Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino ve-o vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. 1 BA mtMJ vrC KOT HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POSTI NAKAyNOST HA SVOJ DOM (liiiadi mMJ Ib. prandkav). Telephone: CHclsea 3-1242 Bcwrtcrcd as gecend Clan Matter September 25th. 1949 at the Pott Office a* New Work. N. ¥„ under Act *f Cenpw of March 3rd. 1879. No. 159 — štev. 159 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 14, 194!-ČETRTEK, 14. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX ODLOČILNA BITKA ZA ODESO RUSI IMAJO PRIPRAVLJENE TRANSPORTE ZA UMIK. — NEMCI NAMERAVAJO PORUŠITI MODERNO MESTO, AKO GA BODO RUSI BRANILI. — SOVJETI PRIZNALI, DA SO NEMCI ZAVZELI SMOLENSK Nemška armada, ki prodira od treh. strani proti Odesi, je 'prepričana, da bodo Rusi mesto branili do zadnjega. Ako bodo Rusi Odeso trdovratno branili, — pravi nemško vrhovno poveljstvo, — jo boiiio porušili. Medtem ko nemška armada pritiska proti Odpsi od jugo-zapada, zapada in severa, stra-žijo strmoglavci izhod iz mesta po morju in po rekah. Poročila, ki so prišla v Berlin, n aznanjajo, da imajo Rusi že pripravljene ladje, s katerimi bodo skušali prepeljati svojo armado z južnega dela fronte na Krim. Nemci pravijo, da se v Odesi in njeni okolici pripravlja zopet nov Dunkirk. Borba na življenje in smrt za Odeso se naglo b,;va. Nemci pravijo: 1. da se Rusi junaško branijo; 2. da se bodo ruski poveljniki rajši odločili, SESTANEK MED PREDSEDNIKOM ROOSEVELTOM IN CHURCHILLOM pa da bi se umaknila kot so se umaknili Angleži lansko leto iz Dunkirka, in 3. Rusi so se mogoče strategično odločili, da je Odesa raaJbita. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da Nemci naglo za-nleclujejo umikajoče se Ruse in da stalno prodirajo proti Odesi. Z' oziroin na nameravani u-mik ruske vojske čez Črno mor- je na Krim pravi nemški uradni list "Dienst aus Deutsch-land," da so neniški strmoglavci že potopili 22,100 ton ruskih transportov ter poškodovali dva rušilca in en parniki 4000 tonami. Nemška časnikarska agen-tura DNB pravi, da nemški letalci strahovito 'bombardirajo pokrajino vzhodno od Odese in zlasti mostove čez Dnjeper, po katerih se ruska armada umika. Smolensk v nemških rokah V Moskvi je bilo uradno priznano, da so Nemci " pred nekaj dnevi" zavzeli Smolensk. Isto poročilo tudi pravi, da so Nemci nekoliko napredovali južno od Leningrada v okolici Danes je bilo po radio sporočeno, da sta se te dni nekje na Atlantiku sestala predsednik Roosevelt in angleški ministrski predsednik Winston Churchill. Poročilo dalje pra- vi, da sta se natančno dogovorila, na kak način in s katerimi sredstvi bi bilo mogoče s pomočjo obeh držav uničfti Hitlerjevo vojaško silo in njegovo tiranstvo. Sta raje Russe. tla je njih mumija wnifHum, kot Nenm so naenanili, da *o ael' 1000 letal napadlo Berlin in druga mesta Od sinoči pa do danes zjutraj so angleški aeroplani v velikem številu letali nad Nemčijo, norveški'obali in nad zasedeno Francijo ter metali Japonski minister Hiranuma ranjen Bivši japonski minister in Wirpjbn7inno?o'bomb sedanji minister 1>rez P<>rtfeja _ ° t nuroii Kiinim Hirunnina ihil so vrgli na Berlin in na Krup-pove tovarne v Essenu ter na mnogo druge kraje med Berlinom in francosko obalo. Angleži so bombardirali Berlin dve uri in kot so letalci pozneje sporočili, je nastalo na mnogih krajih več velikih požarov. Kot pravi United Press, j e bilo pri včerajšnjem napadu na Berlin vdeleženth okoli 1000 16. julija zasedli Smolensk. Tedaj pa so v resnici s svojimi o-klopnimi divizijami .prodrli južno in severno od mesta, v mestu samem pa so še vedno ostali Rusi ter so se boji za mesto nadaljevali. ► S tem, da so Nemci prišli do Stara je Russe so prišli do' ^^He nad'nemškimi 'letal- aeroplanov. Of> zvečer je utihnila berlinska radio postaja, kar pomeni, da so angleški ali ruski aeroplani izvedli na mesto napad. Pri včerajšnjem napadu so ^e posebno odlikovale ameriške "zračne trdnjave", ki so kot ipravi Associated Press, - - biovo hižo je prišel pretve- kraja, ki je oddaljen samo še 90 milj od Leningrad-Moskva železnice. PREBIVALSTVO OBČUTI POMANJKANJE Tovarne pralnih strojev so odpustile veliko število delavcev. — Ponekod se je bati pomanjkanja premoga. — Cena svilenih nogavic so zelo narasle. Ameriško prebivalstvo »e bo •moralo kaj kmalu privaditi, da ro minili časi, ko je vsepovsod veljalo načelo: "Busine»s as usual ". Omejiti se bo moralo na vseh koncih in krajih. Omejitve seveda ne bodo kdove kako stroge, vendaripa ne bo mogoče z denarjem nakupiti vse, karkoli bi kdo poželel. Voj na industrija ima namreč v vseh ozirih prednost. Tbvar-nani, ki izdelujejo potrebščine za hišo in doni, bo na razpolago le tisti material, ki ga bo vojna industrija lahko pogrešala. "Bituminuos Coal Division" je nedavno sporočila notranjemu tajuilcu, da se bo treba pri-praviti na (pomanjkanje premoga. S transportacijo premoga so že zdaj precejšnje težave, ka-korhitro se bo pa povpraševanje po tem kurivu povečalo, ne bo mogoče zadostiti vsem naročilom. Zdaj nakapljejo vjsak teden 10 milijonv 600 tisoč ton mehkega premoga, kar je znatno ~"vec kakor lani. Do je»eni bo treba produkcijo povečati, toda, kakor rečeno, bodo s transportacijo precejšnje težave. Ker je Japomka nehala pošiljati svilo v Združene države, so se vsi svilnati izdelki silno podražili, prav posebno pa ženske nogavice. Spočetka, ko je bila cena še Uta, je bil po prodajalnah nogavic strahovit naval. Zdaj so zaloge že precej pošle, in cena nogavicam je poskočila za celih petindvajset odstotkov. Talon, Inc., v Meaaville P,a. je odpustila 630 delavcev, ker ni mogla dobiti za produkcijo dovolj materiala. Predvsem potrebuje bakra. Tovarne, ki izdelujejo pralne stroje za domačo porabo, odpuščajo delavce v velikih množinah. Vzrok: pomanjkanje sirovin. Nekatere tovarne so morale odpustiti svoje najboljše ljudi. Taka podjetja bo le skrajno težko prilagoditi vojni industriji. Urad produkcijske uprave naznanja, da ne bo treba letne produkcije jekla povečati le za deset milijonov, pač pa za petnajst milijonov to«. Glede jekla ima v vseh ozirih prednost vojna industrija. Tovarne, ki izdelujejo potVeb-ščine za privatno porabo, mb-rajo čakati. Te dni je bila določena cena bakru, ki stane zdaj 12 centov funt. Majnam, ki ga ne more- či "strahovito zmešnjavo.