pobude za uporabo glasbe v korist bolniku: izkušnje še potekajočega projekta b-air music as a contributing factor to better healthcare in slovenia: experiences from the ongoing b-air project manca kok University of Amsterdam, Faculty of Social Sciences manca.kok@gmail.com ana kuder Zdravstveni dom Koper ana.kuder@gmail.com saška rakef Radio Slovenija sasa.rakefperko@rtvslo.si igor m. ravnik iravnik@yahoo.com Izvleček: Glasba je imela skozi zgodovino pomembno vlogo pri lajšanju telesnih in dušev- nih težav. Sistematično znanstveno raziskovanje koristi uporabe glasbe se je razmahnilo šele v zadnjih desetletjih. V okviru projekta B-AIR (Art Infinity Radio), katerega nosi- lec je Radio Slovenija, smo se odločili raziskati možne načine vpeljave glasbe v slovenski zdravstveni sistem. V prispevku tako predstavljamo trenutne dosežke projekta, kot so radijske vsebine za širjenje spoznanj o vplivu glasbe na človeka, raziskava o pogledu glas- beno aktivnih zdravnikov na uvajanje glasbe ter priprava prototipa bolnišničnega radia. Ob koncu pozornost namenimo prihodnjim usmeritvam projekta, med drugim prired- bi vprašalnika o glasbeni sofisticiranosti in študiji glasbene terapije pri osebah s Parkin- sonovo boleznijo. Ključne besede: vpliv glasbe, glasba in medicina, radijske oddaje, interdisciplinarnost Abstract: Music has always played an important role in alleviating physical and mental ailments. However, systematic research on the benefits of music use has only evolved in the last three decades. Here, we consider possible ways of introducing music into the Slovenian healthcare system. We present the current achievements of our project, such as spreading awareness through radio broadcasts, a study on the attitudes towards mu- sic interventions among musically active physicians, and a hospital radio prototype. Ul- timately, we bring attention to our future endeavours, including the adaptation of the Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article https://doi.org/10.26493/2712-3987.19(38)63-78 © 2023 Avtor musical sophistication questionnaire and a pilot study on music therapy for people with Parkinson’s disease. Keywords: music research, music in medicine, radio, interdisciplinary projekt b-air in teoretična izhodišča Glasba je pri ljudeh prisotna že pred rojstvom. Celo pri novorojenčkih se kaže sposobnost razlikovanja in izkazovanja interesov za petje ter različne glasbene inštrumente (Babikian idr., 2013). Uporaba glasbe v medicini ima sicer skozi zgodovino dolgo tradicijo. Prvi, ki naj bi glasbo upo- rabljal kot zdravilo za telesne in psihološke težave, je bil Pitagora v šestem sto- letju pr. n. št. Kljub temu pa se je šele v preteklih desetletjih pričelo sistematič- no raziskovanje terapevtske uporabnosti glasbe v klinični praksi (Babikian idr., 2013). Raziskavam o možnostih klinične aplikacije glasbe so sledile raziskave o možganskih mehanizmih zaznavanja glasbe (Blood idr., 2001; Molnar-Szakacs idr., 2012; Schaefer idr., 2013, Vines, 2012; Wu idr., 2012), ki omogočajo pozitiv- ne učinke na številne nevrološke funkcije. Avtorji omenjenih raziskav so oce- nili, da se ob zaznavanju in procesiranju glasbenih izkušenj aktivirajo podob- ne možganske regije kot pri nagrajevanju oz. motivaciji, čustvih ter vzbrujenju. Zgolj poslušanje glasbe aktivira več možganskih regij kot kateri koli dražljaj, saj se aktivacija začne že pri možganskem deblu in se nato nadaljuje v višje razvite strukture do frontalnega korteksa (Molnar-Szakacs idr., 2012). Za možgansko procesiranje glasbe je ključen širok spekter nevronskih mrež, od čustvenega za- znavanja do motoričnega oz. somatosenzoričnega delovanja človeka (Babikian idr., 2013). Izsledki nevroznanstvenih raziskav na področju glasbe so tako vodi- li do povečanega zavedanja in prepoznavanja pomembnosti ter koristnosti glas- be kot terapevtske modalitete. Zaradi svojega delovanja na možgane je glasba postala uporabno orodje v nevrorehabilitaciji, saj ima edinstveno sposobnost aktivacije nevronskih mrež, ki niso izključno v domeni glasbe, ampak so pri- marno odgovorne za govor, gibanje, kognicijo itd. (Galińska, 2015; Thaut in Hoemberg, 2014). V ZDA in Kanadi so tako leta 2019 eno od vrst glasbene te- rapije (ritmično slušno stimulacijo – RAS, angl. rhythmic auditory stimulati- on) uvrstili med uradne smernice za rehabilitacijo po možganski kapi (Thaut, 2021). Javni zavod RTV Slovenija, Radio Slovenija skupaj z