližnjo gostilno. In glej: komaj sem prav sedel, je že stal natakar pri meni in me prijazno vprašal, kaj želim. Povedal sem. Cez nekaj minut, morda so bile tudi sekunde, niti prav se nisem utegnil razgledati, je Se stalo naročeno pred menoj. Popil sem In hotel plačati. In spet je prihitel natakar kakor senca k meni In rekel: »Plačat, kajne? Eno pivo, deset dinarjev, prosim.« Nisem mogel verjeti svojim ušesom in sem ponovil: »Samo deset?« »Da, vest« zdaj smo znižali stroške ln tudi viškov ne Izplačujemo več. Želimo, da bi sl tudi gostje enkrat nabrali nekaj viškov.« Ves vesel sem mu dal petnajst dinarjev in hotel oditi. Toda natakar me je ustavil: »Oprostite, ali me hočete žaliti? V našem mestu že dolgo več ne sprejemamo napitnine. To namreč ni v skladu s socialistično moralo.« Vzel sem pet dinarjev nazaj ter odšel. Stopil sem po ulici naravnost, potem pa se obrnil na levo v najbolj prometno In trgovsko ulico mesta. Ko sem obstal pred knjigarno, so me začudile nizke cene knjig: nobena ni bila dražja od 100 din. Posebno mi je padla v oči cela kolekcija knjig, ki jih Je v zadniem času Izdala domača založba, med njimi vrsta mladih avtorjev. Tudi v vseh naslednjih Izložbah sem opazil globoko znižane cene. Povsod so se blesteli neonski napisi: »Vse za potrošnika!« Potem sem stopil do krasnega tako visok umetniški dodatek, ki ga vendar ne zaslužim! Moj kolega, ki je znatno boljši od mene, je dobil tako majhnega?« In ne da bi čakal odgovora, je odhitel. Odprl sem usta ln jih pozabil zapreti. »Kaj pa je?« se je smejal gledališki ravnatelj. »To je pri nas sedaj vsakdanji pojav. Ti ne veš, kako čudovite ljudi imamo.« Potem se jo ozrl na stolno uro (ki jo šla) in rekel: »Mudi se ml. Nocoj imam predstavo, veš. Toda tu imaš našega opernega direktorja, ki ti bo povedal še nekaj čudežev.« In že je lahkih nog odbrzel ter Izginil za moderno fasado novega teatra. »Dober dan!« »Zdravo!« »Kaj res tudi Opera že Igra?« sem vprašal odlično razpoloženega direktorja. »Seveda. Poleg tega vam moram povedati še nekaj Lepe, čudovite slike. In pod vsako je bilo napisano: »Prodano. Rezervirano za prodajo. Prodano temu in temu podjetju ...« Ustavil sem znanega slikarja in molče pokazal na napise. »Da, res je. Ni samo reklama. Vse je v resnici RAZPRODANO. In še ve« ti moram povedati. Položaj naših slikarjev je več kot ugoden. Vsak ima svoj atelje, vsak dobi barve skoraj zastonj in vsak vse proda. Med nami pa ni več nobenih trenj in nesoglasij. Smo kakor ena družina.« Poletel sem iz galerijskih prostorov kakor na perutih. »Kakšne novice!« sem pomislil. »Zlati vek se nam obeta!« Naglo sem prečkal trg ln opazil spodaj novo, že ureleno tržnico, kjer so domača podjetja prodajala kvalitetno blago in to daleč pod normalno ceno. Spešil sem. Mudilo se mi Je na kosilo. Na večjem trgu sem zavil v gostilno. »Na Žalost, tovariša Klempalo ni doma — pač pa se morda oglasite kdaj jutri ali pojutrišnjem...« »Saj pravim! Eno minuto ga pustim samega in,. .!< »Poglej si no — hlk! Pa sem se — hik — res porabil — bik — obriti!« poslopja, ki se ml je zdelo, da ga včasih ni bilo tam. Pred njim sem srečal gledališkega ravnatelja, ki me je prijazno pogledal v oči in rekel: »StrmU, kaj! To je naše novo gledališče. Menda mu ni para v vsej Srednji Evropi!