SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. % V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija |v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldae. Štev. 198. V Ljubljani, v petek 24. avgusta 1894. Letnilc XXII. Boj za Podgrad. Iz I s t r e 22. avg. Najvažnejša točka v našem sodnem okraju je Podgrad, ki je pravo središče v vsakem oziru. Kakor drugod v Istri, tako je tudi tukaj gospodarila mala četa naseljenih Italijanov, koji so se večinome re-krutirali po c. kr. uradih. Pred 7 leti prevzel je upravo občine deželni poslanec gospod Slavoj Jenko. Mi, ki smo na svoje oči videli prejšnje grozno gospodarstvo, prazne blagajne, razrušena občinska poslopja, občino brez vsakega premoženja in vsakih dohodkov, tesnimi občutki gledali smo moža — poštenjaka, bode li mogel ogromno breme prenašati in našo nesrečno oDčino na pravo pot spraviti. Kajti za slabim, a v verskem in narodnem oziru popolnoma protivnim gospodarstvom otrpnelo je srce našemu narodu. In to so oni grozoviti nasledki gospodarstva naših liberalnih Italijanov — narod otrpne, zgubi vero, zgubi ljubezen do svoje narodnosti in do maternega jezika. Težka je bila naloga, kojo je sprejel g. Slavoj Jenko, ali še večja bila je njegova odločnost in delavnost. V kolo ž njim stopili so vsi uglednejši možaki in tesno ž njim združila se je naša rodoljubna duhovščina. Od ranega jutra, do pozno popoludne sedel je v občinskem uradu ; brez plače, brez vsake nagrade opravljal je samo z jednim občinskim uradnikom obširne občinske posle in v kratkem času uredil zamotano občinsko štreno. Razrušena občinska poslopja so popravljena, deloma obnovljena, občinski dolgovi so poplačani, v take namene se je potrošilo čez 20,000 gld. in v občinski blagajni ostalo je prihranjenih par tisočakov. In narod je prenovljen. V složnem delovanju z našo duhovščino znal je požrtvovalni gospod Slavoj Jenko narodu vcepiti samozaupanje, prednjačil je narodu z lepim vzgledom in narod postal je veren, ljubi svoj materni jezik in svojo narodnost kakor malo-kje na Slovenskem. Iz Trsta piha mrzel veter. Gospodarji položaja v Istri so Italijani in v rumeni hiši v Trstu odmeva glas iz Poreča. Deželno- in državnozborske volitve so pred vrati in tukaj je volilni okraj poslancev Mandiča in Jenkota, tukaj je tudi volilni okraj Spinčičev. In kojega sredstva nebi uporabila Trst in Poreč, da ne bodo voljeni vsi poslanci I Najeli so znanega Francesca Marotti iz Obro-vega. On povsodi znan kot velik stiskavec, ki bi rajši dal kos mesa od svojega telesa, kakor novčič iz svojega žepa, on, ki se ne bi bil ganil iz svoje prodajalnice in krčme ni za 5 minut, sedaj cele dneve, cele tedne okoli dirja, sedaj v Poreč, sedaj v Trst, sedaj na Volovsko. Kakor črna megla vleče se po dnevu in po noči s svojimi pomagači po vaseh, mami ljudi skupaj v gostilne, kriči in zabavlja na »farje", odvrača ljudi od cerkve, napada g. Slavoja Jenko, on — on žuga, da bode vse odstavil, ki s »farji" držijo, kajti ž njim je deželni odbor v Poreču, ž njim je c. kr. namestnik v Trstu, ž njim je c. kr. okrajni glavar na Volovskem. Na mizo hodi liter za litrom in vse plačuje on, stiskavec Francesco Marotti. Odkod je ta denar ? Pijana druhal okoli njega preklinja in na čelu se ji pozna znamenje Judeža Iškarijota. Pošteni in značajni ljudje se s trudom ogibljejo te družbe in med celim narodom vlada samo jedna govorica: »antikrist je tukaj 1" Ni li zdaj najugodnejši čas, da se izvede dolgo nameravani „colpo di grazia" — smrtni udarec — nad probujenim Podgradom? C. kr. namestništvo v Trstu razpustilo je občinsko zastopstvo v Podgradu, odstavilo župana g. Slavoja Jenko-ta in imenovalo sporazumno z deželnim odborom v Poreču tri upravitelje. Vsi trije so pravi hlapci Francesca Marotti, kajti on donaša zapovedi iz Trsta, Poreča in Volov-skega in oni morajo vse slepo izvršiti. Med narodom nimajo ni vpliva, ni pristašev. Kakor razdražen lev gleda naš dobri narod to mešanje na občini in željno pričakuje časa volitve, da razpodi nepozvane goste, da mu ne razmečejo težko prihranjenih žuljev v občinski blagajni. Kdaj bodo volitve? Po jasnem slovu postave morajo se volitve razpisati v teku šestih tednov po razpustu občinskega zastopstva. Zdaj je vsako nedeljo in praznik na vsakem shodu Francesco Marotti in njegovi pomagači. Gorje mu, kdor mu je dolžan in da se mu protivi! Precej tožit! Tudi zna za vsa pota navzgor, človeče je sicer jako omejenega znanja in pameti, vendar ima dobre učitelje. Tožil je nekega pohlevnega dacarja pri njegovih gospodarjih. Znani radikalni slovenski »rodoljub" Gorup po svojem poslovodju, tudi »rodoljubu". Kalistru zažugal mu je z odpustom, če se bo držal Jenko-ta in duhovščine. In vendar je ravno ta čas njegov cestar v Obrovem javno napadal gosp. hru-šiškega kapelana zaradi volitev in vendar so v Pa-zinu tudi njegovi dacarji pri letošnjih volitvah glasovali in strastno agitirali za italijansko stranko. Taki so naši narodnjaki-bogataši! To se je poneslo Francescu Marotti. Kaj pa z duhovščino? Hvalil se je, da mu je naročeno, naj pazi, če koji kapelan agitira. Bil je dne 19. t. m. shod v Račicah. Na shodu se ve bil je tudi Francesco Marotti in iz svoje stisnjene mošnje plačeval svojim prodancem vino. In plačeval je od poludne do večera. Hrušiški kapelan g. Šifrer imel je v Ra-čicah službo Božjo. Kakor je navada, pristopijo pred in po službi Božji možaki k svojemu duhovnu, da ga pozdravijo in