osmimi partnerski- mi organizacijami iz sedmih evropskih držav v obsežnem mednarodnem in multidisciplinarnem projektu B-AIR, ki je finančno podprt v okviru progra- ma Evropske unije Ustvarjalna Evropa: B-AIR Art Infinity Radio, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvočne umetnosti ter slušnega kanala pri percepciji, kogni- ciji, komunikaciji in socializaciji v človekovem razvoju, zdravju ter bolezni. V sodelovanju umetnikov, strokovnjakov z različnih področij (od nevroznano- sti, razvojne psihologije, pediatrije, glasbene pedagogike, muzikologije do ar- hitekture, antropologije, sociologije) in novinarjev nastajajo glasbene, igrane, g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 64 m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 65 informativne, izobraževalne ter raziskovalne vsebine. Namenjene so otrokom, staršem, vzgojiteljem, učiteljem, zdravstvenemu osebju in vsem ostalim, ki jih zanima, kaj zvok in v zvoku utemeljena umetnost lahko prineseta človekovemu kognitivnemu, čustvenemu in osebnostnemu razvoju. Projekt je ponudil tudi izhodišče za doseganje raziskovalnih ciljev na po- dročju ozaveščanja zdravniške stroke in splošne javnosti glede uporabe glas- be v slovenskem zdravstvenem sistemu. Prepoznali smo, da v Sloveniji uporaba glasbene terapije še ni razvita v tolikšni meri kot v nekaterih zahodnih drža- vah, zato smo v okviru projekta razvili akcijski načrt za spodbujanje zdravniš- ke stroke in širše javnosti k razmisleku o glasbi kot pomembnemu dejavniku v slovenskem zdravstvenem sistemu. V nadaljevanju tako najprej predstavljamo nekaj dosedanjih dosežkov projekta, nato pa še glavne načrte za prihodnost. mnenje glasbeno aktivnih zdravnikov o vlogi glasbe v zdravstvu V maju 2021 smo pripravili krajšo anketo za zdravnike, s katero smo želeli raz- iskati zanimanje in motivacijo za uvedbo glasbe v zdravstveni sistem med slo- venskimi zdravniki. V pilotni raziskavi je sodelovalo 16 glasbeno aktivnih zdravnikov (odzivnost je bila 32-odstotna), od tega polovica (N = 8) žensk. Udeležence smo kontaktirali predvsem preko osebnih poznanstev. Ker je bil vzorec majhen, o statistični pomembnosti ne moremo govoriti in navajamo le vzorce, ki smo jih opazili z uporabo opisne statistike in s kategoriziranjem pi- snih odgovorov na odprta vprašanja. Z vprašalnikom smo najprej želeli oceniti trenutno stanje uporabe glasbe v zdravstvu. (rezultate navajamo v odstotkih, da bi olajšali jasnost in berljivost besedila.) Z glasbo v zdravstvu se še nikoli ni srečalo 37,5 % vprašanih zdravni- kov. Tisti, ki so se, pa so kot primere navedli posebne dogodke za bolnike, glas- bo v čakalnicah, med operacijami in v ordinaciji. Vprašani zdravniki so naved- li, da glasbo že uporabljajo v naslednjih primerih: radio v porodni sobi, osebna izbira glasbe v prostorih za obsevanje, poslušanje glasbe med stikom nedono- šenčka s staršem ter na splošno za izboljšanje razpoloženja bolnika. Nadalje smo z anketo želeli oceniti, kakšna sta znanje o možnih koristi glasbe in odnos do uvajanja glasbe v zdravstvo. Kljub temu da je vzorec vklju- čeval le zdravnike z bogatimi glasbenimi izkušnjami, je bila le ena oseba prepri- čana, da dobro razume prednosti vključevanja glasbe v zdravstvene ustanove. Večina udeležencev je bila vsaj nekoliko seznanjena s koristnostjo, vsi pa so me- nili, da bi bilo treba zdravstvene delavce o tem sistematično izobraževati. 75 % vprašanih zdravnikov je ideja o uvajanju glasbe v medicino navdušila, pre- ostanek udeležencev pa je, kljub navdušenju, imel pomisleke glede potencial- nih ovir. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 66 O ovirah in zamislih smo jih tudi konkretno povprašali. S slike 1 je razvi- dno, katere zamisli o vpeljevanju so se udeležencem zdele najizvedljivejše. Kot ovire so izrazili odpor vodstva, negotovost glede tega, ali so tovrstni posegi res potrebni/koristni, ter pomanjkanje energije in časa. Poleg tega so kot poten- cialne ovire izpostavili infrastrukturo in pomanjkanje sredstev za zadostno tehnično opremo. Kot veliko težavo vidijo tudi raznolikost glasbenih okusov. Mnogi menijo, da bi bilo ob pripravi kadrov poskusno obdobje najučinkovi- tejše. Nekateri predlagajo začetek z raziskavo in en udeleženec jasen načrt, ki bi prepričal vodstvo in izobraževanje osebja. Udeleženci bi radi videli več razi- skav o tem, katera glasba univerzalno pomirja, o učinku glasbe na psihično na- petost med obsevanjem, na