*' Angleži priznavajo, da se iz tega napada ni vrnilo 13 aeroplanov. Ruski in angleški aeroplani so poleg Berlina bomlbardirali še naslednje kraje: Essen in Stettin, kjer so največje nemške tovarne; Kiel, Bremen, Kolin ob Reni^Osna'brueck, Duis- baron Kiičiro Hiraiiuma je bil včeraj vstreljen v vrat v svoji hiši v Ohgikuibo. I^aron Hiranuma, ki je star 76 let, je bil ranjen, toda ako je njegova rana nevarna, ni bilo naznanjeno. Ko je začutil rano, je zasledoval svojega napadalca, katerega je straža pri vratih prijela. Njegov napadalec je Naohiko Išijama, star 33 let. V Hiranu- zo, da dobi njegov podpis. Poskusen umor ima najbrže politično ozadje, ker je bilo znano, da je bil baron Hiranuma velik prijatelj Združenih držav in Anglije. Angleške žrtve zračnih napadov Angleško ministrstvo za domačo varnost poroča, da je bilo vsled zračnih napadov v juliju ubitih in pogrešanih 500 o-seb, 447 pa ranjenih. Odkar se je pričela vojna, je bilo ubitih 42,287 oseb in 53,125 ranjenih. Država New Jersey želi posredovati v stavki Newjerseyski governer je prosil mornariškega tajnika, naj mornariški de-partmet zaenkrat Še ne prevzame ladjedelnice v Kearny. burg, Magdeburg, Hanover in druge. Pred nekaj dnevi je izjavil L. Korndorff, predsednik Federal Shipbuilding & Dry Dock Co., da bi bil prav zadovoljen, če bi mornariške oblasti prevzele ladjedelnico v Kearny, v kateri štrajka že teden dni 17 tivoč delavcev. V'sredo se je Korndorff posvetoval z mornariškim tajnikom Knoxom, toda konferenca se je neuspešno končala. Medtem je pa governer države New Jersey, Charles Edison, pozval vlado, naj se zaenkrat še ne vmešava v to zadevo, češ, da bodo državne oblasti skušale uravnati spor. Edison je tudi poslal Knoxu in Korndorffu naslednjo brzojavko : — Če delavstvo in kapital priporočata vladi, naj prevzame gotove naprave, u-stvarjata sistem, ki bo uničil njune svoboščine. V tem oziru moramo priti na jasno. — Kot governer države New Jefsey prosim, naj bo dovolje- to zadevo. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da se bo te dni vršila med Knoxom in Korndorffom nadaljna konferenca, pri kateri bo navzoč tudi ravnatelj produkcijske uprave Sidney Hillinan. Iz Caldwella, N. J., poročajo, da so se AFL rnašinisti Cur-tiss-Wright tovarne za propelerje že naveličali stavkati. Robert L. Earle, predsednik unije, je obvestil ravnateljstvo tovarne, da je unija pripravljena vsak liip začeti pogajanja s korporacijo. Stavka je bila proglašena po Velika demonstracija pred Curtissovo tovarno Tisoč delegatov unije avtnih delavcev je pozivalo uslužbence zrakoplovne tovarne, naj se pridružijo organizaciji in naj izboljšajo svoj položaj. Konvencija unije avtnih delavcev v Buffalo, N. Y., se je za dve uri odgodila, nakar je odšlo tisoč delegatov pred tovarno Curtiss-Wright Airplane Co., kjer so pozivali delavce, naj se jim pridružijo in izboljšajo svoj položaj v zrakoplov-ni industriji. Curtissovi uslužbenci so po- mogel nihče zapovedati zapreti okna. Pred tovarno so govorili: — Richard T. Frankensteen, CIO voditelj zrakoplornih delavcev, R. J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev, t er blagajnik George F. Addes. • Okrožnice so ugotavljale, da večini člane neke neodvisne u-' ima unija avtnih delavcev 550 ni je, ki je pa več ali manj pod družbino kontrolo. Delegati so paradirali pred tovarno, nosili zastave in napise ter delili okrožnice. Leo Kriegbaum, predsednik neodvisne unije, katera ima 9000 tisoč članov, dočim 6000 delavcev še ni organiziranih, je konferiral z zastopniki mi i je avtnih delavcev, ki so ga na vso moč silili, naj se pridruži CIO. Okna Curtissove tovarne so bile odprta in ob njih se je trlo uslužbencev. Naenkrat so se pa okna kakor na povelje zaprla. Neki delegat* je zaklieal jo tako pooeni prodneirati, bo J skozi zvočnik: — Če bi se pri-vlada plačala več, družili naši uniji, bi vam ne tisoč članov ter dokazoval Cw-tissovim uslužbencem, da si bodo z vstopom v unijo priborili take plače kot jih imajo njiho-' vi tovariši v avtni industriji. Okrožnica se konč-uje z besedami: — Delavcem sovražne korporacije skušajo uničiti živ-ljenski standard ameriškega delavca in mu onemogočiti spo- 4 milijone manj nezaposlenih Works Progress Administra tion poroča, da je bilo meseca julija o milijonov 600 tisoč o-seb nezaposlenih, torej približno 4 milijone manj kakor meseca julija lanskega leta. BRZOJAVNA ZVEZA Z JUGOSLAVIJO Ameriška radio - telegrafska družba Mackav Radio & Telegraph Co. more sedaj oprav-, ljati iz Združenih držav ameriških telegrame tudi v kraje Ju-goslavije* med severnimi mejami Neodvisne Hrvaške in bivšo avstro-jugoslovansko mejo; torej v kraje, ki so bili poprej znani kot Koroška, Kranjskain Spodnja Štajerska. Potemtakem je sedaj možen normalni brzojavni promet z vsemi kraji volitvah, pri katerih je zmagala 44neodvisna" delavska organizacija "Propeller-Craft, Inc., katere narodni urad za delavske odnosa je ni hotel priznati za zastopnico delavstva. Unija Ameriške delavske federacije pravi, da se volitve niso pošteno vršile ter da je dajala kompanija konkurenčni uniji v vseh ozirih prednost. V Canton, Ohio, se je vrnilo na delo 250 stavkujočih usluž- bencev Timken Roller Bearing' stavko. železniškimi družbami in že-lezničarskimi bratovščinami, ki imajo nad 1 milijon 200 tisoč članov izjalovila, je* posegel vmes narodni železniški posredovalni upad. Kot znano, zahtevajo železničarji trideset-odstotno povišanje plače. V Jersey City, N. J., sta zaprti dve tovarni L. O. Koven & Brother, ker so delavci, člani neodvisne unije, proglasili Company. Stavkarji so člani CIO odbora za organiziranje jeklarjev in so poverili svoj slučaj obrambni posredovalni oblasti. (Zahtevajo višje plače. Ker &o se posvetovanja med Tvrdka, ki izdeluje plinske in vodne kotle (za bojne ladje, ima za milijon dolarjev vojnih naročil. Unija zahteva namesto ust-mene pisano delavsko pogodbo. dotbno življenje. Če bomo v bivših mejah Jugoslavije, združeni v močni organizaciji, f razen s kraji pod nemško oku-nam bo lahko preprečiti vse te pačijo v ožji Srbiji. Ne more nakane. Kupite Defense Bonds in Stamps! se plačati iz Združenih držav za odgovor stranke -v Jugoslaviji, ali cene so po bdsedah za vse te kraje ostale iste, kakor so bile ipot vedo, da bi l^ovKik premišlja we to, a zmagovita Rasija pomfnjala inetsto žalosti v grci'h in bo»li v