kaj poprašajo. In pravili so možje, kako hujskajo nekateri prodanci proti zidanju cerkve v Podgradu. Gospod kapelan razložil je narodu to vprašanje in poučil narod, kako se ima vladati. To je zvedel Francesco Marotti. Kapelana tožit, ker agitira proti njemu. In precej drugi dan na vse zgodaj napregel je koBje, privezal vrečo sena na voz in hajd na Volovsko tožit g. kapelana Šifrerja k c. kr. okrajnemu glavarstvu. Mar misliš ti Francesco Marotti, da so duhovni mutasti psi in da ne smejo narodu pokazati, kaj je belo in kaj je črno! Ali misliš, da je naš presvetli gospod škof kakor Gorup in Kalister, da bo svojim duhovnom zapovedal podpirati tvoje napade na sveto vero, na sveto cerkev in duhovščino? Povodom zadnjega obiska osvedočil se je presvetli gospod škof o napredku v naši župniji, videl je po g. županu Jenko-tu popravljene cerkve in žup-nišča, videl je lep sprejem, katerega mu je napravil veren narod — njemu, svojemu višjemu pastirju, njemu, nasledniku svetih apostolov. Pri nas je tedaj razvit volilni boj, čeravno niso še volitve razpisane. Še nikdar ni tukaj vladalo tako naudušenje za sveto stvar, kakor sedaj. — In On, ki nas je vstvaril kakor listja in trave, On, ki je pol sveta podaril sinom Slave, On — večni Bog — nas bo čuval! Makar na nas navalite svega svieta čete, Bog je s nami, tko prot nami, s njime hajd' pod pete! Shod kat. polit, društva na Pristavi pri Tržiču. (Konee.) Velikanska četa nemaničev ni imela zveze ž njim. Pravega Boga je pozabila družba; pozemelj-skega boga pa velika večina nima. Ali je potem čuda, da so jeli reveži tajiti Boga? — Propadati je jel tudi kmečki stan. Na razvalinah obrtnega in kmečkega stanu je vstajal četrti stan, izročen na milost in nemilost trinoškemu kapitalizmu. Evo nekaj dokazov za našo državo! Pri nas volijo v državni zbor vsi, ki plačujejo najmanj po 5 gld. direktnega davka na leto. Volijo možje, ki so dovršili 24. leto. Spomladi leta 1891 (pri zadnjih volitvah) je bilo 1,782 057 volilcev. Mož nad 24 let je nekako 5,716.000. Torej so imeli mej 1000 samo 303 volilno pravico. Ostali so v gospodarskem in političnem oziru brez pomena — proletarijci, reveži. Premoženje se vedno bolj združuje pri nekaterih ; nemaničev je vedno več. Kmečka posestva se vedno bolj izgubljajo iz rok dednih lastnikov njihovih in s tem tudi politična moč. Leta 1891 je volilo 63 velikoposestnikov jednega poslanca, 2574 meščanov in 10.918 volilcev na deželi pa tudi po jednega. 168 kmetov pomenja tedaj v političnem življenju toliko, kakor 46 meščanov in 1 veleposestnik. Pravijo, da smo vas prišli hujskat na Pristavo. Toda številke menda ne hujskajo, pač pa uče, da se morajo kmetje krčevito boriti za vsako ped zemlje svojega posestva. Veliki posestniki v naši deželi posebe so tudi naši narodni nasprotniki, ker so v veliki večini liberalni Nemci. — Številke pa govorč, da je delavsko vprašanje v zvezi s kmečkim in obrtnim vprašanjem. Leta 1885 je bilo mej 1000 prebivalci v naših kranjskih mestih 63 volilcev; leta 1891 jih je bilo samo 53. Kam jih je prešla mej tem časom desetorica? Propadli so, pogreznili so se pod površje k ogromni četi četrtega, delavskega stanu. Na deželi jih je bilo mej 1000 ljudmi leta 1885 — 92 volilcev; leta 1894 — 88. Štirje mej 1000 so se izgubili mej ne-maniče. 2. V naši polovici priraste vsako leto vknjiže-nega dolga na kmečkih posestvih za 31 milijonov goldinarjev. Če stane oral zemlje povprek 200 gld., propade tedaj na leto do 150.000 oralov. Recimo, da potrebuje kmetič za svojo družino 20 oralov, potemtakem izgubi 7000 kmetov vsako leto svoje posestvo. Kaj je potem ž njimi? Pridružijo se tisti množici, ki nima imena. 3. Eksekutivnih dražb na kmetih je vedno več. Od leta 1867 do 1870 jih je bilo povprek po 4000 na leto, kasneje po 8000 do 10 000 in še več. Te mrzle številke menda vsaj ne hujskajo. 4. V 61 okrajih je bilo pri zadnji štetvi manj ljudij, nego leta 1880, dasi se jih je mnogo več na-rodilo. Vzrok temu je, ker so se izselili v mesta C i h. Kr / iskat si dela. Na kmetih pa primanjkuje delavcev in dobrih poslov. Vse je razrušeno. Propadajoči kmetje in obrtniki dajejo torej svoje sinove in hčere v tvor-nice; izmej njih se nabira tista četa, ki žuga vsi družbi z najradikalnejšimi izpremembami. Mirno, priprosto, zadovoljno življenje na kmetih zamenjavajo otroci častnega kmečkega stanu z burnim, ubožnim in razuzdanim po velikih mestih. Tja hodijo trpet, kvarit se in umirat; tvornice polnijo, a hkrati tudi bolnišnice in ječe. Prav doslovno se izpolnuje tedaj v našem času Malthusovo gospodarsko načelo: „ Ječe, bolnišnice iu ladije z izseljenci so tista mesta, koder narava izločuje tiste, katerim nima ničesar dati." Vse to nam je prinesel liberalizem s svojo svobodo. Družba se je pregrešila, ker se je v javnem življenju odtrgala od Boga Stvarnika in Odrešenika in kazen ni izostala, čutimo jo vsi. — Kristijanu je umevno sovraštvo mej stanovi, umevni vzroki razdora mej reveži in bogatini. Tisti, ki so ljudstvu iztrgali Boga iz prsij, nimajo pravice zahtevati, da bi jih kdo spoštoval. Se neko drugo posebno svobodo, ki jo je prinesel čas, si moramo ogledati, ker tudi v nji vidimo mnogo vzrokov razširjajoči revščini in delavskemu vprašanju, menim namreč svobodo in ravnopravnost Židov. Sveta cerkev se je sicer vedno ustavljala vsakeršni krivici, toda pri tem je pa tudi vedno branila krščansko ljudstvo nravuim in gmotnim sovražnikom. V svojih zakonih