kronični regionalni bolečinski sindrom (KRBS) in na razvojne motnje govora. Slika 1 Šest primerov uvajanja glasbe v zdravstveni sistem, za katere udeleženci pilotne študije (N = 16) menijo, da so najizvedljivejši Glasba je lahko eden najuniverzalnejših načinov terapije, saj je, poleg do- kazanih koristi za splošno blagostanje in številne nevrološke funkcije, njena uporaba finančno nezahtevna. Prav tako so tveganja pojavitve stranskih učin- kov minimalna oz. povsem odsotna, glasbo pa lahko uporabimo pri širokem razponu kliničnih populacij in starostnih skupin (Babikian idr., 2013). Velika večina ljudi je glasbe vajena, saj naj bi ji bili odrasli ljudje izpostavljeni približno 40 % budnega časa. Omenjeni odstotek je narasel predvsem z razvojem tehno- logije, ko nam je glasba na voljo praktično ves čas (Hargreaves idr., 2012). Dan- danes pa imamo na voljo številne glasbene žanre in so se pri ljudeh izoblikovali m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 67 tudi raznoliki glasbeni okusi. Glasba je torej univerzalni fenomen, a je hkra- ti močno individualistična (Babikian idr., 2013), kar lahko predstavlja težavo, ko jo skušamo uporabiti v določeni skupini ljudi (npr. v čakalnici), kar so iz- postavili tudi udeleženci naše raziskave. Vse več raziskav poroča o koristih tera- pevtske uporabe personalizirane glasbe za blagostanje (Martin idr., 2016; Park idr., 2016; de la Torre-Luque idr., 2017; Sung idr., 2010, citirano v Dimopoulos- -Bick idr., 2019). Genevive A. Dingle idr. (2021) so pripravili pregled obstoječe literature o psihosocialnih mehanizmih, preko katerih lahko glasbena dejav- nost prispeva k izboljšanju zdravja in dobrega počutja. Ugotovili so, da so naj- pogosteje raziskani psihosocialni mehanizmi za uravnavanje čustev ter spod- bujanje socialne povezanosti, kognitivne stimulacije in telesne aktivacije, a se lahko razlikujejo glede na vrsto glasbene intervencije. Zaradi raznolike narave raziskav in neenotne kakovosti izsledkov je težko izpeljati dokončne zaključ- ke o učinkovitosti različnih glasbenih intervencij. Zdravstveni delavci lahko v svoji prakso glasbo vključijo na različne načine. Raziskovalci med drugim priporočajo o uporabi glasbe v obliki dopolnilne terapije pri različnih zdra- vstvenih težavah, kot pomoč pri uravnavanju čustev in zmanjševanju stresa. Hkrati priporočajo izvajanje plesnih ali gibalnih aktivnosti za izboljšanje teles- ne pripravljenosti in koordinacije ter spodbujajo ustvarjanje glasbe za uspešnej- še socialno povezovanje in kognitivno stimulacijo. Opozarjajo, da morajo biti glasbene intervencije kulturno ozaveščene in prilagojene posameznikovim po- trebam. Opozarjajo tudi na to, da vse glasbene intervencije niso enako doseg- ljive (zaradi tehnične opreme ali usposobljenosti zdravstvenih delavcev) (Din- gle idr., 2021). Ena izmed intervencij, ki je najdosegljivejša in najprilagodljivejša posa- mezniku, je uporaba personaliziranih seznamov predvajanja (angl. playlists), ki so jo preučevali Tara Dimopoulos-Bick idr (2019). V raziskavi je o pozitiv- ni spremembi zdravstvene izkušnje zaradi uporabe personaliziranega sezna- ma predvajanja poročalo 76 % bolnikov. Zdravstveno osebje je bilo mnenja, da je uporaba personaliziranih seznamov predvajanja primerna predvsem zara- di enostavne administracije. Pri pomoči pri administraciji personaliziranih se- znamov predvajanja se lahko povabi prostovoljce, saj administracija ne zahte- va specifičnih kvalifikacij, kar je bil ravno tako eden izmed zadržkov, ki jih je izpostavilo zdravstveno osebje v naši pilotni raziskavi. Tara Dimopoulos-Bick idr. (2019) kljub temu navajajo, da je podpora glasbenih terapevtov pri izved- bi glasbenih intervencij priporočena. Izvajalci raziskave so zdravstvenemu ose- bju pred in med raziskavo nudili izobraževanje in tehnično podporo. Približno polovica (51 %) zdravstvenega osebja je menila, da jih je to precej dobro ali zelo dobro pripravilo na njihovo vlogo pri implementaciji glasbene intervencije, kar je v skladu z mnenjem naših udeležencev o pomembnosti priprave kadrov in poskusnem obdobju vpeljave glasbe v zdravstveni sistem. Glasbeno interven- cijo, kot je uporaba personaliziranega seznama predvajanja glasbe, se zlahka umesti v rutinsko zdravstveno prakso, zdravstveno osebje pa lahko med tem, g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 68 ko bolniki poslušajo sezname predvajanja, opaža koristi glasbene intervencije, kar