njihov konec. Velekapita1, vsa di?iŠ4Lh čuti nc kaj lahkega, ne- organizirana svetovna ba ran tikaj takega, kakor je po trdi,'ja. vsi tako®va»i "boljši/' slo-tioligi zimi^ prvi pomladanski ,n—jn precej od raketi rje-v vo-d:rn. Nekp tiho zari Kijevu, kjer skušajo obkoliti to važno središče. V okolici Leningrada že vsaj navidez vse [KK'iva. .. Hitler je zasnoval ofenzivo proti vzhodu na izkušnjah, ki jih je pridobil v poljski in francoski vojni. Najprej je tre-ilo na Poljskem; tako je bilo v Franciji. Mogoče— zaenkrat se vše ne ve — pa v Rusiji ne bo tako. Rusko ozemlje je obsežno, prometne zveze slaibe, ljudi dovolj in u-darna sila rde£e armade presenetljiva. Proti Hitlerju so štirje faktorji: — problem dovoza, ogromna armada, čas in razpoloženje med narodom. Za z«*Tšitev svoje naloge ima Hitler še dva meseca časa, kajti po"dveh mesecih bo prevzel poveljstvo strahotni "general Zima*. Do takrat mora uničiti že vsaj glavno silo ruske armade. Brez pomena je, koliko ozemlja bo zavzetega ali izgubljenega če bodo Rusi do takrat vztrajali, se bo vojna podaljšala do prihodnje pomladi, in če prej-ne, ila brunina telesa kakor krtine velike izpahe groze in straha. Ruski narod nezadovoljen. Armada slaba in nezanesljiva. En n°.pad, pa se bo drobiio vse, in ,1 .LJUDSKA KUHARICA NojnovejSa .zbirka navodil za Kuhinjo ip dom Cena 50c TTmnr Peter www Bruno Mussolini. j v emu bratu, ave leti starejše- -*—---| mu .Vittoriju, ki je v posebni Prejšnji teden se je v Italiji i knjigi .opisal svoje .doživljaje z; letalom smrtno ponesrečil v kampanji proti Abesiucem. Mutpiolinijev sin, 22 letni Bruno. Če ima Musolinykaj src,a je V knjigi pravi: t— Vojna je nekaj nebeško lepega. Čudovito krasno je bi-zdaj prvič občutil tisto, kar ču-jjlo, ko sem iz velike yisine \;i-jfi tisoče, in;tisoče italijanskih' gel bombotv abesinsko vasico, jočetov: hi m^tor. - ' " . jta- slamnatih .. ko6 jso š?i^niii j Presseuetljivo je, dalje usoda plameni. Ljudje so zaeeltkakoj^ Naenkrat še prizanesla Bruno- črvieki gomazeti in begati sem " ' Po enem letu. čutiti zoptino vstajenje slovanskega čuta, ki se zbjra za Ritei. Gotovo mora biti jako težko, zadržati ga. da ne vzrplanteni v edkrito vstajo ^ Bolgaliji' C 'tniki v Jugosalviji vstajajo, ker čutijo starodavni klic v svoji krvi." Česar nismo zmogli mi, siv.o od iiekda htA:a igra , končanj, bodo oni feaini ujetniki svojih zn.Mi^ V našem kraju poznam fanta, no, zdaj je že. meržj ki- je bil viji z Dolga leta se je držala sveta, zaščitnik zapadne civili-ko. kmetska nevesta— nazad- zacije in njenega kapitala, nie je bi"oMse pozabljeno. {moje ime i>o višje kakor je bi-Še ideja Jugbslovanstva se|lo ime kateregakoli boga. Iz-krepi in širi, odkar je- raketir j kratka: moja nova vera bo ime-Pavelič privlekel nekega La-|ln nad dve milijardi vdaavih h u za hrvaškega kralja. Glaso-vernikov. £ Adolf Hitler le ^el°Hi«en vi o "horvatski državi' postajajo vsak dan manjši. Celo tisti hrvaški'listi, ki so imeli za Jugo&lovanstvo samo kibTo gnojnice^ rde-čijo daneis sraniu in ponižanja ia preklinjajo po s\-oji!li kolonami kakor Madžar pred kupom steklenih črepinj. Ideja slovan-ke skupnosti vstaja, širi se ko prertTSki o Tako nekako je Hitler iuLslil dolge mesece in Lčta — mza- si je mislil tako: A>e je moje edino Rusija mii je še-na poti. Njen. po-rr z W lahek. Ta-ko Wnio zaceli: kanrunizTiia in boljševizma no mara nikdo nasvetu. Vsaj je znano, da ie Stalin najbolj ciblatena oseba, lcar jih živi danes. Rmsije ne mara* nikdo: da se dodobra pretoudimio. Antfpak danes >mo že vsi pokonci. Treba je bilo moči sar n*ega Hitlerja, da je razmetal šaro iz naših dus. In privrel je nov. skoro dqcela pozafoljen o-genj — vseslovanske misli, vse-slovanskega, čuta; ki je % enim samim zamahom' brisal nasprotstva in ustvaril iz vsega skupaj eno samo veliko telo — slovanski čut, slovansko misel, slovansko vzajemnost. • Verni in neverni naši bratje, smrtmi politični in idejni na-??l>rotnjki, ljudje v pregnanstvu in doma, v vse je posvetil žar slovanske misli, tn vsi skupaj delajo z eno samjo mislijo: Rudija je v nevarnosti, ž njo živimo in pademo — pomagajmo! piše-zastonj v današnji izdaji svetovnega ".The Now York Tiroos" ena izmed najbolj poznanih kolumnistinj Ann O'Hare MeCormick sledeče : "Celo v ti daljavi je mogoče Internacija drja- Rpžma-ia in drjst. Adlešiča Bern, Švica, 7. avigusta. (J. K.) — Potrjuje se vest, da so nemške ooblast i v Ljubttjaini priprle ljubljanskega rimskokatoliškega knezoškofa drja. Gregorja Rožmana in ljubljanskega župana dr. Jurja Adlešiča. Dr. Mjtčekfin inž. .Košutic ternirana Bera, Švica, 7. avgu. (J.KJ — Do danes se se ni moglo dobiti iz zavisne Hrvaške potrdilo o poprej javijeni aretaciji ali internaciji drja. Vladka Mačka in inž, A. Kosutiča,.vodi j 'Hrvatske kmečke stranke' in hrvatskega naroda. Vest se .je izvirno glasila, da sta bila oba "odvedena" neznano kam v zaprtih avtih pod močno stražo — torej v internacijo izven: svojih domov ali pa naravnost v zapor. Do danes pa oiblasti, zavisne Hrvaške še niso zanikale te prvotne vesti. rrr-Trr: Lepa knjiga je knlturnm poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odpriino Ji sree *. .' (Tlnlgar) * _ V I Rt ^pisa; IVAN MATIČIČ A« »i M • •• Živila y Franciji Francoski poljedelski tajnik Pierre je podal Naslednje poročilo o francoskem poljedelstvu >--Žita bo dovolj, če ne bodo nastale kakšne vre-: menske nezgode. Tudi krompirja ne bo manjkalo. Sladkor-, primanjkovalo. Trto preti umne pese se bo pridelalo štiride- čiti trtna nč, ,ker ,manjkfi vino-set gd^otkov jnan^. Mesa bo gradnikom bakrene galice. Knjiga je svojevrstefi pojav v slovenski književnosti, ka'3-U v nji je v trinajstih dolgih . poglavjih Opisanih trinajst ; rodov slovenskega narodk "od davnih po&tkov v starem jBioranstva ' do današnjega dne. -Knjiga je verno zrcalo naaega Uvljenja In tn^je-nja, ln kdor jo prebeire bo vetlel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naše .zgodovinsko delo. -- DED ^ je -ZEMLJO »trebil. ioral OCEr— , jo je posejal io gledal.bujno njeno rast jS?I N - • je xorel med leikim klasjem VNUfK - w k dvignil proti besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena «2. Poštnina plačana Avtor knjige ie 1V*N MATlClC, Je spisal sidoSuo znano knjigo'— NA KRVAVIH POLJANAH ki KNJIGARNA ^Glas Naroda 39 med večne grobove. Se po^uo miših .slovanskih ljudi je bilo, k: so rekli i panslovanstvo — to je politična indeja ruskih carjev. To je utopija! In tudi da-nj«s pišejo, da to. kar se godi v slovanskih dušah, ui panslavi-zeni. anjQpak nekaj diugega. Re-cmHj kooperacija v^eh slovanskih narodov za skupno stvar. Meni ni do tega, s kakšnim imenom krstijo to dete — dovolj mi je zagotoviLo, da je velika misel v srcih vseh, ki čutimo slovansko, Še včfcraj pre-, klinjan in blaten ruski politični vi .