je branila tudi Žide krivice, a ravno tako je tudi varovala kristijane pogubnemu židovskemu vplivu. Prepovedovala je kri-stijanom služiti pri Židih, zdraviti se od židovskih zdravnikov itd., sploh: vsako prezaupno občevanje ž njimi. Židje so morali nositi posebno obleko, da so se izmej vseh spoznavali. — Vse to je sedaj minulo, in menda ne kristijanom v dobiček. Človeku, ki pozna po svoji skušnji pogubni vpliv židovstva na krščansko ljudstvo, se milo stori, ko prebira, kako jasno in temeljito so včasih umevali židovsko vprašanje. Naj navedem samo jeden vzgled! Vojvodinja brabantska je vprašala sv. Tomaža Akvinskega, je-li sme po sili vzeti premoženje Židom svoje državice, ker so si vse, kar imajo, pridobili z oderuštvom. Sveti Tomaž ji je odgovoril v posebnem spisu („De regimine Judaeorum"). Tam pravi, da se tudi Židom ne sme vzeti, kar potrebujejo za življenje. Kristjanje ne smejo biti nikomur v izpodtiko, niti Židom, niti poganom, niti cerkvi božji. Krivično pridobljenega blaga židje ne smejo obdržati; vrniti se mora pravemu lastniku. Vladarji pa sami zase ne smejo jemati denarja, Če niso sami naravnost oškodovani; tudi krivično pridobljenega denarja židovega, ki je bil obsojen k denarni kazni, si ne smejo pridržati. Ako trdijo, da imajo škodo, morajo jo sami sebi pripisati, ker „ta škoda izvira iz njihove malomarnosti. Zakaj bolje bi bilo, da bi silili Žide k delu, da bi si tako pridobivali vsakdanji živež, kakor da kar brez dela žive in samo z oderuštvom bogatijo". Vprašanju, je-li je prav, da imajo židje kako posebno znamenje, odgovarja tako-le: „Temu je odgovor jasen po sklepu splošnega cerkvenega zbora, da naj se židje obojega spola v vseh krščanskih pokrajinah razlikujejo po posebni obleki od druzega ljudstva". To zadnjo srednjeveško napravo bi še naj-ložje pogrešali, ker se židje blizu že sami po sebi dobro ločijo od nas, pač pa v marsikaterem drugem obziru želimo malo drugačne svobode Židom. Kristjani niso hoteli več ubogati cerkve in sedaj služijo v velikem številu — Židom. Liberalizem jih je tako osvobodil. III. Jasno torej vidimo, da od dne do dne bolj propadamo in da postaja delavsko vprašanje le — preresno vprašanje ne samo za tiste, ki so sedaj v delavskem stanu, marveč za vse ljudstvo, za celo družbo. Kako naj se reši ? Dva odgovora imamo, ki se oba v tem smislu umevata. Oba trdita, da je socijalno vprašanje prav za prav delavsko vprašanje in oba temeljujeta torej na najširšem temelju. So-cijalna demokracija in katoliška cerkev sta tisti sili, mej katerima se bo bil zadnji boj. Vsi vmesni kričači, naj se imenujejo liberalci ali kakorkoli so brez pomena, ker jim nedostaje doslednosti in žilavosti. Socijalna demokracija na jedni, katoliška cerkev na drugi strani; ob6 priznavate, da je treba pre-osnove. Socijalisti pravijo: Boj mej stanovi je naraven in bo trajal toliko časa, dokler zasebno lastništvo ne poneha in dokler se vsi ljudje v družbj ue zjednačijo. Katoliška cerkev pravi: Boj mej stanovi ni naraven, marveč vsi stanovi so poklicani, da se mej seboj pomagajo, kakor udje jednega telesa so; vsak ima svoje opravilo, a vsi so potrebni in opravilo jednega ne zavira druzega pri njegovem delu. Naravna je torej sloga mej raznimi udi društvenega telesa, — mej stanovi. Potreben je vladar, potrebni so podložniki. Delodajalci in delavci si niso po naravi v nasprotju, marveč so navezani drug na druzega. Duhovnik in verniki, gosposka in ljudstvo morajo sodelovati, vsak po svojem v splošni blagor; kmet, obrtuik, učitelj, umetnik in učenjak vsi so si potrebni. Sloga mej njimi je pa mogoča samo, če vlada mej vsemi krščanska pravičnost in ljubezen. Kako se pa dosezi preosnova. Socijalisti pravijo, da je dobro vsako sredstvo, tudi kruta sila, revolucija. Katoliška cerkev pa trdi, da se mora skušati preosnova s složnim sodelovanjem cerkve in države in da morajo temu pomagati tudi posamniki po svojih močeh. Katoličanje imamo že izdelan načrt, po katerem se nam je ravnati. Ta načrt je okrožnica sv. Očeta o delavskem vprašanju z dne 15. vel. travna 1891. Sv. Oče sami priznavajo, da sedaj ni premoženje pravično razdeljeno. Razstoj mej reveži iu bogatini se mora zmanjšati. Vsak mora imeti upanje in možnost, da si kaj stalnega pridobi. S tem bi se povečala zemlji rodovitnost, veselje do dela in ljubezen do domovine. — Ta beseda sv. Očeta je v naših časih izredno pomenljiva. Socijalisti nočejo poznati domovine, niti narodnosti; norčujejo se iz obeh. Tudi kmečko ljudstvo je vedno manj navezano na rodno zemljo. Velikanske množice, ki se selijo iz vasij v mesta, ki zapuščajo svoj dom in se podajajo v daljno tujino, ki napolnujejo ladije na poti v Ameriko, to jasno izpričujejo. Sv. Oče posebno povdarjajo dolžnost imovitih ljudij trdeč, da premoženje ne sme služiti samo po-samniku, marveč da se mora uporabljati v splošni blagor. Posamniki niso neomejeni lastniki svojega premoženja, marveč le upravitelji Bcžji. „K d o r je prejel večjo množico premoženja telesnega ali dušnega, prejel jo je zato, da jo rabi v svoje spopolnenje, pa tudi kot služabnik Božje previdnosti drugim v korist". (Okr.) — Posebno nagla-šajo, da se mora država potezati za reveže: "Rod bogatinov, ki je s svojimi posadkami ograjen, manj potrebuje javne brambe: ubogo ljudstvo, katerega nikakor ne varujejo vlastne m o č i, j e n a j b o 1 j n a v e z a n o n a državno varstvo (okr.) Te besede bi nabil na vsako carsko palačo, na