nasprotuje enemu od pomislekov udeležencev v naši raziskavi o koristnosti uporabe glasbe v zdravstvene namene. Po drugi strani pa zdravstveno osebje poroča o nekaterih podobnih ovirah uporabe personaliziranih seznamov pred- vajanja glasbe, kot so jih izpostavili udeleženci v naši raziskavi, med drugim financiranju tehnične opreme in ostale infrastrukture za izvedbo intervencij (npr. shranjevanje opreme, internetna povezava) ter povečanem obsegu dela za osebe, ki skrbijo za izvedbo intervencij. Breanna A. Polascik idr. (2020) po- ročajo o podobnih pomislekih zdravstvenega osebja o perioperativni uporabi glasbe, med drugim manjšem zanimanju bolnikov za poslušanje glasbe, nesta- bilnim časovnim okvirom menjave bolnikov in dodatnih delovnih obremeni- tvah zdravstvenega osebja. Avtorji poročajo, da se je s časom povečala spreje- mljivost glasbenih intervencij s strani zdravstvenega osebja (medicinske sestre in anesteziologi) (Polascik idr., 2020). Opisana anketna raziskava je služila zgolj kot pilotna, zato smo poleti 2021 zasnovali nadaljevanje, kjer je bil cilj pridobiti večji vzorec, a smo prejeli le tri odzive. Na podlagi trenutnih rezultatov torej ne moremo sklepati o splošnem mnenju zdravniškega sektorja, med drugim glasbeno neaktivnih zdravnikov in pacientov samih. Menimo, da izključna uporaba spletnih anket za vpog- led v razmišljanje zdravstvenega osebja ni primeren način. Zdravstveni kader je na splošno preobremenjen, še posebej med epidemijo, ki nas je omejila v me- todološkem smislu – z anketiranci se nismo mogli srečati osebno. Načrtova- nih motivacijskih srečanj z glasbeno aktivnimi zdravniki (orkester, komorni ansambli, pevski zbor) ni bilo mogoče izvesti. Zaključujemo, da bi bilo za pri- dobitev širšega vpogleda v razmišljanje zdravstvenega osebja o uporabi glasbe, smiselneje izvesti kvalitativno raziskavo (npr. fokusne skupine) in šele nato cilj- no usmeriti vprašalnik na večji vzorec, v katerega bi bilo smiselno vključiti tudi različne skupine zdravstvenih delavcev, tako glasbeno aktivne kot tudi neak- tivne. V prihodnosti bi lahko uporabili podoben metodološki pristop kot Tara Dimopoulos-Bick idr. (2019), ki so v raziskavi zbrali odgovore na anketni vpra- šalnik s strani bolnikov, družinskih članov in zdravstvenega osebja, opravili šest fokusnih skupin s predstavniki zdravstvenega osebja in analizirali različ- ne dokumente o intervencijah ter raziskavi. Tovrsten pristop bi nam ponudil boljši celosten pregled nad problematiko, saj so, po mnenju avtorjev, pri vpelja- vi glasbe v zdravstveni sistem ključni dejavnik tudi oz. predvsem bolniki in nji- hovi svojci. širjenje znanj preko radijskega medija in naprej Radio je stroškovno učinkovit in pomemben vir izobraževanja, informacij in zabave, ki zlahka doseže širše občinstvo (Rahman Ullah in Khan, 2017). Jav- ni medij (v tem primeru radijski) lahko s projektom, ki je prvotno usmerjen v m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 69 ustvarjalne umetniške vsebine, spodbudi široko mrežo sodelovanj, v katerih se porajajo tudi zamisli in predlogi, ki lahko vodijo v raziskovalno, razvojno ter organizacijsko pomembne premike na področju celostne skrbi za razvoj, ka- kovostno obravnavo otrok in ranljivih skupin ter kakovost njihovega življenja. Gradivo, ki smo ga ustvarili skozi serijo radijskih pogovorov, spletnih seminar- jev in predavanj, bo uporabno za tematske razprave in širjenje znanja strokovne in laične publike o vplivu glasbe na zdravje ter kakovost življenja. projekt b-air zvočenja Gre za serijo strokovnih pogovorov o uporabi glasbe v zdravstvu z eminentni- mi gosti pod vodstvom prim. Igorja Mihaela Ravnika. Cilj intervjujev sta šir- jenje znanja in izkušenj dobrih praks ter s tem promocija uporabe glasbe v slo- venskem zdravstvenem sistemu iner ozaveščanje o pozitivnih učinkih glasbe v družbi. Preglednica 1 Seznam gostov in tematik oddaj Zvočenja Gostje oddaj Ustanova Tema oddaje Darko Breitenfeld Hrvatski savez klubova lječe-nih alkoholičara, Zagreb Začetki glasbene terapije v srednji Evropi Ivan Rektor Center za nevroznanost, Ma-sarykova univerza v Brnu Mozartova sonata K448 za dva klavirja in epilepsija Giuseppe Pino Poclen, Vali Glavič Tretnjak Lo Specchio Sonoro, Desio; Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Nebesedna glasbena terapija Mihaela Kavčič Ad Libitum, Logatec Glasbena terapija za otroke z rakom in za osebe z demenco Stefan Koelsch Oddelek