-tem z vsemi, ki ga vodijo, je danes branik v prvih vrstah za veliko tstvnr. In za njim sto-r iimo vsi, ki do včeraj nksmo hote1! slišati ničesar o tem. vsi, pravim, kar je sveta izven Noiričije. Slovanski čut. Živel sem in >e živim med preprostim.narodom ^~in sem v vodnem stiku z ni:m. Sto in tisočkrat je nanese! pogovor na Slavanstvo, posebej 5e na Ruse. Zim raj in povsod sem našel — včasih nekje globoko v srcih — tisto, kar nosim som*, slovan-ko skupnost Nisem sioer vedelV kakšno obliko bi ji dal, kako jo krstil, ker je ležala kakor zdra« vo zrno-med skalovjem; ni 'bilo pogojev za njen razvoj. A prišel je vihar v oibliki Hitlerja, vihar je seme zvalil na rodovitno zemljo, posijalo je sotoasein DcJkropila ga je slovanska kri. noč je vzklilo v nekaj tako vc^likaga in vidneg-a. da se out i po vsem svetu. ,S'ovamski čut je sila, ki bo bodočnosti odločilna. Naj Vis -ne motijo neniške ziivtge, Hitlerjeva kričanja, kod so že in rkaj ree so vzeli. Nemci gredo lahko prav do Vladivostok« in podjarmijo vse,. Ko '"bo nji In prijetno se zdi človeku, , - , \ . . - -, • cti • i • lam podvržen obvezni vojaški da tli K) li m. Slavamvselej, na! t T . . < ■ et-ni tistih ki se iore za nrn Ima se precej bratov m - ' lil UM III, IVI PC OJIC hil IJlci- , • i » • j* _ . -JI- r/ . . i-. . sestra m bi ga nedvomno vzeli, vipo in resnico: /akaj eitaj',. , , , . , ... ■ , . t ... Dela menda v neki hanki in ne sem same par dm nazaj, Jka'pi^ iX)t" , ' .. . , Kar preko uoei je . latakml nekje neko-stvarico in se poročil ž njo. Še letos, ko ima že o-i troka, ni stara osemnajst leL Prva ljubezenska opojnost Po dv^h ali treh tednih. Oiia se rada lepo oblači in ji je samo za holadri. On mora skrbet i. za vse: za stanovanje, kuho in zdaj še za otroka. - . Ko se vrne zvečer z dela oot i.nov, ga čaka na pragu, in mu pove, kam se: ji mudi. Če poye po pravici ali ne, je njena stvar. To, kar sem uapisaj, ni agitacija za armado in za vojaško službo. Toda zdi se mi, da so fantje, ki nosijo vojaško suknjo, dosti na , boljšem kot je moj mladi sosed. "..-.i-. ?-: In kadarkoli ga vidim, se m: z(li, da se kesa. Xranči,samo v znanih ftkodovih tovarnah, da so nedavno zamenjali trideset tisoč čeških delavcev z italijanskimi. Tem so (Vlii hitro dopovedal i, kaj in kako in potem so bili Italijani slabši. /Zakaj vedite, da trdijo ljudje ki poznajo r^zufe-r^ v Evropi, da nima Mussolini niti dvesto svojih pristpfiev irwl Lahi. In premeteni Čehi se zmisiijo zmirom kaj novega. .Pride kak po>ir»bno na dirt Xazj na Češko. .-Nekega jutra ga najdejo nibitesga. Kdo ga je juhil ? Čehi. "Zaibav'ljal je čez našega firerja. pa smo ga. Kdo jim. more dokazati- da ni jbiW^Ukot I -lugesLovauski v.-taši jimijo j>a že v-svoj i ohlasti celo deže-Jot -Posebno Lahi čutijo njiho S*e pesti. - — In kako je med drugimi na irorli f Pcpoliioma enako. Nom-ca ne more nikdo, posebno Pru-sov ne.. Zakaj avstrijski Nemci se prav ta"ko proti Hitlerju, kakor drugi, podjamiljeni. Na svetli je ena sama vez, ki druži vse ljudi in vse narode In ta vez je tjubezen. Nemci sojo zamenjali s sovraštvom in nasiljem. In kar sejejo danes; to bedo želi. ~ v Velik dan smo doživeli- naj: večji kar jih je bilo kdai v d-cvini t'ovanskili narodov. Skupna nevafnošt nas je združila. k^t uismo hiii še nikdar, in to je kakor slavčevo petje nad mrtWm junakom: oi>ljuba in boljše bodočnosti. Bratje, delajmo ;tudi mi. lcat jb nnogoče. ,Bodimo, srečni, da živimo, v časih,, ko iruamo v Beli hi§i velikega moža, kateri vodi našo države modro in sroo-treno proti norganu nacizmii z eno sanio1 veliko idejo: Hitler m ora Jbk i- v niče«. Roosevelt in Churchill vzdrr. se šali nekje Čedalje vztrajne je se žujejo govorice, da sta se bosta te dni sestala na Atlantiku ameriški predsednik Roosevelt;in angleški ministrski predsednik Churchill. S tem bo oseibno zapečateno jprijateljstvo med obema državama ter zvarjene nadaljaa o-1 rožje, pred katerim bo Hitler kapituliral. V zadnji vojni so se Nemci dolgo vztrajno dczali- Korje pa Amerika stopila v vojno, je začela pešati morala nemškega naroda, in Nemčija je nastopila. svojo pot nizdol. 0 dejanski udeležbi Amerike v sedanji vojni se ne .sliši dosti, to se ipravi, da ameriškim vojakom najbrž ne bo .treba, prelivati krvi na evropskih bo- Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne mote te razumno zasledoTati brez velikega irr naprimef Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, -"toda po končani vojni zemljevidi, in so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res; kot ta trditev', ako vpoštevamo ta atlftS-.In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom .boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačila 25 centov dobili dodatne zemljevid?, ki kažejo premetene meje vseh 5r|avf |p bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom .60 dni po sakfjnčku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi tram bodo do zadnje natančnosti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal' E v/o po pred vojno'in po vojnii v celi knjigi. Ta atlas velja sa-= mo $2.75 za.Združene države in $3.— za Kanado. Ta veŠd atlas dobite pri KNJI-. H?ABNI "GLASA NA!ROT>A<*\ West 18th St. New Torlt. Ameriški vojni material bo odločil, ameriška živila in druge potrefbščine. Anglija ne potrebuje voja-fcov. Sama jih ima precej, pa tudi dominiji jih dosti .pris^jc-vajo. Šicer je pa dognana resnica: delo" za katero j e "bilo tekom prve#vetovne vojne, potrebnih petdeset vojakov, lahko danes cjeset vojakov opravi. .Pa če se Roosevelt in Churchill setaneta ali ne, je zveza med demokracijami pqpohia. . .Česar bi slučajuo Anjerika in Anglija ne mogli opraviti, bo opravila Rusija. Če pogledate na zemljevid, se prepričate, da je Rusija še .vodno cela in skoro nedotaknjena. JTudi oe .Hitler zavzame Moskvo, kje je še Tfral, ki meji evropsko Rusijo od azijske? Za Uralom je pa. Sibirija.