vse gradove imenitnikov, vklesal bi jih v vse postavodajavne zbornice in dal bi jih kot najboljši nauk vsakemu zastopniku krščanskega ljudstva, vsakemu poslaucu na pot. - Če bi se vsi tisti, ki trd^, da zastopajo katoliška načela, ravnali po tem navodilu, potem bi socijalistom kmalu ovrgli očitanje, da delamo le zase. Socijalisti sedaj ne zaupajo nikomur in vse stranke napadajo najbolje katoliške duhovnik«, najmanj pa — Žide. Pri brnskem kat-shodu so letos 30. jul. — 1. avg. sprejeli v resolucijo o delavskem vprašanju, naj se vpelje osem-urno delo po rudokopih in kemičnih tvornicah, naj se da delavcem volilna pravica (po delavskih komorah) i. t. d. v obče so mnogo dobrega sklenili glede delavskega stanu. Vse to je praški list »Socialni demokrat" v svoji zadnji št. dne 17. t. m. priznal, toda zraven je pristavil, da je vse to le slepilo. „Volkom ne bomo nikadar zaupali, ker vemo, da ne opusti svoje krvoločnosti". Tako se končuje dotični članek. Katoličanom je treba tem napadalcem v dejanju pokazati, da to ni res, da smo v Kristusu vsi jedna družina, da so reveži naši bratje, da umevamo pravo ceno bogastva in premoženja in da je porabljamo ne samo zase, marveč tudi za druge. To so nauki sv. Očeta v zadnji okrožnici, nauki katoliški. Če se ti vkorenijo v nas, potem so vsa druga vprašanja o delavskem času, o plači, o starostnem zavarovanju i. t. d. takoj rešena. Prva stvar je torej, da se družba vrne k Bogu, da se obnovi v krščanstvu. Država je dosedaj cerkvi jedno pravico za drugo jemala; vzela ji je zakonsko pravo, ugrabila mnogo premoženja, vzela šolo, vtikati se jela v vzgojo duhovnikov, v upravljanje cerkvenega premoženja, sploh v vse cerkveno življenje. Mej tem < '/ se pa ni brigala zato, da jih na tisoče propade revščini ; zanemarjala je prvo in jedino nalogo, svojo — skrb za splošni blagor. Liberalizem jo je ščuval proti cerkvi in jo odvračal od njenega pravega dela. Morda bo kmalu prepozno opominjati države, naj krenejo na pravo pot. Usodni boj lahko kmalu napoči. Kedo bo zmagal? Za konečno zmago se ne moremo bati, ker je zagotovljena cerkvi, in kedo bo zmagal v tem ali onem kraju, ali za nekaj časa, — ne vemo. Gorje nam, če bo naša malomarnost vzrok, da zmaga socijalizem! Da se to ne zgodi, združujmo se; delavska in druga društva so potrebna. Pri tem pa ne pozabimo, da smo navezani drug na druzega, da je drug drugemu potreben. V skupni zvezi branimo domača tla pohlepnim tujcem, in v skupnem navdušenju pojmo vsi: „Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj!" — Pred vsem nam je treba živega verskega prepričanja. Vsak prični pri sebi v tem obziru in deluj, koder mu je mogoče. Iz verskih tal vzrasteti dve drevesi krščanske pravičnosti in ljubezni in v njuni senci bo mirno poleg drugih stauov hladil se tudi delavski stan osrečen in zadovoljen. Po tem govoru je posl. Povše zahvalil navzoče, kapelan L. Rihar v imenu vč. kriškega župnika pa vse govornike in nato se je prijazni shod zvršil. Bog daj, da ne bi ostal brez vspehov! Politični pregled. V Ljubljani, 24. avgusta. Poljski glas proti gimnaziji v Celju. Nemški listi se vesele, da se je poljski list „Przeglad" izjavil proti gimnaziji v Celju. Ta list dvomi, da bi bila slovenska gimnazija v po večini nemškem Celju potrebna. Ne more se odobravati, da bi se osnovala ta gimnazija, ako ne gre le za zadovoljitev slovenskih potreb v šolskih stvareh, temveč za poslovenjenje nemškega mesta. Zato naj bi se gimnazija osnovala kje drugje. Taka vprašanja se morajo presojati le s staliča pravičnostjo in po dejanskih potrebah in zmožnostih dotičnih narodnostij. Da bi se pa šole snovale samo za propagando, se mora obsojati. Poljaki bi tacega postopanja v škodo Nemcem ne mogli podpirati. — Poljski list se torej sklicuje na potrebo in pravičnost. Mi mislimo, da je potreba dovolj dokazana, ako je večina učencev na celjski gimnaziji slovenske narodnosti. Sola mora biti pač tako vrejena, da ugaja izobraževalnim potrebam večine učencev. Pravično bode pa tudi, da Slovenci dobe slovensko gimnazijo, ker je okoliš, za katerega je ta šola namenjena, skoro čisto slo-vensk. Sola vendar ni le za meščane. Kar pa kvasi poljski list o sposobnostih posamičnih narodnostij, s tem se pa mi nikakor ne vjemarao. Po naših mislih bi bilo pač narobe svet, ko bi vlada le naprednejše narode posebno podpirala; v prvi vrsti se morajo tisti podpirati, ki so zaostali. Kar se pa tiče duševnih sposobnostij, pa pač tudi štajarski Slovenci ne stoje ničesa za štajarskimi Nemci, a jih še nadkriljujejo. Sploh je pa to nov dokaz, da Poljaki naših razmer ne poznajo ali jih pa poznati nočejo. Sploh pa imenovani list ne izraža mnenja Poljakov, ker je vladno glasilo in mu je namen, poljsko kolo v državnem zboru ohranjati v tesni zvezi z nemško levico. Celjska gimnazija. Dunajski „Vaterland" je izvedel, da je slovenska gimnazija v Celju že zagotovljena, Nemcem se je pa dovolilo neko drugo kompenzacijo. Sicer pa „Vaterland" sam pravi, da ne more jamčiti, če je to resnica. V Aussee, kjer biva predsednik zbornici poslancev, so bili prišli učni minister, celjski poslanec Foregger in pa grof Stiirgh. Ti možje so se najbrže kaj posvetovali zastran celjske gimnazije. Kakšen je bil vspeh teh posvetovanj, se bode kmalu pokazalo. Liberalni listi bodo morali v kratkem svojo pisavo prevrniti o tem vprašanju, če se Slovencem misli kaj dovoliti, da na to pripravijo javno mnenje. Pred vsem seveda bodo