« Bilo j« res impozantno poslopje. »In sezona se je sačela?« sem ga vprašal »Jasno! Kje pa hodiš, da tega ne veš?l Ta teden je na vrsti £e tretja dramska, v naslednjem tednu pa bo druga operna ln še ena baletna premiera.« »Vraga! To Jo pa res čudno! Ne vem, ali sanjam ali bedim!« sem se začudil. »Kaj je čudno?« me Je začudeno vprašal gledališki ravnatelj. »Nič, nič!« sem zamomljal ln hotel še nekaj dodati, ko naju je prekinil znan igralec. »Tovariš ravnatelji 2e spet ste dali meni glavno vlogo, ko sem vam že zadnjikrat izrecno dejal, da jo dajte raje mojemu kolegu. Meni pa dajte raje kakšno stransko vlogo. Potem pa še to! Kako ste mogli dati meni novic. Ali veste, da bo naša Opera letos gostovala v vseh večjih središčih naše države? Ia da bodo naši protagonisti hodili na študijska potovanja v Pariz, London, Dunaj ln New York?« »Kaj?« sem rekel in pustil usta odprta kar naprej, da mi jih pozneje ne bi bilo treba zopet odpirati. »Da, tudi orkester sem Izpopolnil, saj je sedaj tudi za orkestraša dovolj ln #e preveč stanovanj na razpolago!« »Tako?l« sem Izustil In •e poslovit Hitel sem čez trg in zavil v ulico mimo konjskega mesarja ln obstal že pred popolnoma dograjeno in popravljeno Narodno galerijo. Nad vrati je visel velik napis: »Oglejte si razstavo domačih upodablja-(očih umetnikovi« Vstopil sem. Obiskovalcev se je kar trlo, tako da so Jih morali spuščati v razstavno dvorano po skupinah V lepo opremljeni ln razsvetljeni dvorani so visele slike. Razne slike. Notri ja že bila vesela družba, ki je dostojno prepevala lepe slovenske pesmi. Tudi radio je prenašal spored slovenske postaje. Pravkar je napovedovalec rekel: »Z današnjim dnem ukinjamo na želje poslušalcev radijske reklame. Obenem pa sporočamo, da bo imela domača radijska postaja x naslednjim prvim celodnevni samostojni program.« Utrujen od tolikih vtisov sem se ozrl skozi okno, kjer se je v daljavi (blizu mosta) ponašala s svojo visokostjo In zunanjo lepoto novo dograjena stavba. Sosed pri mizi Jr ujel moj pogled in ml rekel, da so stanovalci že v stavbi in da je najemnina smešno nlzkal 650 din za komfortno stanovanje. Stanovanjski urad pa sedaj ponuja prazna stanovanja ... Od začudenja sem zazijal, tako da se mi Je sicer izvrstna Juha zaletela. Za-kašljal sem, ln se — zbudil. Od takrat sem sklenil, da pri Juhi več ne kašljam! »Na Jo, je 21 pač holt ta* gomplicirt auf dera v®”’ gol, lipsto frau Kličeš Azo, šaugns, ta mama ouW-pajšpiil te Mici, tam iz *“ no, kak se ie zdaj reče -* tam s Folkmeroviga preho-da! Azo te Mici, te bot »n Karakter, tes zogi! Eni P*8' vi morckerl od enlga £a* rakterja isi, to Mici! Stoln ina saruo fur, frau Kličefc kak sem jo zadnokrat P®‘ gegnala. Azo gane aufpud" je bla, vira hon am dohj Ira rli e rte frau Muršee, bot*1 ksokt, azo jast fam Pon* rekla, toto je ena gane Se' venlih gemajnliajt, botsj ksokt! Stiilns ina fur. botsj ksokt. ta &o ovl htell, ta P' Jast šla na ena taka sestanek, botsi ksokt. Jast. hotsl ksokt. jast grem šon llba n® fcčernicah in di kirhn, hotsl ksokt. ko pa da bi šla n* ena taka sestanek, hotsl ksokt, paj te bohn štajern« krajehiraisakranahamol! •“* botsi ksokt!