^ svojim neizmecnom 'bogastvom. »TJ L A S * X * P D X" - Hew Tort Thursday, August 14, 1941 Dopisov bret podpisa ta osebnosti m prloWujo bo. Dopisi za četrtkovo ftterllko naj bodo r IIT1IOVEJIN C. a« nam vedno dobrodošli, ker ran|auJo vse naie iitntelje in s« i njimi nali rojaki tako reko^acd jeboj pogovarjajo.______• VSAKEGA MALO • * l4 ti \ Zene in dekleta S. Z. Z. št. 84j sporu. V takwi^ekwagu bivale v New Yorkuise,dolgo niso glv odlomiti za letošnji izlet. Nazadnje me je pa vse eno pre cej prijetno drogniia i^vkia, o-zijrpma por<*ilo predsednice Mi*. I. Zakrajšek, da ho ta. priljubljena družba slovenskih žena in deklet napravila 24. avgusta izlet z bie-om k Franku Ko-privniku v Wtnona lx>dgo. N. Y. . Kakor sem /vedel, nie je tajnica Mt>. Helen Giovone'li že vpisala v protokol vedele družbo tega izleta. Vse drži Helen, k^kor je z'pisano- saj za arm -ri:ki dolar ne dobim, nikjer toliko materialne in duOevne vit w\sti kakor ravuo med vami. Približno vem. koliko vas je in ako vsaka prižene preljubi svo.i P«'\ in pa še prijatelja po-lejf ho ti oba tri jm* pa eneira. Ako se pa slučajno pripeti,. da katera nima para, se pa prav drafre volje jaz |>onu-dim, da k nji piiscdexn. da b^ 7,c vsa i na pogled tako izgledalo kakor se «p:dobi. že vsaj eno delega&ajo ^rollil^ k it era je (bolj vfliwiiiUUžiBi, da me ob treh zjutraj polUi6e,ida sp iiniun.č^s pošteno obriti! in podttša-vati, pndno y*'d„vaks. pozoren na; njega in sem ga vjprašal, zakaj se je naročil na sk/vooski Ji-s t T Kakor so- wi Pirnati, je tudi on, in mi je ^na .kratko in jedrnato odgovoril: *4 Zato, da sloveneine ne bom pozabil/' »Kk> eem začti&tl to, iPrijetno me še vedno navdaja spomin na preteklo nedeljo popoldne, ko sva z MY.. I. Hude-tftm, posetiladom Mr. Mike Pir-nata v Glendale,.L..I. * Ker se je okolica njeigovegii doma precej sfiremiemla zaradi novih in obširnih naprav veli> ke l judske šole, ki stoji v bližini njegov Q^ra don vi. sva se v negotovo ti ali sva prav a1'i ne. precej nerodno stikala pred niesrevo lilijo/ „Iz te.nejnijetne zadreg1? nama je pomagal MY Pi mat sam. ki namn je odprl vrata in na ju prijazno povabil ii'ti-i. Ta.ni sem tudi našel gospo B; nbr? Pirnat, vdovo po pokojnem Jdhanu Pirnatu h South NonvaTk; Conn.. kj. je prišla s svofim^iucan Leonom v slovensko cerkev v New Ycrk. da se vdeleži pete s=v.. nuiš<' ,7.iiduš-Hi-ee, ki se je brala za pokojnega se podom j mi i«-postal prijatelj. Janko, ča. tit*m tiy ker nisi zavpgvl pono- Xe vem, ako je katera.pomis lila nit" vreme. ko j-te odločeva h o dnevu tega izleta Vseenoj Johana. ste ga dobro pogodile na uede-l . , i m j • • I -Kavno talko nn l "K1 24. avgusta. Tedaj je sv. ■ -H' ^^H^SIff i prilik i, da Jernej m bo lasno m tako lepo \ . . n-. , • 4 1 Jankotom :Pinn£toni vreme, ako ne verjanvete, po- fTlejte v <4Piatiko'\ ako ste si 'o rtresknb bila dana uoznal z z Stamford. Conn., .sinom pokojnega Johnna Pilata, katerega- pa «a svojega očeta, oziroma Fran celjnOve hiše. Zapomni si> pa-jda dober časopis je knjiga, v kateri nikdar ne obrneš zadnje strani," in ^ katere se lahko dost: naučil.. Skoraj bi bil -zloSin, da bi v takem dnevu. kakor je bil ne-dehjski popaidne, čas tratili v sobah, zato Hmo se na povabilo goiipndarja Mr. M. Piinata preselili na prijazno in lepo dvorišče, kjer se.je po'agoana obrala lepa družba priiateljev in /.iKsm-ev in sicer Mr. in Mrs. FY. GiovairAli, Mr. in Mrs. A. Ko-nrnik, Mrs. Majdk\ Mr. Ignac Zaje in Mr Lovi ene Giovanel-li »vejo soprosro. Ko zagledani okrasni t prigrir _ r______ zek. ki ga je postavila na mfi- sicvanskk'ga zo Mrs. Fany Pirnat, in pa zlato ihti »ene krofe z srebrnim pa- KRITIČNA ODJUOCITEV ftOCUVULPONSKEOA SLOVANSKEGA NARODA i «3 ' A. A. BOMBACK, Barberton, O' Zgodaj zjutraj 22. junija so vo«tajt vsega iija — v eaigah ano pomag-ali aveta piosenetljivo vest, da eo slovaaskim ibojevnikoan rdeče se dvignile tir-o^-ere požrešne arm tule zatikal bajonete v. re-nazistiične kavke v ^tak,da pod bra uazisticBMn lopovom. Yide^ za«čito fcine .planejo na tisoče-^ii č*ma vtii-čenje tiste 4tnBpreiiia* re. sovjeteke vrtove tar požro gljive" fašistične sile j, ;pod. njihcv sod.. t •■. pritiskom bojevnikov sovjetake Dirjajoča sni'rtonosna meha- armado. Sanjali smo o milijon-niziraiia nacijska annada je ski.zratčni sili, ki ee je iz zraka vdrla čez vrtove in rodovitna spustila na fašistične sile, \ tier po^ja ter gazi'.a in vničevala jih uničila, kakor jastreb vuiči klasje.rodo^itn« , z velikim tru- svojo žttev. dmn obde'ane slovanske zeiu-1 Tzna^li snio strašno orožje, ki 1;":-- bijuvajoč £®enj in smtt.- naj vniči napadalce, kar z enim te»- uniiei|,joč načrte S ovanskc samim mhweem: Dne\-n in no^ bedccnu-ti; . _ či so nam bdie tesne. Vojna «e Kar smo se najbolj bali, kar mtdjVjuje. smo najmanj želeli, nrk Slovani, Časopisi z velikimi naslovniki smo čutili.globoko v srcu ve-, mi črkaini prinašajo ncvic^ o zi \>>ega Slovaijstva, ne samo v strswii bitki in razdejanju» teh kritičiiili časiliv temveč od Litfdje so v skrbeh, ter slavijo nase 2^odne mladcft.i, nam Je razna- vprašanja o možnostih bil ponos in ljubezen do^ vsega r«ieče annatle. Znano, jim je iz naroda globoko, prejšnjih bitk in pohodov ka-vkorehinjen. Zropa^ande in lastnim izdajal som. katero jc preskrbela g®I — tj*pLjenje — vojua. Štiristo stvom vcdilnih oseb iraklonje-spa Lovrenc Giovanel'l, in ui mijijomkeuiu ; nezdruženemu uih nacijean, gaxili, češ^^Franci- s'lviuislvcim.il narodu. jnsno.1 pa sodnic nastavljenega liiva, sem začel -umšti, da je to malo- več kakor pa navadna nedelja. Ker sem pa 3e sitnaril, tse mi je pa vse eno zaupalo, da rxvrenc Giovanelli ol>haja petdesetletni rojstni Zato sem prepiri^u in želim:f lnii<"' niT- i« ča^i svojega .patrona da se bo v e'tako steklo, kakorjk°r.** « je memla . . . ' . n nuxtn /.ihi> ffn^zjifii nr< muh • ________r____i___%___ so si dekleta začrtale..Zato naj; , —r '^».|tem poletnem času bral sv. m*- "" ——" Seveda bo Mns. da lui oprosti. n Ja pa že 3o v rokavicah Mii-lil sem si ,lliUB,hU Ako.je in*el rokaviet-v tem po- družbo, in v lepi naravi, potru^ V1** P?P^-ila^.VHe e^^tnem času zaradi mraza, .je di, da si preskrbi prostor vsaj."0 "V. pa ^ ^T?" Piniat' ^ P™v gotovo svojo faro na se V«ak, kdor boce luveti dan u-'u, -r,- . , ^ v., ,j t i i (Fany-Pirnat reWa ritka te nej>rj»st l ansko i c •saj do 17. avgusta kakor je bilo že poročano. . . . Ker ste pa napovedaJe, vsaj napske edino,tisti ne napravi, kateri .