morali povedati, kaka kompenzacija se je Nemcem dovolila, da pomirijo razburjene nemške duhove. Palackij Mladočehom ni bil priljubljen, dokler je bil živ, ali sedaj se zanj začenjajo nauduševati. Mladočeški listi pozivljejo češki narod, da čez štiri leta postavi spomenik ob stoletnici rojstva Palackega v njegovem rojstvenem kraju Hodslavici pri Novem Jičinu. Mladočeški listi pišejo, da mora biti odkritje tega spomenika začetek velicega boja, da čehi pridobe zopet Novi Jičin iu- druge ponemčene občine. Neki mladočeški list piše, da Palackega rojstni kraj mora postati Meka za ta del dežele, da se poslovani ta del dežele. Dokler je pa bil P*Iacky živ, so ga pa mladočeški listi ravno tako napadali, kakor pozneje dr. Riegra, sedaj pa mislijo njegov spomin porabiti v politične agitacije. Srbija. Razne govorice se širijo o bližnjih pre-membah v Srbiji. Tako se je zatrjevalo, da hoče Milan zopet prevzeti vladanje, da pride Ristic na krmilo in podobne stvari. Vse te novice so pa razširili liberalci, ki bi radi izpodkopali tla sedanjemu ministerstvu. Mislili so tudi, da prisilijo vse štiri liberalce v ministerstvu, da odstopijo in tako provzro-čijo občno ministersko krizo. Ker se jim to ni posrečilo in sta le dva ministra dala ostavko, so liberalci sklenili, da naj liberalna ministra, ki mislita odstopiti, še ostaneta, in tako ostane nekaj Časa še vse pri starem. Milan pa tudi vladanja ne prevzame in najbrž na to niti mislil ni. Tisti, ki so bili raz-tresli vest, da Milan hrepeni po prestolu, pa sedaj zatrjujejo, da je Milanu odsvetovala Avstrija, napraviti nov preobrat. Listi, ki imajo zveze z avstro-ogerskim ministerstvom vnanjih stvarij, pa pišejo, da je Avstriji vse jedno, kdo vlada v Srbiji. Bolgarija. Ministerski svet je sklenil, da ne bodo pustili Cankova povrniti se v domovino, ker je on vedno ravnal proti knezu. Cankov pa misli vzlic temu potovati v Sredec. Ce nočejo, naj mu s silo zabranijo vhod deželo, ali ga pa zapr6. Cankov bi na vsak način rad prišel v deželo, kajti nadeja se, da se mu posreči potem splezati na vladno krmilo. Njemu je na tem, da zopet postane ministerski pred, sednik. Obrnil se je bil na rusko stran ob svojem času le zaradi tega, ker je mislil, da mu bode Rusija pomagala do ministerstva. Ko vidi, da se je varal, se poskuša približati bolgarskemu knezu in je celo pri kneginji prosil za avdijencijo. On misli, da je sedaj prišel čas zanj, ko je odstranjen energični Stambolov._ Delegacija in akademija bogoslovcev za kat. vseučilišče v Solnogradu. Iz Gradca, 22 avgusta. IL Posvetovanja. I. seja — 21. avgusta dopoludne. Pozdravil nas je msgr. Rector bogoslovja graškega in za njim referent č. g. Barta zahvaljujoč se znova za zaupanje, da smo se zbrali v posvetovanje za našo stvar, ki je katoliško vseučilišče v Solnogradu. Začeli pa smo z debato, kak bodi list „Univeisitas Catholica" — organ graške zveze za vse posamne podružnice. Debata bila je živahna, ker mnogo je bilo ugovorov in zagovorov. Zahtevalo se je, da se opusti list, ker je predrag ; drug je zahteval, da izhajaj mesečno. In bogoslovec iz Linca je govoril: „List bodi središče vseh podružnic; izhajaj a bodi manjši in razpravljaj samo o stvareh, ki zadevajo akademike. „To bi bilo, a kdo ga plačuj ? Predlagal je nekdo, naj se naroča; a zavrnil ga je drug bogoslovec: „Usmiljenje drugih klicati na pomoč, je težavna stvar". Pa kdo bodi vrednik? kak kapelan, ker ima dovolj časa; a zavrnil se je predlog, in naš Goričan je hotel, da bode listu vrednik kak profesor, ker to bi bilo hvaležno delo, zopet drug je menil, da vredništvo prevzemi centralni odbor v Solnogradu. Sklenilo pa se je tako: List BUniversitas Catholica" izdajal bo centralni odbor; izhajal bo 4krat na leto in donašal poročila podružnic, vseučilišč, vprašanja in po jeden članek. II. seja — 21. avgusta popoludne. Seja bila je krajša. Govoril je le kaplan Giirtler o socijalizmu : Kje je vzrok socijalnega zla? — Razmerje mej reveži in bogatini: bogatini hočejo požreti vse, ubogim pa je zoprno počenjanje bogatašev . . . In zakaj je to zlo? — Družba je razdvojena: ni več onih srednjeveških zadrug, vsak zase živi in bori se za kruh — brez cerkve, brez Krista : duh krščanski izginil je, zato pa je nastopil egoizem ... Pa vzroki so še drugi: mnogobrojni stroji uničili so rokodelstvo, uničujejo mladino našo. Človek sam postane stroj in se naveže na stroj ... Libe-ralstvo je uničilo zadruge, in proglasilo prostost rokodelstva ; a ta prostost je — judovska mošnja; prosto zemljišče — dolgovi, ki uničujejo kmeta. .. krščanska zavest se izgublja; drugi so, ki sedaj uče — krivi filozofi, sebični nacijonalci: zlato tele se moli, kakor nekdaj v puščavi . . . Toda kdo najbolj trpi? — Kmet je revež: zapodila ga je s zemljišča konkurenca ; država naklada mu večjih in večjih davkov, katere potrebuje za obo- roženi mir; sam sebe pogreza kmet v dolgove, iz katerih ga reši — beraška palica . . . Ali je mogoče kmeta rešiti? Ustanovljajte kmetska podporna društva, kmeta privabite vanja — in rešite ga . .. Pa tudi rokodelec trpi : boj bojuje obupen s stroji; uničiti mu hote poSteno delo — obrt njegova izginja . . Ali mu ni pomoči? O da bi hoteli in mogli vrniti se k onim zadrugam, v katerih so bili rokodelci bolj preskrbljeni 1 Pa najbolj še trpi — delavec. Delavca hoče rešiti socijalna demokracija; a kako ga bo rešila? Z brezboštvom! No, „vera je zasebna stvar" — to ne velja: če vere