« »Jo, bizo? Cl grema k f®" černieum, krigt ma men# davke eum čoln?« »Bo den! Oba giftn kom» sl tlurtn pesa, giftn! 1» tn*° pridu trse od grtraKterja. An garakter musma hobn, an Karakter! Tes zogi. an g»' rakterl« ina ptavna pouetotainsca 100.000 dinarjev odškodnin« lahko zahtevate, če imate srečo, da se zaleti v vas avto Mežiškega rudnika in se vam ne zgodi kal drugega, kot da vas nekoliko boli glava. Zahtevate torej lahko, kot rečeno, če jih boste pa pobili, Je seveda druga pesem... Ce imata preveč komercialistov ln premalo službenih mest zanje, napravite kot neko podjetje V Mariboru I Nastavite posebej komercialista ** jabolka, komercialista ** Jajca, eventualno še komercialista za premalo dela in komercialista preveč denarja! »Oprostite, ali Je to k»v# ali čaj?« »Ne vem! Okus Ima P® milnici.« »Ah, potem bo to kakaot* Za vsak primer . •. Direktor Osfržek (Piše Ivan Žebljiček) — Dovolite, tovariš natakar, samo majhen vozclčc':, “a ne bost« pozabili na mene .. DOMAČI MOZAIK Slikarji — pozor! čudoviti pejsožl. romantična pokrajina, nedotaknjena divjina — v- to vas vabi! No bozabite prinesti platna, barv, čopičev — in pa metlo, da vsaj nekoliko pometete nesn«>o okrog zadružnega d°ma v Drngatušu, preden ga začnete slikati... 1 Rešilni avto Iz Trbovelj je prepeljal nedavno v bolnico človeka, katerem i so ponudili, ko je hotel kupiti vozni red za avtobus, liter vina. Tega, da je vozni :• d ha avtobusu odvisen od žlahtne kapljfce, ki Jo točijo V raznih oštarijah ob poti, revež ni več slišal! V Ljubljani in Mariboru so prekinili z gradnjo stanovanj! To vse na podli ti epohalnih uspehov, doseženih v novomeški tovarni lesnih izdelkov. Tam so nnm-delavci od samega občudovanja lepe nove limuzine, v15o je nabavila tovarna pozabili, da stanujejo v malo ”°ljših drvarnicah I Administratork« Izabela je bila usluž-bena pri gostinskem podjetju v Mariboru. Tistega večera se je vračala domov i* kina, kjer Je gledala risanko »Ostržek«. Ko je ravno mislila na kletko, v katero je neusmiljeni cirkuški lastnik zaprl Ostrika, je prišla domov. Njen dom je bilo malo skladišče ali ekonomsko izraženo ekonomat, ki ga ji je dodelil direktor v smislu personalnih božjih zapovedi, da bodi uslužbenec povezan s podjetjem. (zabela je legla v posteljo in mislila. na Illm Kaka čudovita podobnost je bila med njeno sobo in sobo mojstra, ki Je napravil Ostržka. Razlika je bila le-objektivnega značaja. Medtem ko so mojstrovo sobo krasile najraznovrst-nejše avtomatske ure, so njeno sobo krasili kolobarji sira, salame, kumarice in drugi gostinski material. Luna tn zvezdice so skozi okno pošiljale svoje žarke, ki so se odbijali od klobas, kt so visele nad njeno glavo in ponosno bingljale kol da bi hotele reči: »Me smo toliko spoštovani blagovni fond!