Družbeni plan v letu 1956
INVKSTICIJE
V zadnjih treh lebih se je ob-seg investicij povečal za okrog 8 odstatkov (po tekočih cenah). Za investicijska vlaganja je šlo okrog 30 odsitotkov družbenega proizvoda. Tako visoke investi-cije so predstavljale v vsem po-vprečnem obdobju od osvobadit-ve do danes nedvomno nujno-st, toda to breme je povzročalo po-sefone gospodarske težave. Treba je   pripomniti,   da   fiaičnd   obseg
stvarno zgrajenih objektov nl rastel v sorazmerju s porastom denarnih vlaganj. To dokazuje, da je denami obseg investicij segal preko obj^ktivnih ma-terialnih možnosti gospodarstva. Nesorazmerje med proizvodmjo in povpraševanjem po investi-oijskera blagu se je sitalno večalo. Denami obseg investicij in pro-izvodnja investicijskega blaga sta se po letih gibala takole:
1952     1953
1954
1955
Obseg kivesticij               100          125             146          154
Oprema                             100          131             137          157
Gradbend material           100         104             111          129
Kakor vidimo, se je proizvod-nja opreme dejansko razvijala v zadnjih letih približno vzpored-no z obsegom investicij, toda proizvodnja gradbe-nega mate-riala je pi-ecej zaostajaJa v po-rastu   za   povečanjem   investiclj.
To je na koncu koncev vpli-valo tudi na nesorazmerno po-večanje povpraševanja po blegu za osebno potrašnjo, kajti inve-sticije zahtevajo tudi dopolnilno delovno silo, torej tudi dopolnil-ni sklad potrošnega blaga za to delovno silo. Tako se }e napeto povpraševanje in povečanje cen prenašalo z ožjega investicijske-ga tržišča na vsa področja po-nudbe in povpraševanja.
Hkrati pa je gradnja zaposlila množico nekvalificirane delovne sUe iz vasii, katere nizka pro-duktivnost ni niti približno ustrezala sredstvom, ki jih je steupnosf vlagala v njen plačni sklad.
Po planu se bodo letos investi-cije prvič zmanjSale, in sicer od 420 na 346 milijard dinarjev. To
zmanjšanje je precejšnje ln predstavlja pravzapjav izhodno točko. Zato se bo ta prvotni znesek nied letom lahko nekoliko spremeail, če bo gibanje gospo-darstva pokazalo, da so take spremembe možne.
Z izjemo sredstev iz amorti-zacijskega sklada se bodo vse druge investicije v pfvi vrstd uporabile za dovršitev tistih ob-jektov, ki jih že od prej gradi-mo, zlasti pa tistih, ki bodo po-membnejše vplivald na industrij-sko proizvodnjo v leto-šnjem in prihodnjem letu. Posebno po-zornost bomo posvetili nadalj-njemu razvoju energetike.
Omejitev investicij bo prdnesla v gaspodarska dogajanja pre-cejšaje spreinetnbe in bo bistve-no prispevala k ureditvi vseh razmerij v gospoclarstvu. V pri-hodnjih Ie<tih bo višioa investi-cijskih viaganj odvisna od real-ne ocene splošnega gospodarske-ga razvoja In dejanskih ma-terialnih možnosti.
PRORJLČUNSKA POTROŠNJA
V preteklih letih Je proračun-ika potrošnja hailro rastla. Leta 1953 je znašala 95 milijard, 1954. leta 121, lani pa 183 miLijard. Brez izdatkov sooialnega zavaro-vanja so znašaM proračunski iz-datkd leta 1952 9,5 odstotka skupnega narodnega dohodka, lani pa skoraj 10 odstotkov.
Za leto 1956 so določeni prora-čunski izdatki v tisti višini, k! je bila dosežena tudi lani v skladu z omejevanjem potrošnje na vseh podro-čj.ih.
Izdattoi nairodne obrambe so edina postavka v razdeliitvi druž-
benega proizvoda, ki postopno relativno upada od leta 1952. Leta 1952 so znašali 21 odstotkov skupnega narodnega dohodka, v naslednjih letito pa se je ta od-stotek zniževal na 15,6, potem na 14,5, lani pa na 11,9. Letos se je še nadatje zmanjšal na 10,8 od-stotko-v.
Tako se je clajšalo breme v najpomembnejši postavki potroš-nje izven gospodarstva, ker je tudi relatlvna udeležba proraču-na v skuipni razdelitvi družbene-ga proizvoda zmanjšana, čeprav to zmanjšanje ni absolutno.
F0ND S00IHLNEGH ZAVM0V1LNJA
Po planu poraslejo lzdatki sklada sooiainega zavarovanja od 121 milijard v letu 1955 na 128,5 milijarde v letu 1956, ali za sko-raj 6 odstotkov. Največji del tega povečanja se nana.ša na uvedbo prispevka za stanovaoj-stoo gradnjo pri pokoj.ninah in na dodatek 500 din, ki so ga uvedli lani. Povečanje potrošnje v so-caalnem zavarovanju je nastalo torej predvsem zato, ker so ne-kateri strožki prestavljend na so-cialno zavarovanje iz drugih skladov. Če ne bi bilo tega, bi bili leto>s stroški za sociaJno za-
varovanje  za  okrog  1.246,000.000 din nižji.
S posamezmmi ukrepl imajo namen omejiti izdalke socialne-ga zavarovanja in poskrbeti za njihovo bolj pravično razdelitev. Ti ukrepi se v glavnera nanašajo na revizije pokojnin i-n otroških dodatkov. Treba je pripomniti, da ta potrošnja vendarle še ved-
no ni v celoti spravlj&na v meje realnih   potreb  in   možnosti.   Še vedno   je   aktualna   borba   proti neopravičenim    zaAudam    dela, \ proti   zloraba.m   pravice   do na- ¦ ravnih  zdTavilišč, proti  čezmer-nemu trošeaju zdravil dtd.            '