ni, ni i nravi; če nravi ni, kje je družbinsko življenje? Seveda, delavca hotč rešiti, a uničiti hote vero in socijaliste krščanske — kapitaliste pa puste pri miru ... Ne, bodimo oprezni: pravica gospoduj mej nami in država nas podpiraj z dobrimi postavami; sami pa vstanovljajmo društva, ki bodo rešila delavca ..." Da je govor ugajal, sve-dočilo je burno ploskanje in to, da ni mogel nikdo ugovarjati. Pa pustimo puste seje hodimo v lepo „Delav-sko društvo". Godba je nas pozdravila in navdušila; a še bolj navdušil je nas mlad jurist Krouberger, ki je kratko, a jedrnato povedal svoje kat. prepričanje : „Naša stvar je stvar vseh katoličanov ... Mi upamo in ako upanju sledi tudi vresničenje, tedaj zgradilo se bo vseučilišče .. . Zoper Napoleona borili so se pogumno naši očetje — zakaj bi se mi ne borili, zoper svojega Napoleona ? S kat. ljudstvom skupno se borimo — ž njim gotovo zmagamo . . . Naš ide-jalni namen je vera in domovina — v veri sreča domovine . . . Nas vnema sveti ogenj ljubezni do cerkve in domovine — narodnostnim bojem se mi umikamo ..." — Da je govornik pravo zadel, sve-dočilo je burno odobravanje. Za njim je vstal kanonik Winkler in govoril je tudi prepričevalno in stvarno : Dokazoval je, da lahko vse ovire premagamo, ako smo vneti za zgradbo vseučilišča : mala Švica vže ima kat. vseučilišče, in velika Avstrija da bi ga ne imela ? Država mora dati nam pravo javnosti — zahtevali je bomo ... Najteže je seveda z denarjem: milijoni, ti počivajo v judovskih skrinjah — odkodi denar in mnogo denarja? Prepričani bodimo sami in ljudstvo prepričujmo, da je vseučilišče potrebno, kjer se gojiti more prava veda. Se je godba zasvirala dolg Quodlibet, zapeli smo i cesarsko himno in šli smo počivat. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. avgusta. (Kranjska gimnazija) Vodja nove kranjske gimnazije g. J. H u b a d odpeljal se je danes iz Ljubljane na svoje novo mesto v Kranj, da vredi vse potrebno za otvovitev dveh razredov s prihodnjim šolskim letom. Gimnazija v Kranju je namenjena dijakom iz kranjskega in radoljiškega okraj, glavarstva in iz kamniškega sodnijskega okraja. HI (lz Medvod.) Gusp. Josip Jarc je prodal 600 konjskih sil znašajočo vodno moč, kakor tudi prostor ob Savi za tovarno nekej dunajski tvrdki. — Pa vsaj ne kaki židovski tvrdki!? (Dnhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Župnijo na Vranskem je dobil č. g. Vinc. G e r š a k, župnik v Podčetrtku, in Sv. Lenarta nad Laškim č. g. Jak. Vido vi č, kapelau na Zavrču. — Prestavljeni so ti-le č. g. kapelani: Franc Brglez iz Slov. Bistriee v Ljutomer, Jernej Vurkelc iz Griž v Gornji Grad, Martin Roškar iz Gornjega Grada k Sv. Križu pri Slatini, Martin U 1 č n i k od Sv. Križa pri Slatini v Griže, Matija Vavpotič iz Ljutomera v Leskovec, Janez Dobršek iz Šentjurja pod Tabrom v Št. Martin na Paki in Alojzij C i ž e k od S t. Janža pri Spod. Dravogradu v Št. Jurij pod Tabrom. — Novonastavljeni za kapelane so ti-le čč. gg. novomašniki: Janez Cemažar v Vitanju, Ernest Trstenjak v Slov. Bistrici, Mih. Š k e t v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu, Karol Preskar v St. Kungoti na Pohorju, Alojzij R o ž-m a n v Galiciji, Fortunat Končan v Dramljah, Lovrenc Šlamberger v Slivnici pri Celju iu benediktinski duhovnik P. Albin Hofer v Svičini. (Duhovne vaje), katere se bodo pričele v ponedeljek dne 27. t. m. zvečer, vodil bode č. o. Viktor K o 1 b , S. J. (Občinska volitev.) V občini Kolovrat, politični okraj litijski, so bili izvoljeni: Jan. Smrkol, županom, And. Zupančič, Mat. Podbregar obč. svetovalcema. (III. letošnja porotna sesija). Obravnave te porotne ddbe prično prihodnji ponedeljek, dne 27ega avgusta t 1. ob 9. uri predpoludne, pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču, in bodo trajale |le 4—5 dnij. Vrsto obravnav priobčimo v jedni prihodnjih številk našega lista. (Nov most čez Savo.) Franc Rovan, trgovec z lesom iu premogom, bode zgradil med Podkrajem in St. Krištovom pri Radečah Čez Savo viseči most za prevažanje premoga. (Iz Komende), 23. avgusta: Minolo nedeljo je bilo v Komendi vsled oporoke rajne gospe Cernič-eve napravljeno lepo znamenje slovesno blagoslovljeno, kar jej Bog povrni na onem svetu. — Slavnost blagoslovljena vršila se je tako veličastno, tako gin-ljivo, da ostane gotovo slehernemu od nas v neizbrisnem spominu. Kmalu popoldne, ko je najlepše sijalo božje soluce v našo krasno prirodo, prikazali so se vozovi z Madonno in Bernardko, krasno ozalj šaui z zastavami in zelenjem, doli od Kamnika naravnost iz delavnice umetnika gospoda Tončiča, kateri je svoj umotvor tudi osebno spremljal. Ko so se prikazali vozovi pod Komendo, jeli so grometi streli možnarjev, postavljenih na višini ob straneh novega znamenja iu kakor da bi bilo vse po posebnem slučaju vrejeno, uprav je minol popoludanji cerkveni obred, ko privozijo vozovi pod vas ob Me-jačevi krčmi. Zdajci zadone zvonovi in ljudstvo se radostno pospe iz cerkve proti znamenjski stavbi, pričakujoč vozov. Tem naproti so šle slovesno okrašene deklice z venci na glavi in izborno vrejena naša požarna bramba. Vsi smo bili ginjeni, ko smo pozdravljali rajsko porodnico, zročo s sklenjenima rokama proti nebu, ki se je selila mej naše verno ljudstvo, da je osreči s svojo nebeško navzočnostjo. Potem se je vršilo blagoslovljenje in pesmi Mariji v čast so se razlegale ob znamenju. V tem hipu smo videli, kako bogat zaklad