« Izabela sc je spomnil« na Ostržka, ki mu je vilo dala dar govora in pomislila, kaj bi bilo, če bi vila tudi te klobase oživela: ali bi se spremenile v prašiča ali konja? Ko je tako premišljevala, Je nekdo surovo potrkal na vrata. Izabela si je mislila, da jo je morda obiskala vulgarna vila druge vrste, ki nima smisla za to, da bi prijadrala skozi okno na. luninem žarku Ogrnila sl je plašč in odprla vrata Na vratih se je pojavila vila v telesu direktorja. Direktor je bežno pogledal po siru ln klobasah, ustavil pogled na mastni salami, se obliznil ln stopil. Nato je dejal s službenim glasom: »Kontrola!« »Ob tako pozni uri?« »Seveda, kontrola mora biti takrat, ko jo kontrolirani najmanj pričakuje!« ln direktor je pričel šteti kolobarje sira, salame klobase. Izabela je legla v posteljo tn čakala na konec inventure. Direktor je napravil služben obraz in dejal: »Sedaj pa moram še pregledati rjuhe in odeje na postelji!« In ker Je bil truden od štetja klobas, je omahnil na posteljo. Drugo jutro je direktor odšel in dejal: »Težko je biti direktor! Človek mora delati podnevi in ponoči!« Minilo Je nekaj dni in gostinski uslužbenci so se začeli hihitati in s prstom kazati za direktorjem. Direktor jih je nahrulil, toda nič ni pomagalo. Poklical Je k sebi Izabelo, ki se mu je tudi v obraz zasmejala. Ko je jezno nad nio zakričal, mu je pomolela pred obraz ogledalo. Oh, groza! Direktor je videl v ogledalu svoj obraz z dvema velikima oslovskima ušesoma! Izabela mu Je dejala: »Najbrž ste bili poredni in so vam zato zrastla oslovska ušesa kot Ostrž-ku!« »Saj sem le klobase štel!« Ko je izgovoril te besede, mu je zra-stel še dolg nos. Vsi so govorili, da s takim nosom in * takimi ušesi direktor ne more več biti. Svetovali so mu, naj gre k zdravniku, toda direktor k zdravniku ni hotel iti, ker bi mu moral povedati resnico. In nos ter ušesa so meso postala in na direktorjevi glavi prebivala. TRI SKORAJ RESNIČNE UGANKARSTVO — Moj očka dela takšne križanke za Časopis, da jih redko kdo reši! — To ni nič! Moj očka piše za časopis filmske kritike! GENIALNOST — Moj očka Je odkril v Afriki novo Pleme! / — To ni nič! Moj očka Je uganil, zu- KOMPARACIJSKE... kaj se v Mariboru neko društvo imenuje »Zveza kulturnih delavcev«! VIŠEK — Moj očka je iznašel novo vrsto letala — To ni nič! Moj očka pa nikoli ne čaka na avtobus. — To Je pa nemogočo! — Je! -Gre vedno kar pel LJUBLJANSKA UGIBANJA Ljubljanski bralci »Večera« zaman iščejo ta časopis Po vsem svetu. Ni ga dohiti niti v trafikah niti v Prodajalnah časopisov. Edi-J>o kavarna »Union« ga ima •h jo zato nekateri sumijo, da tma pogodbo s kolporterji, da bi na ta način povečala število gostov. Toda Ljubljančanov naj to ne boli! Ce v Ljubljani ni na prodaj »Večer«, pa lahko kupijo »Daily Tele-graph« — saj je London očivldno bliže kot Maribor in tudi zveze so boljše... KOMUNALNE NOVITETE ZA IZBOLJŠANJE PROMETA. Kot smo zvedeli, httmeravajo zaradi počasne vožnje na nekaterih ljubljanskih tramvajskih progah uvesti spalne vagone. » tej tvezi Je takoj nekdo še predlagal, da naj zgradijo na nekaterih tramvajskih postajah še čakalnice s prenočišči. KONEC TEŽAV Z RAZSVETLJAVO! Najnovej« Predlog as izboljšanje razsvetljave na periferiji nekaterih naših mest je izdelal naš znani strokovnjak ca komunalna vprašanja, tovariš N. M. Po njegovem Predlogu bi naj v vseh predmestnih ulicah obesili Prnogo velikih lepakov in transparentov z napisom: •Sveti si sam In svetil ti bo MLO!