-ploh ničesar ne.napravi. ' ■ - — 3 Pri tej-priliki se je ira pobu-kakor sem slišal, sestanek ob I do svojega strica Mr. M. Pirna-pefi uri zjutraj nred F. Arnežo-1 ta. ntlaili JankoP^rnat tpdi na-vim prostQTom, fte mi s tem na- ročil na list •"Gl.as Xaroda',^ pravila precej skrbi, in sicer,(Ker.so redke.prifpere.- da >e kako vas bom v tako zgodnji1 mladina zanima za etivo v.mft- družbo. Prijatelju Lovrencu • i •• * 1 ___1 _ _ a. ____ . i !. 1. *_M____________J... I 11° fir/>n VI". 11TT1 i-n n^I DAoAnn vrhu "Triglava.' V-ee«o: Bil je en iep nedeljski popctklan užitka med svojimi. kateri mi bo ostal v spo-nrinu. Zato se -prav }epo zahvalim Mr. in M!rs. Pirnat, kakor tudi vsem ostalim za ve^e'- jutrenji uri dosegel mi tem pro-»tei inskem jeziku. *iem postal j P pa iz srca želim in privoščijn še. vsa j sto let. takrat pa že za-i adi mene lahko malo t&o'H. B. VavpotiČ. Ameri.ski vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-jiih^ mehanikov. Za' vsakega mladeniča se sedaj nudi najlepša priložnost, da pri tem pomaga svoji domovini. Poleg toga pa 'bo tudi dobival: največjo plačo zadnjih let.. Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW CTCLOFBDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini. Ta volika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna de-U mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orqdja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter v^in tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na ,to, ali ste šele početnik, ali.pa :že izučen mehanik, vam bo -ta knjiga zelo .koristna in mnogo vredna— 1000 slik in rizb. o76 strani, .-trdo vezana knjiga stane samo..$2. .Poštnino pla^a-mo nii^feročite prLBZNJTQAit- XI GLAS NARODA, 216 "W,1 jl8th: Street, New York,City. To \re le važno tehnično knjigo je spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — l^er- ne vemo, ako nam .bo mogoče vsem pe ročnikoip, ki ieliT p6:to knjigo, vstreci, pošljite naročilo še danes. Knjiga je ravno :iašla in povpraševanje po njej je ogromno. i 3x jo. Belgijo; Holandsko, Norve- r, ... . . . .. , . !ško . . . Ali se bodo sov.;eti Fa^istn^ni t-ato^i, roko\-n-ja.- . . ... .... . . , i • i- u i %-jadrzali? Alt mvajo vcc koraj- ci so vdrh v miroljubno slovan-♦ . t^r •« , , .. .,.^.1/e nego ostali- Evropa7 Ali so sko ozemlje z namenom, vnniti ' . . . . . ,. „«• ____- . , _ .. nezdi uzeni. ta je, imajo-li vec najnove^H.' mn-rte himiamtar- . , ! . . . ™urjtn . , , . , J , . «trank .isvoje kn-i. To ie že sedaj ei>oznal celi s.vj.1. Še tistLprofe-ionaJni 'ažnivci (od katerih so. tudi, žal naši slovenski'časopisi pdbiiali i« še pobirajo "nc-vice") zaijosleini znanem Heamtovem časopisju ki je najbolj pr-otidelavsko* in naklonjeno fašiznim. Nekaj teb- poročevalcev laži o. Sov jetski nniji je prišlo do-sipoznanja, da 1«!» hna kratke n«ge. T>rugi pa še poročajo v svet gorostas-ne laži, katerim verjame te fa-nat;k; seveda imajo nai1x*eno od trojih gts^Kxlarjev. kaj. poročati in i*?- gleile- na resnico, drngače jzgabe delo. Eden. teb ]joro1 CUm (Dr. I. Frtgelj) Pravica Kladiva (Vladinir Levstik) ' Sveto noi (Rudolf VraM) • -5 ' Slika- DoHane Gray (Oscar Wilde) Vwne duše v vir ah (Prosper Minnie) Zapiski iz mrtvega doni* (A. M. Dostojevski) . ;iPo 7 0e zvezek Do Ohrida in BHolja (Iran Mrlik) .Po 75c zvezek tteifegor (Artur Beniede) Onstran pragozda (dames Oliver C'or-• irort) - . ' . Po »tract klobuk (Daatlr Felftf) Romantične dose (Ivan Cankar) zrfbil), je pred par tedni bil <«1- .rT^TTT T* JF^J^-ZL 7 J 1 » , , .. Seržaait Diavolo (Marcel Pnollet) rx-evalskega sta- ^ (Zsoe Grer) slovljen iz poroeev ba. • 'Ri bnica ne more biti -vediKi prikrita. AHieriško, kakor tn» ljmlstvo je začelo ledina je A'saki eie/.cnj sovjetske zem« ljr je Rosonn svet. S trudapol-« nim r*ednej»i -bratsko ljubeči sc narod, je nepri-čfikovano vdrla čnja pošast z namenom, da ga oropa njihov* najbogatejše zemlje in pridelka "ter nasiti svoja požrešna žrdfa-'da pofem lahko nadaljuje mo-rilno dei odlikovanje v pogubo ali izdajstvo naroda, n*i kri se ne prištevamo kakim voditeljem naroda, aan»pak to naša srca in \*r*t čLsta, mi katerim je bodočnost naroda več nego o>eboi.business ali služba, mi, ki smo »vesti najprej naštan združen im državam in -sezave-drnro nase osebne svobode, smo bili istega maienja. kar se tiče Slovanov, kot smo danes, kljub tenrn, da je bila zunanja politika naše vlade naperjena proti Sovietcan. Mi smo se pri vsaki priliki zavzemali za Slovana in ne samo za Jugoslovane ali Slovence, toda je bil glas v puščavi, ker niano imeti 4pro-stora v nobenem :Jc kar mora človeštvo ifisomiti in napraviti^ V«e to je last ne pesameznikov temveč skupnega sovjetskega ljudstva. Vse, kar si ie ta insogočniina-rod pridobil in >'1 nadvojvedove Jju)b«em vesel. Pisanje pisem prekinjajo j^lg čas, ki je mučil nadvojvodo Franca Ferdinanda. Pisn«; grofi rt Ohotkove so ga tolažila in pomirjevala. Pred prihodom pisma je kričal na zdravnika: "Ziv krst tega ne prene&ef Zapirate me kakor divjo zvt)i!M Ko je na p'sir.c prišlo- je bil'vzoren bolnik. Avgusta nieca jo mera njegove* potrpežljivosti prekipela. Odpotov?».a sta t Mali Ijosinj. Tam te je boj m*>d zdravnikom in nadvojvodo nadaljeval. Zdravnik je prisilil n^trjmvga. včasih Uar besnega nadvojvodo, da je ostal do jt senl v Tjošiiiju. V riajbnem zaJrvu, kanivor veter ni segal, je Frane Ferdrar.d v m.tslinjafeu na obali prebil jesenske tedne. Za zimo je biio na sporedu bivanje v Egiptu. Franč Ferdinand se je .lrivadiH zdravnik. Govoril je samo z zdravili ko n u aJnaezkcv Grof Wurml>rand je bil v nemjilosti. B*aoilno je domnevni, da izkusa grofica Ohotkova doseči njegove odslovitev. Bal se je, da ga nadvojvoda ne bo hotel vzeti s s boj v Tv.-ipt. zno je prosil mladega zdravnika, naj iz-podnese grofici ta nsp^h'. Zdravnik je govoril s Francem Ferdinandom o yrofu urnvbrandu. Franc Ferdinand s£ je zlovoljnG obregnil: __ "W'umibravvd naj ne pusti pri miru." Ko je jsdrivnik « uozoril na njegovo vdanost in mnogoletno zvesto siu/bo je Pra»c Ferdinand rekel: "i V mi je res tako vdati;!ha j me pusti pri miru. Ne potrebujem komornega nrčelnika ki se v tika v moje zadeve. Kai i»otrebujem, lffhko vse vi odpravite. Janaeeek ve, kako in kaj, ta vam .o pomagali.