pravega, vzvišenega verskega idealizma počiva v našem slovenskem narodu, onega idealizma, ki je jedini pogoj zemski sreči in katerega nam Bog ohrani, da ostanemo krepki v slednjem trenotku ! Glasen pojav pohvale pa gre našemu gospodu župniku, katerega prizadevanju se imamo zahvaliti, da je slavnost tako veličastno lice zadobila, kakoršno zasluži prilika vredna omenjene. Gospod podobar EV. Tončič pa si je s svojim delom stekel najlepše priznanje in priporočilo za prihodnje. (Spremembe v frančiškanski pokrajini sv. Križa.) V Ljubljano: P. Hijacint Šega in P. Klemen Grampovčan za kapelana. T e r s a t : P. Romuald Jereb, gvardjan, P. D i j o n i z Skale c. Gorica: P. Ecehiel J u r i n i c , lektor. Novo Mesto: P. Florus Klinec, učitelj. Kamnik: P. Teodorik Muren, gvardjan, P. Konštantin Luser, vikar. P a -zin: P. Julij Brunner, gvardjan, P. Hugo N o v 1 j a n , vikar. Samobor: P. Joahim S v e t i č , gvardjan, P. Deodat Šušteršič, vikar, P. KazimirVajdič, katehet. Klanjec: P. Leo Zugelj, P. Lenart Vavpotič. Jaška: P. Žiga Zega, gvardjan. Brežice: P. Maks Senica, gvardjan, P. OdorikKrei-n e r, vikar, P. Godefried Hlebec. Na-žaret: P. Kasijan Zemlja k, vikar, P. K a-jetan Kogej, katehet. — P. Hubert Rant je šel v sveto deželo. Provincija ima letos v tretjem letu bogoslovja jednega klerika-dijakona, v 4. in 2. letu nobenega, v 1. štiri. Ljubljana, ki je imela doslej 17 duhovnikov, imela jih bode samo 12. (Spremembe r štajerski kapucinski pokrajini.) Provincijalom je izvoljen P. Rafael Oblak s sedežem v Gorici. Definitorji: P. F r i e d r i c h Inglič, P. Otokar Cejan, P. Lambert Lanzuner, P. Bonifac Schweinzger. V Lip niči: gvardjan P. Ferdinand Platt-ner, P. Teofil Kompatscher v Irdning za gvardjaua, P. Kalist Vavpotič v Wolfsberg, P. Efrem Majcen v Schwamberg, P. E v g e n Mrše v Celje. V Celju: P. Gregor Jenič, vikar, P. Alfonz Vakselj v Krško za gvardjana. V Wolfsbergu: P. Otokar Cejan, gvardjan, P. G a b r i j e 1 B a j e c v Sv. Križ. S v. Križ: P. Donat Zupančič v Loko. P. Ciril Goričan iz Krškega v Wolfsberg, P. Alojzij S 1 a b a n j a iz Murave v Lipnico, P. B o n a v e n-tura H o r v a t h v Knittelfeld, P. T h e o d o z Hellvveger vMuravo zagvardjana. P. Eduard B e r v a r iz Knittelfelda v Gorico za gvardjana in provincijalovega tajnika. P. Lorenc M o s e r iz Schwanberga v Knittelfeld za gvardjana, P. Joahim Rienzner v Muravo, P. Fulgenc Mai-1 a n d e r v Lipnico, P. Metod Mišič v Knittel feld. — Provincija je sprejela novo naselbino poleg centralnega pokopališča v Gradcu in tje sta odločena P. Bonifac Schvreinzger za prednika P. Karol Kemperle. (Skupno bojno streljanje pešcev in topničarjev). Dne 28. avgusta ima 56. pehotna brigada od 7. do 11. ure predpoludne skupno bojno streljanje na dolenje logaškem polju, v smeri proti Petkovcu" ii Zaplani. — Mej tem streljanjem se ne sme nikdo v dotičnem, po vojaških patruljah ozir. po varnostnih in naznanilnih stražah zavarovanem in zaprtem prostor« muditi, — nobena živina ondi pasti, — sle-hern promet ima v strelnem in nevarnostnem okrožju mirovati, prebivalci selišč Trevn, Jerinov grič, Strmec in „pri Jelovici" imajo mej časom streljanja svoja bivališča zapustiti in se iz omenjenega okrožja podati, v ostalem pa se je vsakomur ukazom ondi postavljenih vojaških straž pokoriti. Dotične, vsled teh vojnih vaj nastale poljske škode bode posebno, v to svrho sestavljena komisija skušala dobrim potom takoj po streljanju poravnati in poplačati, in se je dotičnim oškodovanim posestnikom na-njo obrniti. (Požar na Reki.) Iz Reke dn4 22. avg.: Se vedno — že deveti dan — se kadi iz pogorišča. Trinajst brizgalnic je z vso silo brizgalo vodo prve dni, a niso mogle pogasiti; sedaj brizglja vodo s parno brizgljo ladija Gigante, ki je prišla iz Pule. Največ zadržuje gašenje velikanska skorja. V skladišču je bilo namreč tudi jako mnogo moke. To moko je namočila izbrizgana voda in napravila se je gosta, neprodirna skorja; do ognja pod njo ne more nobeden. — Blago je zavarovano pri raznovrstnih zavarovalnicah : v Trstu, na Dunaju in Pešti. Društva. (Gasilno društvo v Gorjah) Vabilo k tomboli katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Gorjah, dne 26. avg. t 1. ob 4. uri popoludne v gostilni pri Jerneju Černetu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Telegrami. Shod krščanskih starinoslovcev. Splet, 23. avgusta. V predvčerajšnji seji je profesor Berndorf pozdravil shod v imenu učnega ministra. Ministra veseli, da so učenjaki avstrijski mesto Splet izbrali za shod. Za napredek starinoslovja je zahvalil vlado in konservatorije Glaviniča, Sničiča in Bulica. Učni minister misli spletske in solinske starine prej ko je moč združiti v posebni muzejski palači. Shod je na to brzojavno ministru izrekel svojo zahvalo. Bulic je govoril potem o starinah v Solinu, Molinary o starinah v Bosni, Bosse pa o važnosti fotografije v starinarske namene. Watzl je govoril o rimskih starinah, dr. Wilper o spomenikih najdenih zadnji čas v rimskih katakombah, Marucchi o baziliki sv. Demitrija v Sremu, ur. Szobor o razstavi v Budimpešti 1896. — Včeraj je shod sklenil, da izda delo, ki bode obsegalo kristijanske napise v Avstro-ogerski in Bosni, in natančno opisavalo vse spomenike prve krščanske dobe. Shod se je potem zaključil. Prihodnji shod za krščansko starinoslovje bode leta 1897 v Ravenni. Kitaj in Japon. Rim, 24. avgusta. Kakor „Italie" poroča, je italijanski poslanik