« ANKETA! Neki humoristično razpoložen državljan je Predložil, da bi izvedli v naših mestih med potrošniki a*»keto, kako ocenjujejo medsebojne konkurence trgovcih ln gostinskih podjetij In koliko imajo oni od nje. **ravijo, da Je že na prve glasove o tej anketi planila Poka trgovinska zbornica ln njen predsednik je užaljeno izjavil: »Kaj pa sploh briga potrošnike konkurenca •Pod našimi podjetji! Potrošniki naj kupujejo, ali pa P*i Pustijo, če nočejo ...« ENOSTAVEN RAČUN Ce bi bilo na prvem predavanju ljubljanske Delavske univerze več ljudi, kot lani na zadnjem in če bi vsi ti ljudje še vedno ne odtehtali nekaj manj ljudi kot Jih gre v »Slonov bar« in č« bi nato vsi tl ljudje še vedno tako ne napolnili dvorane, kot bi Jo lahko, če bi jih prišlo še nekaj več — skratka, kaj bi slepomišili: obiskovalcev je bilo pač komaj petnajst! »Pazi, da se mu kaj ne zameriš! Piše spomine...« DEBEJ.F ČASNIKARSKE RACE OSLOBODJENJE (Sarajevo), 24. 10. 1953: Od stranih filmov« hajslabije je bto posječen francuski film »Svijet na Kejžarju«. Dva komplimenta: »Oslobodjenj««, Jd je zamenjalo slovenski film s francoskim in naši slovenski filmski industriji, ki je izdelala film, za katerega je bilo najmanj zanimanja... SLOVENSKI POROČEVALEC in VEČER, 30. 10. 1953: Največ so trpel! kraji . kjer je reko Gali podrla šest obrežnih mostov. Glavna cesta pri Hermagoriu. • Očitno bo treba nekaj popravkov najprej slovenski narodni »Tam, kjer teče bistra Zlla«, ker je pravilno (glej zgoraj!) »bistra Gali«, pa tudi Mohorjevo knjižnico bo treba preimenovati v »Herroa-gorjevo«, če je starodavno slovensko mesto Šmohor že tudi za nas Slovence Hermagor ... LJUDSKA PRAVICA-BORBA. 28. 10. 1953: Se nocoj bo govoril ministrski predsednik Lava!...! Viš ga zlomka, le spet nova vlada v Franclji! In niti pisali niso o tem — najbrž Jih Je bilo sram, da Je bivši Hitlerjev podrepnik že zopet predsed-nik vlade . VEČER, 29. 10. 1953: Ker bo v katastrski dohodek zajet le večletni povpreček hektarskih donosov ob upoštevanju našega običajnega kolobarja in plodo-reda... Po pojasnila, kakšna je razlika med kolobarjem in plodoredom, pišite kar na uredništvo »Večera« — tam vam bodo radi postregli s pojasnili, Če bodo le mogli... ALI ŽE VESTE . . . ... da se nekateri okrajni funkcionarji, ki prihajajo v Trojane, najraje ustavljajo v vaški oštariji zato, ker se lahko tam z brhko točajko najbolje in najlaže pomenijo o perečih občinskih vprašanjih! ... da bodo v 2alcu kmalu zgradili nekakšno novo velehidroelektrarno, da bi tako izkoristili vso vodno silo, ki teče iz pokvarjenih strežnih žlebov mimoidočim za vrat. ... da skriva gospod župnik iz St Gotharda pri Trojanah v rokavu svoje halje dolgo palico zato, da ne bi prišel v skušnjavo in udaril z njo kakšnega otroka! ZADNJA SANSA PO SLEDOVIH GENTLEMENA JIMA Nekt boksar me je hotel prepričati, da nosi kino Udarnik v Mariboru svoje ime zaradi tega, ker se vršijo v njem večkrat boksarske prireditve. Jaz sem mu ugovarjal in dejal, da bi se moral v tem primeru imenovati kino Cirkus. Cirkus zaradi tega, ker nastopajo v njem ob takih prilikah krvoločne živali in klovni. Zadnji boksarski derby med