*' Na Conskem je bila med tem novica o obolenju Franca Ferdinanda prodrla v liste. Velik časnik je pisal novemfcra meseox, dn boii:3cn nadvojvode, ki naj bi kdaj postal ogrski Kralj, v Madžarih pač ne more vv.bisditi sočutja, ker je bolnik zaklet sovražnik naroda. Neki ogrski pletnfič je poslal nadvojvodi ti. list. Franc Ferdinand mu je zelo razburjeno odgovorih Pfca. nru je. .la obstoji tolikanj hvaljena vdanost Madžarov do Kraljevske hiše "samo na jeziku, ne pa v srcih naroda, ki mu je l»v .aHsbiii&ki rod zmerom trn v peti." ' Od Malžaiov da ni nikoli prikoval drugega, kakor nizkotnosti in prosta^tva. "Ako me" 'akšen je bil konec pisma, "to zimo ne doleti smrt. ki .e je rta Opt-Vem "nadejajo, tedaj me bo zelo veselilo, 7. vašo ekscelencu, Madžarom, ki ga visoko čislam in spoštujem, u.>tno govr.r'ti o te; stvari, ktko rhitro se vrnem domov.'' Podobna pi»ma je ».isal tudi drugim osebnostim. Jeza, sovraštvo in stud so izp^djedali blagodejni vpliv dobrega zraka in zdravljenja. Zdravnik je videii, da je u speh njegovega jjrizadevonja v nevarho^ti in je postal robat, kar rhu ni bilo težko. - Hekel ,,e Francu Ferdinandu: "Aro s.- c^ar.lra visokost ne umirite in ne začnete živeti po'majih navod«:Lh nisen* pGrok aa nič. Ali hočete cesarska visokost res pripraviti Ogrom to veselje?" V hglptu ic hotel zrj ravnik najeti "dahalbijo," nilsko ladjo mi keieri naj b: nadvojvoda fpreziulil. Takšna ladja je navadno plnla po Nlhi od Kaira d., prve brzice in nazaj. Vožnja jc trtjaia največkrat dva do tri mesece. Dahakija je imela nHlogo, -^bvawatl botorka nevarnega prahu in egiptov nesnage. * rane Ferdinand je privolil v to, da najame dahaibijo. Pred odhodom v Fg;pt .se je bil da' pregovoriti, da je v®el grofa Wurmtranda s • efcoj. a 1© redko se je zigodilo da mu je privoščil besedice. Na giofovo mesto je stopil neki baron Bronn Sin kne^a Hoharijo gre prav naš nanod doma v Sloveniji. Narcd smo brez dkwnovine.' * Medtem si je brisal molzne oči in «kušal dobiti živčno ravnotežje ter se pomfiriti za nadalj-nje pripov^tldovanje. prevzamejo," če le pomislim na vse to ndpopusno gorje svojega naroda. Boste torej že oprostila, kaj ne?" j t Torej — kako je pri nas doma? Da, tako strašno je, da strannejše biti ne mow. Strašne čase ji naš narod že imel v *voji zgodovini, ko so prihajali Turki morit in plenit v našo de-žel^o. Toda pariti ®o priŠffi in izvršili svoj roparski namen, •pomorili nekaj ljudi in odvedli nekaj ml'adlne in potem je hal zopet mir, ko ?o odšli. Narod "i je kmahi zopet opomogel, hitrejše je tekla zil^elka in ljudje so pridnejše delali in škoda j? bila popravljena. Toda sedaj Nemci ropajo in jemljejo vse, kar ima kako vrednost plenijo sistematično in teirtriji-to. a kaT pa je najstrašnejše, je to, da grabijo in zasezajo našo slovensko zemljo, na katero je naš olovrk prirastel v tek\i več kot tiscič let z vsako. mišico svoiega srca. S te ne6e svete zemlje, prepojene z znojem, kr\^*o in trpljenjem, sedaj Nemci piletganjajo naše ljudi z največjo brutalnostjo in brezsrč-nostjo kot popoknomta brezpravno rajo. Naš človdk ninra nobene pravice ne do svoje zem- "Nleprijetno inti je, da sedje, ne do svojih premičnin, ne NOTE 7A Kf.AVfR All H AR- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KALUE. em(j adamw—16 jugoslovanskih narodnih pesmi ra mtud sbor...... ...........................M Sest narodnih pesmi ta m- fikJ zbor ...................................Jt Sest narodnih pesmi n m- »rane Vent uri nI—SEST MEŠANIH in moSkih zborov ...... nI. rnd* JOTaoee—Ik, MLADIH LET, Peter Jereb—osem zborov (m- Ud• in attani) .... ......... Moški zbori 08KAK DBV: BarClra; OJ, moj ftocel ^e Sot ; Kam mi, bitje, drer t ru poj* demo ......................Jtš OSKAR DEV: ^reCno, ljubca moja; Ko pUB- ca na tnje gre; So«; MoJ oCka ai konjička dra; DoblT sem pl-■emce; Klor o; Je t pihnila Ing .4» EMIL ADAMIČ: Modra ^evojka (belokranjska. .JS« Vbo noč pri potod ............ Jurjeva ;.....................Ji Hodi Micka domo; Kaj drnce-ga hočem; Zdravica ........J* VASILIJ MIRK la A GROBMINQ: Vetrifi; gradlol ..........M FBRDO JUVANBC: Zjutraj.................,*„. 2b Slovanaka ...................JX> — • ' PETER JEREB: Pelin rota; VASI-_ IOJ M IRK: Podoknlra ........J* ZOHKO PRELOVBC: Ko ao fantje proti rasi Bl....Jt Le enkrat te .................&> Slava deln ..................Jt HR. VOLARIČ: Rožmarin; PAVClC: Potrkan piea J Os. jmm slovenian dance vanda polka__ do svojega elovegkega dosto-jamstva in niti ne do svojega življenja. Nemec ima za Slo-venea samo ime — pes in svinja in dnihal. a pravice pa Nemec JSIo vencem deH s pušikinim kopitom, bičem, s kroglami in vrvjo. Hitlerjevo povelje je: Slovenija mora biti v treh mesecih popjolnoraa nemška! In da ta ukaz Hitlerjevi hlapci, kvizlingi, Nemci in nemskn-kutarji s sadističnimi gesta-povci temeljito in radikalno iz-vršajejo, menda ni treba še posebej povdarjati. Ta rabel jska gonja se sedaj izvnšuje po celi SloMcniji s tako krutostjo, br«s srčnostjo in brezobzirnostjo, da bi bila ie?ta poniževalna za vsakega divjaka, a v zgodovini civiliziranega sveta pa taka podivjanost gotovo nima primere. /Hrtierjevci najbolj divjajo proti slovenski inteligenci. Za duhovnike, učitelje, (profesorje, zdravnike, advokate, zlasti <$* so na črni li«ti pete kolone kot zavedni Slovenci, ni nobene milosti, pa naj bo to Škof aH. pa priprost vaški učitelj. A tudi za 2raMedne fabrikante trgovce, obrt rake In kanete velja ista u- o KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo i »i ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! J Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so11 tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi1 \\ v< i i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za, i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati lm1 izpopolniti. , i ______. ——11 ^^Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street ; Hew York, N. Y. pretresajoč ofbu^en vik in krik po pomoči — k Bogu — v demokrat id an in človekoljuben svet, zlasti pa vam, dragi a-meri-aki rojaki Gwpod urednik, ali se sedaj soda: uničenje. Vsakdo, ki bi ?udlt.e' ^ Ini sHijo v cči in . ..........' _ i/ta niui-o« __i:.J':__t_ PO JEZERU KOLO BARVICA > mladi KAPETANE OHIO VAli&T SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _______ DEKLE NA .METU OJ, MARICSA. PEGLJAJ. ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (i mazurka) IS fZ ŠTABE ZALOGE pa ima tno še naslednje pesmit katerin smo scižali cene: Imeriika Ura. C CVedopIree) Slovanski akordi, 22 Orlorake ) M (Kari AdaaaM) .7» Frije BMfani dtorf (Glasbena Ma. Oca) V pepetnMai aoH, kantata sbor in orfceater, (8at«ner)_ Hlad ini, peni ta Mladina ■ klavir-jen (E. Adami«) Dve peni. (Prrieree) a zker in nI«...............M Naii himni, dveeteme_______JI Gerald odmevi, (Labarnar). O. za tamburice: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk............ .75 raKrf cber (Bajnk)__ Bom M na planince, (Bajnk). za emus: i d tre. — 4 (Koicljaki) _ ZA KLAVIR: Bori pridejo. — BeraMea —__J» Slovenske narodne peni, Janko Žirovnlk 3- ivnek, 128 peoml aa moSU ali Kenski sbor ............ l.tt II. arexek. 77 pesmi sa moSU ln meSanl abor ................L9 1M narodnih pesmi n mefild In mešani xher, Emil Adami« ....L— FANTJE NA VASI. 18 narodnih M mofikl sbor. Cim Prefelj.. fi NaroSlo pofijlt« m: M Glas Naroda" ti« NEW YORK. N. T. mogel narodu služki kot voditelj in svetovalec, mora izginiti. Na «ta način hov-e'jo Neoici zlosniti vsak najmanjši odpor v narodu- izbrisati vsako trohico narodne zavesti ter tako vse Slovence napraviti za ponižno-pokiorne hlapce in tlačane in sužnje zagrizenih NLarteev. Do nvojega odhoda iz Skrvenije cela Gorenjska ni inuefla uobene-j^a slovanskega duhovnika več, a na vsem Štajenskem pa jih je bilo še samo kakih dvajset, a £e ti so izginjate drug za drugim. Isto se godi z okrajnimi glavarji, sodniki, advokati, u-radniki, zdravniki itd. Danes počeno tega iz njegovega urada, doma, posestva, trgovine, kmetice, fafbrike, delavniee in jutri onega. Vsem svojim -žrtvam dajo kvfJČjemu pol ure Časa, da se pripravijo za izigon. Vzeti pa smejo samo kake malenkosti v oMeki, a denar, vrednosti in vse drugo pa morajo pustiti Nflinloem. Vtee. 'kar smejo vzeti sehoj, me sane tehtati več kakor kakih 10 kg in to rclja celo za številne družine. Svoja žrtve na to stlaofjo na vojaške trnke ter jfli odpeljejo čez slovensko mejo na Hrvatsko. ato jih vržejo s traka sredi polja, v goadn ali Iyer se jren zdi, pa naj «bo bo po noči, a!H podnfEV vu, v d^ju ali kakorkoli. "Miaioch, slo'We^issche Paka-g*!" Takiau nesrečnim izgnancem dajo na roke 200 dinarjev in potem naj -da, za-lile so se mu oči in zastokal je od notranje bolesti. u4Povejte mi. gowpod pater, kako ste vi mogli uiti iz tega pekla?tr 'To je pravi čudež. Bolj ko mislim daueis, ko sem zopet na svobodnih tleh mogočne Ame rike, bolj se čudim, kako je %'i-lo mogoče da. sem danes zopet tukaj. Skoraj sam sebi ne morem verjeti, da je vse to reB, da sem tukaj v deželi svobode, a ne v kaki strašni ječi. Štiri dolge mesece som -se trudil in bil med tem v vedni nemarnosti d?, me zapro i,n prekrižajo moje nnčrte. Skdnjič sem vendar izbojeval svoje pravice za odhod. Vspel sem ravno zadnji trenutek. Da se mi je vse to posreči* lo se ne bom nikoli mogrf dovolj zahvaliti zlasti dvema osebama in to sta bivši ameriški konzul v Zagrebu Mr. John MieiHv ter moj brat Leo. Mbr. Meillv je vedno rad storil za naše tamfkajšnje Amerikanee vse. kar je bilo le mogoče in jim Je bil -res pravi oče in tudi meni je bil. Moj brat Leo pa je (potom svojih zvez v Wa>h-higtonu zainteresiral zame naš State department, ki je v moj prnlog brzojavil v Zagreb na svojega konzula in tako omogočil moj odhod iz Jugoslavije. Ako bi ne bilo teh intervencij bi damns jaz prav gotovo ne bil več tukaj in čisto mogoče je, 3a hi ne bil več med živimi. Za to smatram ta dva moža za mb-ja rešitelja. Ko sem pričel de-'ati za svoj odhod, sem bil po priporočilu ameriškega konzula nekaj časa v * Zagrebu, da sem bil tako pod njegovo zadrto kot ameriški državljan. Naito sem odšel še za nekaj časa v Ljubljano in v moj rojstni kraj Preeerje, kjer sem čakal na rešenjp nekaterih mojih zadev na konzulatu. Ko je bilo yee urejeno, sem. iz Ljubljane ookpotovai v Rim." Urednik "GL Nar. je prekinil patrovo pripovedovanje. Oprostit*?, go»pod župirfk, da sem vas prekinil. Torej ni (rcw^da gte vi skri&aj u bežal i iz tZaigraba. kakor go nekateri časopisi tuksrj pisali7" "'Seveda to ni res. Jaz v Za?-grefbu nisem imel drugega o-pravfka kot oiipga pri mojem konzufta. Da!je jaz tudi niackn odšel proti Aiheri-ki iz Zagrelba. temveč iizLjulbTjane. In tretjSč jaiz nisem skrivaj pobegnil, temveč sem odpotoval na podlagi svojih ameriških pravic. G-oepod urednik, prosim, poudarite, kierr se vedno dobe- l judje z zlobnimi nameni." KRITIČNA ODLOČITEV 400 MILIJONSKEGA SLOVANSKEGA NARODA. Nadaljevanje s 3. strani. ditelji^ha čelu jku sai^iis vrli predsednik Rootf: VeJt. - Ako pade sovjetska sila. tedaj padejo vse sile, bordče se proti Hitlerizaitu in zapečatene bi bi.e sanje o kakih n*n1ih slovanskih državsh. Sov je t i vr-šo odločilni boj in žrtvovanje v tej -trašni nezaželjeni vojni. Slovani! Naša kri se zopet pi elrva v reke, potoke in morja. ter napaja zemljo, ki jo Slo-Slovan vedno branil in se boril, kot se bori danes. Od nas Slovanov je odvisna svoboda cefle-ga civiliziranega sveta. Danes t.: več vprašanja posameznih slovanskih narodov, kakšna je, ali naj 'bode njihova bodoča "vlada". Danes je vprašanje: Ali združeni Siovani zmagamo, a1 i pa nt'združeni pademo eden za drugim. Vito moralno pcmoČ Sovje-toan, dokler ni prepozno! Andrew Boirfback, Barberton, O. IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS? V teh krttlfeik taaifa je vsakeam iitateljn dnevnih Trsti potreben ta priročni ATLAS. U ca poUJe-mo naiim naročnikom po najniiji eenL — Naročite ca ie danes! (Nadaljevanje prihodnjič.) Velikost IK x 14H tate? 48 velikih strani; 82 banranlh seniljerldoT tnjlh d rta t In 8 aernlJevidOT Zdr. drfav ln sa*tav vodtlnlb drla* t iS sretomlb aUk popolnoma o- ■na^enlh; Zanimiv] sretoroi dogodki. Najnovejši aernljerid kaie' celi sret in tndl: RAZDELITEV P0U8KB MED NEMČIJO IN RUSIJO ITAT.IJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PBIKLJCČITEV CEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO RD8KA MEJA Cena 35 PoSlJlte rroto t anamkab po S _oa. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI 8AM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite i atlasom ln ko ga lapolnlte ln pofljete k lsdajatelja cemljerida. Vam daje praTieo, da dobite dodatne semlje-▼Ide a norimi mejami vojnkujo dk n drlar, kakor bodo prtme* njene po aedanjl vojni. NaroČite Atlas pri: "GLAS NARODA" ti« WEST ISth STREET n rwt o r k , n. t.