na Kitajskem dobil nalog, naj z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, deluje, da se vojska kmalu konča. London, 24. avgusta. V današnji seji zbornice poslancev je izjavil parlamentni tajnik Gray, da je vlada dobila oficijalno potrdilo, da je pomorsko sodišče vShanghai-u v zadevi potopljene ladije razsodilo v prid Japoncem. Dunaj, 33. avgusta. Poslednjih 24 uljih je v Bukovini 10 zbolelo in 8 umrlo za kolero, v Galiciji jih je pa 126 zbolelo, 77 umrlo. Dunaj, 24. avgusta. Znan ustanovitelj in prejšnji načelni zdravnik rešilne družbe baron Mundy je popoludne skočil z mosta v Donavo. Vzrok je baje neka domišljena bolezen. Budimpešta, 24. avgusta. Belgrajski dopisnik „Ungarische Poste" je imel pogovor z ministerskim predsednikom, ki je odločno oporekal, da bi bila sklenjena kaka vojaška pogodba z Avstrijo. Srbija le želi biti v dobrih odnošajih z vsemi sosednimi državami. Cetinje, 24. avgusta. Včeraj je bil pri Gusinju poboj mej Albanci in Črnogorci Pet Albancev in Črnogorcev je mrtvih, 7 Črnogorcev ranjenih. Ravenna, 24. avgusta. V Vili San Ste-fano pri Campaii in v Borgu so bile preiskave pri dveh društvih in v stanovanjih nekaterih anarhistov. Našli so več zastav, orožja, streliva in važnih papirjev in pet anarhističnih kolovodij zaprli. Bruselj, 24. avgusta. Belgija se pogaja z angleško vlado, da bi se položil pod morjem telefon v Anglijo. Nemčija jo že privolila, da se zvežeta Berolin in Bruselj s telefonom. Berolin, 24. avgusta. Privatni docent na vseučilišču v Pragi Adalbert černy je poklican za izrednega profesorja na medicinsko fakulteto v Vratislavi. Vliessingen, 24- avgusta. Pri odkritju Ruyterjevega spomenika, pri katerem sta bila kraljica Viljemina in kraljica regentinja, se je prepetila eksplozija na vojni ladiji „Stier". Sedem pomorščakov je mrtvih. Fulda, 23. avgusta. Shod škofov se je včeraj zaključil. Peterburg, 23. avgusta. Razglasilo se je porazumljenje z Rumunijo o mejnem prometu in po sporazumljenje z Avstrijo o ure-jenju carinske službe v Nowi Sielici. Peterburg, 24. avgusta. Krivo carjevi bolezni je to, da preveč dela. Potreben je miru. Nevarnosti vendar ni nobene. Velike vojaške vaje pri Smolensku so se opustile le zaradi tega, ker zdravniki žele, da se car preveč ne napenja. Peterburg, 24. avgusta. Namesto velikih vojaških vaj pri Smolensku. bodo več manjših vaj v raznih krajih. Glasgow, 24. avgusta. Ker so štrajku-joči delavci druge hoteli odpraviti od dela, so v rudnikih blizu Coadbrigde nastali nemiri. Znanega vodjo rudniških delavcev Do-nadsona in pet druzih delavcev so zaprli. Policija je morala zastražiti vhode v jame. London, 24. avgusta. O zaroki prince« sinje Naud z ruskim velikim knezom Pavlom ni tukaj ničesa znanega. Umrli mo: 20. avgusta. Frančiška Baraga, mizarjeva hči, 10l/, me-scca, Kolizejske ulice 12, božjast. 22. avgusta. Ana Prevers, postrežnica, 61 let, Židovska steza 4, rak v želodcu. Tujci. 22. avgusta. Pri Slona : Milek, Adam, Bilowiiky, Bontadi, Gellis z Dunaja. — Rogall iz Berolina. — Dereani z Reke. — Mossey iz Gradca. — Ilovar iz Bolca. — Rohleder iz Vratislave. — Slavik iz Port-Said-a. — Gerstl iz Neunkirchen-a. — Hofmann iz Novega Mesta. — Riedl, Wibiral, Meiiner iz Brna. — Hanyi iz Budimpešte. — Antič Lončarič iz Selc. — Boncel iz Železnikov. Pri Maliiu: Schmidt Alfred iz Celja. — Schmid Fr., Raffay, Gangl, Feda, Keil, Hirschenhauser, Mandl, Rothen-berg, Adler iz Plzna. — Kohlegger iz Inomosta. — Herz iz Kolonije. — Mossmann iz Norimberka. — Črnivec iz Kopra. — Maschke iz Cikage. — Marketi iz Budimpešte. — Scheidl iz Gorice. — Hatle iz Budejevic. — Petranovič iz Šebenika. Pri bavarskem dvoru: Sterraar, Genuss, Neumann z Reke. — Zdara iz Brna. — Rost z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Ohmann iz BrunSvika. — Skul z Dunaja. — Breslmayr, Feraner, Pely iz Budimpešte. Pri avstrijskem ca.ru: Križnar iz Metlike. — Fohn z Dunaja. — Gorjup iz Celja. — Miheljak, Cintaner iz Šent-Petra. — Sparowitz iz Kopra. Vremensko sporočilo. a a a Cas Stanje Veter Vreme 2 a a ■ga« 8 S " a opazovanja zrmkomera t mm toplomer* po Celziju 23 7. u. zjut. 2. d. pop. 9. a. zvee. 740 2 739-8 740 2 208 24 6 18-4 si. vzh. zm. zap. jasno del. oblaž. jasno 00-0 Srednja temperatura 17'9 . za 0'4° pod normalom. Velika levovska loterija. — 2024 dobitkov. M witki 60,000,10.000,5.000 * v gotovini Ie z 10% odbitku.__ Levovske srečke ii 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba 390 1 na Dunaju, Wollzelle 10. 418 8 ^Najsigarnejše in najboljše nalaganje glavnice« je v 4% zastavnih pismih gališkega zemliš ko-kreditnega društva. Isti osiguravajo več nego 4odstotno obrestovanje ter so pupilarno varna, davka in fatiranja prosta, sposobna za kavcije, sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavcij; razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti. Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri M v J^jnl>ljarxi. 295 24 1> u 11 a j s k a borz Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 25 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Genčis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3225 Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. ... 488 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 Montanska družba avstr. plan.....87 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 179 Papirnih rubljev 100........133 Dne 24. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4