Branikom in Železničarjem je navdušil ljudi za nogomet (zaradi tega so šli popoldan na tekmo Zagreb-Branik, ki jih je navdušila zopet za druge športe). Tako si različne športne panoge lepo medseboj pomagalo Boks čudovito deluje na človeško dušo! Duša ti prične siliti v glavo, možgani odpovedo in ljudje začnejo žvižgati še preden nastopijo boksarji v ringu. V nedeljo je bila kullse-rija zelo dobra, lahko bi rekli futuristična: v ozadju je bila zavesa, na kateri Je pisalo »Kino Rotovž«. To pa najbrž zaradi tega. ker so svojčas v tem kinu vrteli boksarski film »Gentleman Jim«, ki ga pa k sreči naši boksarji niso videli, ker bi sicer marsikaterega boksarja v nedeljo ne videli v ringu Boksarji so se najprej predstavili. Ko so se priklanjali publiki, smo takoj videli, da bi jih bilo treba poslati za nekaj ur v Simončičevo plesno šolo, ker se le priklanjati ravno tako težko kot boksati. Nato se Je pričela borba. V prvi rundi so boksarji uporabljali tudi noge. pozneje pa so videli, da to Ob »vdoru« hrvatskih In srbskih igralcev v slo- venska nogometna društva. MATIČNI ORADI '»»MA — Orkalujt Ce tudi potem ne bomo boljše Igrali, ko st spremenimo imena na »ič«, potem pa zares ne vem.,,t? nima smisla, ker je treba itak udarjati samo z rokami, ko pa padeš na tla, nog tako in tako ne rabiš. Pri sodnikih sem Imel občutek, da so prišli lz Pan Mun Joma, ker niso bili skoraj nikoli soglasni. Edina sreča, da ni bil konec prireditve odvisen od njihovega soglasja, ker bi sicer v kinu Udarnik morali postaviti šotor«. Izid dvoboja je bil neodločen 10:10. Eni ln drugi navijači so rekli, da je ta rezultat svinjarija. Končno enkrat so bili po več letih Branlkovl in Železničarjevi navijači soglasnL NA DNU Nogomet je lepa, toda težka igra. Najteže je namreč odločiti, po katerem sistemu se bo Igralo. Branik je namreč v petih tekmah preizkušal različne sistem«, toda nobeden ni bil pravi. V nedeljo je na primer Branik preizkusil proti Zagrebu svoj sistem polmeseca, to je obe krili silita najprej v offslde, medtem ko Je napadalni trio Plaznik, Cučko ln Fiveši bolj zadaj NI nam še dovolj slabih slovenskih filmov. Sedaj je še »Polet« objavil film igre Odred-Sarajevo. Nekdo ml Je rekel, da je bil ta film že vnaprej obsojen na neuspeh, ker nastopajo v njem sami diletanti. RAZNOLIKOST Na zadnjem dvoboju med boksarskima ekipama mariborskega Železničarja ln Branika smo videli precej objemanja ln božanja, vnete rokoborbe ln bikoborbe ter tudi nekaj — boksa. tekmah ln po skopih prvenstvenih trinajstih prejetih grdih so končno dosegli kar — en gol. TEHTEN VZKLIK KONČNO* USPEH! Branikovo ligaško nogometno moštvo se Je v nedeljo s svojim vrlim trenerjem vred vendarle uspelo krepko postaviti. Po komaj treh prvenstvenih Branikovo drugo nogometno moštvo je v zadnjih tednih premagalo dva člana slovenske nogometne lige z rezultatoma 11:0 in 14:01 In nekdo Je ves vzradoščen vzkliknil: •Kako mora igrati šele prvo moštvo, če je že drugo takšno I« ŠPORTNE KVALIFIKACIJE V pisarno nekega športnega društva Je te dni prišel možak ln zahteval vpisnlco. ■Seveda, takoj vam jo izpolnim!« jo dejal sekretar društva. »V kateri sekciji pa ste pripravljeni sodelovati? Morda igrate nogomet?