za biološko in medicinsko psihologijo, Univerza v Bergenu Glasba in možgani Clement Francois Laboratorij za besedo in go-vor, Univerza Aix-Marseille Beseda, govor, plastičnost možganov Manuela Filippa Univerza v Aosti, Univerza v Ženevi Novorojenček in materin glas g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 70 Gostje oddaj Ustanova Tema oddaje Katarina Kompan Erzar Teološka fakulteta, Peda- goška fakulteta, Univerza v Ljubljani in SFU Ljubljana Prvi koraki v svet zvoka in glasbe Miran Možina SFU Ljubljana Psihoterapija, glasbena in plesna terapija Irena Hočevar Boltežar, Nataša Prebil, Rozalija Kušar in Petra Bavčar Center za motnje glasu, govora in požiranja, Klinika za ORL n cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana Glas, govor in petje Saba Batellino Avdiovestibuloški center, Klinika za ORL in cervi- kofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana Sluh in posluh Andre Lee Visoka šola za glasbo, gledali-šče in medije, Hannover Fiziologija glasbe in medicina za glasbenike Ladislav Krapac, Iva Bartolić Poliklinika za neoperativno zdravljenje hrbtenice, Zagreb Fiziologija izvajanja glasbe in medicina za glasbenike Peter Vuust Kraljeva glasbena akademija, Univerza v Aarhusu Raziskave Centra za glasbo v možganih Janja Hana Jamnikar, Andraj Adamek Pediatrična klinika, UKC Ljubljana Umetnost za otroke v bol- nišnici Jaka Škapin Luminelle’s, London; Pojekt Plešemo s Parkinsonom Petje , govor, ples Jamie Wilcox, Chaminda Stanislaus Radio Lollipop, Bolnišni- ca Great Ormond Street, London Bolnišnični radio za otroke Pogovori so zajemali širok nabor tem in strokovnjakov (preglednica 1), med njimi: Glasba in možgani (Stefan Koelsch), Mozartova sonata K448 in epilepsija (Ivan Rektor), Začetki glasbene terapije v srednji Evropi (Darko Bre- itenfeld), Glasbeno izobraževanje in glasbena terapija (Giuseppe Pino Poclen, Vali Glavič Tretnjak), Uporaba glasbene terapije za hematoonkološke pedia- trične bolnike in bolnike z demenco (Mihaela Kavčič), Prvi koraki v svet zvo- ka in glasbe (Katarina Kompan Erzar), Nevrokardiologija in glasba (Uroš Ko- vačič). V okviru projekta smo organizirali tudi spletna predavanja. B-AIR je za organizacijo teh seminarjev združil moči s študentsko sekcijo SiNAPSE, Slo- venskega društva za nevroznanost. Prvi spletni seminar smo organizirali maja m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 71 2021 in gostili dve klinični nevropsihologinji z univerze v Leidnu na Nizozem- skem – profesorico dr. Rebecco Schaefer in Johanno Perschl. Glavna tema pre- davanja je bila nevropsihologija procesiranja glasbe in gibanja z glasbo. Najprej nam je profesorica Rebecca Schaefer predstavila procesiranje glasbe v možga- nih, sledil je govor Johanne Perschl, ki je razpravljala o uporabi glasbe pri reha- bilitaciji različnih nevroloških motenj. Na naslednjem webinarju smo gostili tri različne strokovnjake, ki so predstavili projekt Horizon 2020 Ears ll in vpliv ultra- ter infrazvoka na človekovo delovanje. Poleg tega smo sodelovali tudi pri SiNAPSINI nevroznanstveni konfe- renci SNC’21 z organizacijo simpozija z naslovom Glasba in možgani. Simpo- zij je ponudil vpogled v najnovejše raziskave, dognanja, prakso in odprte izzi- ve na različnih strokovnih področjih. Predavatelji in naslovi njihovih govorov na simpoziju so bili: dr. Daniele Schoen (Univerza Aix-Marseille): Nevrologija glasbe in možganov, dr. Stefan Koelsch (Univerza v Bergnu): Raziskave v smeri z dokazi temelječih glasbenih intervencij, Manuela Filippa (Univerza v Ženevi): Zgodnje glasbene intervencije pri dojenčkih, dr. Uroš Kovačič, dr. med. (Univer- za v Ljubljani): Variabilnost srčnega utripa v povezavi z glasbenimi žanri. Pomembno je izpostaviti, da je doseg omenjenih vsebin omejen s tem, da je za samoizobraževanje preko radia in množičnih medijev potrebna motivacija. Uporaba množičnih medijev namreč lahko izhaja ne le iz želje po samoizobra- ževanju, ampak iz različnih socialnih in psiholoških potrebe (kot so kognitiv- ne potrebe, čustvene potrebe, osebne integrativne potrebe, socialne integrativ- ne potrebe in potrebe po sprostitvi napetosti) (Rahman Ullah in Khan, 2017). Ustvarjene vsebine so namenjene strokovni in splošni javnosti. Vsebine ima- jo v slovenskem prostoru gotovo določen doseg, ne vemo pa, kolikšen odsto- tek strokovnjakov jih je do sedaj poslušalo. Dodatno jih bomo skušali motivi- rati z objavo določenih vsebin v