« »Ne, ne znam!« »Ali pa odbojko?« »Ne. ne znam!« »Morda rokomet, košarko?« »Tudi ne znamt« »Ali pa morda lahkoatletlleo, tenis, kegljanje, kolesarjenje, sabljanje, šah?« »Tudi ne znamt« »Potem pa... kaj potem sploh znate?« »Znam izvrstno .švercati' preko meje najrazličnejše blago, tako da ne bodo na meji ubogim fantom vsega pobirali la Jih vlačili po časopisih... 1« NAJSPODOBNEJSA SALA »TOTEGA LISTA« — Povej, Vera, bi se tl hotela poročiti z defrav-dantom? — Odvisno od tega, koliko Je poneveril.. .1 »Prosim, tovariš — — ali ni to hiša številka »* »Ne! To je številka 33)« »A tako, hvala lepa, P°' tem pa sem še trezen." STARE SALE — PA DOBRE Jaka gre domov ln pozno je že tudi, Jaka pa poln, da je čudno. Pred neko hišo se ustavi la vpraša miličnika: SKROMNE ŽELJE Kot običajno, so na »roj* obsojenega vprašali *a P°' slednjo željo: . »Porcijo gob bi rad P°' Jedel, če Je mogoče!« »Kako pa ste prišli P18 na gobe, človek?« »Veste, vse svoje živ«*' nje sem se bal jesti g008* da se ne zastrupim...* in sl podaja žogo toliko časa, da pride nasprotni igralec in Jo odvzame. Gledalci so pravili, da bi bil Vitek zelo dober igralec, če ne bi bil tako reakcionaren, ker gre večkrat z žogo nazaj, namesto da b( šel naprej. Gabrljan Je tudi zelo soliden igralec. Polomi ga pa samo takrat, kadar Je stoodstotna priložnost, da doseže gol. Najbolj potrpežljivo prenaša poraze Branika »Večer«, ki bo nagradil s-pokalom onega Igralca, ki bo prejel največ točk po ocenah vseh tekem. Potrebno pa oo vsekakor spremeniti besedilo, ki je gravirano na pokalu in ki se glasi: »Najboljšemu nogometašu Branika«. Glasiti se bo moralo: »Najmanj slabemu nogometašu Branika«. SLAB FILM SIllBt $111 Tokrat Je bilo bolj zanimivo) Naši bralci so pokazal mnogo smisla za humor in tudi duhovitosti! Ker P* smo prejeli precej odgovorov, ki so skoro enaki, °* bomo mogli objaviti vsakega odgovora poimenske> temveč le nekatere različne — po našem mnenju najboljše — odgovore, ua koncu pa še Imena dobitnikovi med katerimi Je tudi tokrat moral odločiti žreb. 2 3 I. »Ali vas ne boli roka, ko jo drilto takole pokonci?* 1 Čuteče sre« ua Mopl: »Oh da, človeka kar sre« boli. koliko ljudje pretrpijo pri takšnih prometnih nesrečah... Is 3. »Zdravo, tovariš Sepeol Kako Je kaj noga? ** boljša?« 1. »Hehe, ta pa Izgloda kot strašilo!« k »Poglej, poglej! Ta tudi pride vsako nedeljo1 sem... !■ 8. »Oprostite, ali Je tu v vasi kakšen optik? Izgubil namreč Ti 1. »Cernu pa ntfj prinesla dečnfka? ** vidiš, kako dežuje?« k »Dokler bo lilo. pač ne pojde*® od tod« ., k »Za vraga! *■* ste znorel I?« ' •Kaj še — treniram sa trodlmensfO-nalnl film jDeševJ* _ — prihaja*!« Tri knjižne nagrade je dodelil žreb Travnik Dčhl?®*' Marlbor-Studenct, Leningrajska 28: Franceta Bol**' Celje, Titov trg 1 ln Ivu Kohlenbrand, Dravogr*<£ Ostali, katerih odgovori so objavljeni, pa dobijo avtorski honorar. Ir-tni« No»laar»fce dreft«e Slovenite, MvertesUti* Maribor - Ur«|« intolttl »dbo«, »d(OTOral aredalk Orasaa FUmi - Letna 100 din — UradaUtva la apra««i Uiribo«. Eopalilka 9 — Telefon SS-rt - Ote rni. NI UM-T-ti* — Poitai predal (I — Bokopteor