glasilih, namenjenih strokovni javnosti. Doseg v splošni javnosti je odvisen od notranje motivacije poslušalcev in udeležencev. Z ustvarjanjem različnih vrst vsebin smo poizkusili splošno javnost doseči na način, ki poskuša zadovoljiti različne vrste poslušalcev. bolnišnični radio Ideja o bolnišničnem radiu je nastala z namenom povezovanja priznanih stro- kovnjakov iz različnih disciplin in umetnikov. Cilj je ustvariti zvočne vsebine za hospitalizirane otroke ter uporabiti znanje o učinkih zvočnih poti pri pro- dukciji novih glasbenih in radiofonskih del, ki bi prispevala h kognitivnemu, k čustvenemu in osebnostnemu razvoju otrok. Kot primarni cilj radio sprošča, zabava in izobražuje – služi kot model za uporabo glasbe in besed za posebne situacije, kot je pomirjanje anksioznosti pred in po operaciji pri otrocih. Kot sekundarni cilj opozarja na raven hrupa in starše spodbuja k razmisleku o kakovosti življenja tudi zunaj bolnišnice. Prvi g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 72 bolnišnični radijski prototip bo implementiran za otroke na Pediatrični klini- ki UKC Ljubljana ob koncu leta 2022. obveščanje o projektu Člani ekipe B-AIR smo predstavljali aktivnosti projekta na dveh konferen- cah – junija 2021 smo se udeležili konference NeuroMusic VII: Connecting with Music across the Lifespan v Aarhusu, na Danskem, septembra 2021 pa Si- NAPSINE nevroznanstvene konference SNC’21. Prav tako smo napredek pro- jekta predstavili na kongresu nevrologov leta 2022. Po predstavitvi projekta se je ustanovila delovna skupina s specialisti Nevrološke klinike UKC Ljublja- na. Del projekta je bil predstavljen tudi v oddaji Ugriznimo znanost na RTV Slovenija. usmeritve in cilji v prihodnosti Prihodnja prizadevanja so usmerjena v postavljanje osnov za lažje in bolj raz- širjeno vključevanje glasbe v medicino. Poleg nadaljevanja trenutnih dejavno- sti, ki so usmerjene predvsem v odpiranje pogovora o tej temi (organiziranje seminarjev, predstavitve na konferencah, skupščinah in sestaneki delovne sku- pine), je pomembno tudi začeti ustvarjati pogoje za glasbeno delovanje – kar so tudi glasbeno aktivni zdravniki v naši raziskavi izpostavili kot morebitno te- žavo. Glasba se do neke mere že uporablja, vendar ne sistematično. Prav tako primanjkuje orodij za njeno raziskovanje. Da bi to omogočili, so naši poglavi- tni cilji: izvedba zadnje serije pogovorov Zvočenja o temah, povezanih z me- dicino in glasbo, predavanja dr. Manuele Filippe o vplivu materinega glasu na novorojenčke za Združenje pediatrov Slovenije, organizacija srečanja delovne skupine na temo medicina za glasbenike, prevod in validacija diagnostičnega instrumenta za ocenjevanje glasbene spretnosti ter izpeljava pilotne raziskave o primerjavi različnih oblik glasbenih terapij za osebe s Parkinsonovo bolez- nijo. Zadnja cilja, skupaj s teoretičnim ozadjem, podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. diagnostični instrument za merjenje glasbenih sposobnosti V Sloveniji trenutno nimamo primernih pripomočkov za ocenjevanje glasbe- nih sposobnosti, ki bi bili prevedeni in validirani na slovenskem vzorcu. V zad- njih desetletjih, tudi v povezavi z razvojem nevroznanstvenih metod, postaja vse jasneje, da glasba lahko pomembno vpliva na posameznika in na skupnost. Če želimo v Sloveniji promovirati uporabo glasbe in raziskovati vplive uporabe m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 73 glasbe in glasbenih sposobnosti na dobrobit ljudi, moramo najprej posedovati primerne diagnostične inštrumente. Glasbene sposobnosti in glasbeno znanje se med posamezniki v državah zahodnega sveta močno razlikujejo. Posamezniki se v prvi vrsti razlikujejo v naboru glasbenih vedenj, nato pa tudi v posedovani ravni strokovnosti za posa- mezno glasbeno vedenje. Glasbena vedenja lahko razumemo zelo široko – kot igranje inštrumenta, strokovno znanje pri poslušanju glasbe, sposobnost upo- rabe glasbe v različnih okoljih, komuniciranje o glasbi ipd. Kljub temu da glasbenih sposobnosti ne moremo meriti le na podlagi pri- dobljenih sposobnosti (običajno preko formalne glasbene izobrazbe), kot so npr. glasbeno razumevanje, ocenjevanje, igranje instrumenta, improvizacija, smisel za ritem ali posluh, pa dolgo ni bilo na voljo testne baterije, ki bi lah- ko ocenila glasbene sposobnosti v splošni populaciji (Müllensiefen idr., 2013). Müllensiefen idr. (2014) so v ta namen razvili Goldsmithsovo lestvico glasbene sofisticiranosti (Goldsmiths Musical Sophistication Index – Gold-MSI). Ba- terija Gold-MSI je psihometrično orodje, ki meri glasbena stališča, vedenja in sposobnosti. Vključuje vprašalnik samoporočane glasbene sofisticiranosti in baterijo objektivnih testov s poslušanjem (angl. objective listening tests). Celot- na baterija je primerna tako za formalno izobražene glasbenike kot tudi za ose- be brez formalnega glasbenega znanja. Raziskovalci (Müllensiefen idr., 2013) glasbeno sofisticiranost definirajo kot psihometrični konstrukt, ki ga sestav- ljajo sposobnosti in dosežki vzdolž številnih medsebojno neodvisnih dimen- zij, kot so zaznavanje in ustvarjanje glasbe, količina vaje, čustvena in funkcio- nalna uporaba glasbe ter ustvarjalnost, vsako dimenzijo pa lahko izmerimo na različnih podlestvicah. Namen raziskovalnega projekta sta prevod in priredba (posameznih) te- stov baterije Gold-MSI (samoocenjevalnega vprašalnika in testov poslušanja, za katere je znanih že dovolj psihometričnih podatkov). V nadaljevanju je cilj validirati prirejene vprašalnike na reprezentativnem slovenskem vzorcu zdra- vih odraslih oseb in tako priskrbeti psihometrično orodje za ocenjevanje glas- bene sofisticiranosti, s katerim bi si v prihodnosti lahko pomagali pri klinič- nem in raziskovalnem delu. pilotna raziskava glasbene terapije pri osebah s parkinsonovo boleznijo (pb) Metode, ki uporabljajo glasbo in ritem, lahko bistveno izboljšajo širok spekter simptomov pri nevroloških in nenevroloških motnjah. Primer je Parkinsono- va bolezen, ki se po svetu (Thaut in Hoemberg, 2014) pa tudi (nesistematično) v Sloveniji že zdravi s podobnimi metodami. V Sloveniji obstaja društvo Tre- petlika, ki ponuja plesne delavnice za osebe z zgodnjo stopnjo razvoja Parkin- sonove bolezni, po drugi strani pa tudi delovni terapevti ponekod poročajo o g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 74 uporabi glasbe pri gibalni rehabilitaciji. Kerry Devlin idr. (2019) v preglednem članku poudarjajo, da so nedavne raziskave pokazale uporabnost glasbenih in ritmičnih intervencij za izboljšanje simptomov oseb s Parkinsonovo boleznijo, kot so prizadetost hoje in drugi motorični ter nemotorični simptomi. Za komplementarno zdravljenje PB je uporabna predvsem nevrološka glas- bena terapija (NMT). NMT je terapevtstki pristop, ki vključuje glasbeno in- tervencijo pri osebah z različnimi nevrološkimi težavami (npr. diagnoza nevro- loške bolezni, travmatska poškodba možganov, možganska kap). Uporablja se za izboljšanje senzorične, govorne in jezikovne, kognitivne ali motorične dis- funkcije. Terapija temelji na nevroznanstvenih raziskavah o procesiranju in za- znavanju glasbe v možganih ter raziskavah o glasbi kot orodju za nevroreha- bilitacijo neglasbenih možganskih in vedenjskih funkcij. Aktivno ali pasivno sodelovanje pri glasbenih aktivnostih stimulira številna področja možganov, ki v osnovi niso povezana z zaznavanjem glasbe, kot so npr. kognitivni, moto- rični in govorni centri. Glasbeno udejstvovanje pripomore k nevroplastičnos- ti in tako pozitivno vpliva na kvaliteto življenja ter celostno delovanje človeka. Za sodelovanje pri NMT niso potrebne vnaprej razvite glasbene sposobnosti (Thaut in Hoemberg, 2014). Izboljšanje kognitivnih sposobnosti s pomočjo NMT vključuje pozor- nost, slušno zaznavanje, prostorsko zaznavanje, izvršilne funkcije in spomin. Izboljšanje govornih in jezikovnih sposobnosti s pomočjo NMT vključuje afa- zijo, fluentnost, prozodijo, apraksijo, vokalizacijo, koordinacijo, glasnost, di- halno in oralno motorično kontrolo, dihalno moč, disartrijo, artikulacijo, ra- zumljivost in razumevanje. Govor in petje si delita nevronsko omrežje, kar pomeni, da lahko z uporabo glasbe, predvsem petja, pozitivno vplivamo na mnoge govorne in jezikovne funkcije. Izboljšanje motoričnih spretnosti s po- močjo NMT vključuje izboljšano hojo prav tako pa tudi fino in grobo motori- ko, vključno z močjo, vzdržljivostjo, ravnotežjem, razponom gibov, s koordina- cijo in spretnostjo. Uporaba ritmičnih glasbenih odlomkov lahko pripomore k izboljšanju motoričnega nadzora (Thaut in Hoemberg, 2014). Simone D. Bella idr. (2018) navajajo, da so ritmične sposobnosti zelo razširjene v splošni popu- laciji. Večina ljudi lahko iz glasbe izlušči običajen ritem in z njim uskladi svo- je gibe. Ritmične sposobnosti pogosto upadejo ob napredovanju PB (Bella idr., 2018). Calabrò (2019) ugotavlja, da lahko ritmična slušna stimulacija (RAS) na- domesti izgubo samodejnih in ritmičnih gibov. Avtorji raziskave navajajo, da je uporaba RAS med treningom hoje koristna zaradi preoblikovanja senzomoto- ričnih ritmov ter časovne povezljivosti. Hkrati RAS pripomore k obnovi not- ranjih sinhronizacijskih mehanizmov, ki ustvarjajo in nadzorujejo ritmično gi- banje, s čimer se hoja izboljša, postane bolj tekoča. Če se RAS izvaja v znanem okolju s podporo negovalcev, je lahko trening hoje z glasbo, in posledično iz- boljšanje hoje, učinkovitejši. Tudi Simone D. Bella idr. (2018) poročajo o pozi- tivnih učinkih ritmičnih slušnih iztočnih ob hoji, kjer bolniki hodijo ob rit- mičnih slušnih signalih, kot npr. metronom ali glasba. Učinki so vidni takoj, m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 75 v smislu večje dolžine in hitrosti koraka. Avtorji raziskave sicer poudarjajo, da se pri opazovanju učinkov ritmične stimulacije pojavljajo pomembne individu- alne razlike med bolniki, ki so lahko odvisne od ritmičnih sposobnosti. Da bi v čim večji meri zadostili razlikam med bolniki, avtorji predlagajo individu- aliziran pristop k ritmičnim slušnim iztočnicam z glasbo, pri čemer bi lahko uspešno optimizirali ritmične slušne iztočnice z uporabo mobilnih tehnolo- gij (npr. namenske aplikacije ali igre). Elinor C. Harrison idr. (2017) so ugoto- vili, da hoje ne izboljša le zunanja ritmična slušna stimulacija, ampak tudi pet- je v različnih tempih. V nadaljnji razsikavi (Harrison idr., 2019) so ugotovili, da tudi tiho/mentalno petje izboljša motorično zmogljivost starejših odraslih oseb in ljudi s PB. V Sloveniji trenutno še nismo zaznali večjih raziskav, ki bi preučevale vpliv glasbenih intervencij na PB. Po drugi strani je iz zgornjega pregleda razvidno, da lahko glasbo v zdravljenje uvedemo na različne načine in pridobimo raz- lične pozitivne učinke, tudi glede na individualne razlike. V skladu s tem je cilj naše pilotne raziskave ugotoviti, kakšni so možganski mehanizmi odziva na različne glasbene intervencije ter katera od vrst glasbene stimulacije najbolj ustreza bolnikom s PB v različnih stadijih bolezni. zaključek V okviru projekta B-AIR smo se vprašali, kako vzpostaviti glasbo kot pomem- ben dejavnik v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pilotna raziskava med glas- beno aktivnimi zdravniki je potrebo po večji pozornosti glasbi potrdila, saj je pokazala primanjkljaj znanja in sistematičnega izobraževanja o pozitivnih učinkih glasbe. Raziskava je tudi usmerila naše nadaljnje cilje: poglavitno je, da iniciative ne izhajajo le iz literature, ampak iz potreb in možnosti, ki jih vidijo zdravstveni delavci. Glasbeno aktivni zdravniki so izrazili željo po več raziska- vah o vplivu glasbe, zato smo se usmerili v prevod in validacijo psihometrične- ga orodja za ocenjevanje glasbenih spretnosti, kar bo omogočalo večjo dosto- pnost uvajanja glasbe v raziskave. Poleg tega so bili zdravniki, ki so izpolnili vprašalnik, mnenja, da bi pri uvajanju glasbe potrebovali poskusno obdobje. S pilotno raziskavo različnih glasbenih terapij za osebe s Parkinsonovo boleznijo želimo ta vidik nasloviti na dva načina: omogočiti želimo poizkus glasbene te- rapije in poizkus raziskovanja vpliva glasbene terapije na bolnike ter tako raz- iskovanje terapije kot terapijo samo približati medicinski stroki. Kot poročajo Breanna A. Polascik idr. (2020), sta za sprejemanje glasbenih intervencij pot- rebna čas in izobraževanje. Prav to želimo omogočiti s postopnim uvajanjem in z nadaljnjim obveščanju preko množičnih medijev ter v strokovnih krogih in upamo, da bo glasba v slovenskem zdravstvenem sistemu postopoma zavze- la pomembnejšo vlogo. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 76 Viri in literatura Babikian, T., Zeltzer, L., Tachdjian, V., Henry, L., Javanfard, E., Tucci, L., Goodarzi, M., in Tachdjian, R. (2013). Music as medicine: A review and historical perspective. Alternative and Complementary Therapies, 19(5), 251–254. Blood, A. J., in Zatorre, R. J. (2001). Intensely pleasurable responses to music correlate with activity in brain regions implicated in reward and emotion. Proceedings of the National Academy of Sciences, 98(20), 11818– 11823. Bella, S. D., Dotov, D., Bardy, B., in de Cock, V. C. (2018). Individualization of music-based rhythmic auditory cueing in Parkinson’s disease. Annals of the New York Academy of Sciences, 1423(1), 308–317. Calabrò, R. S., Naro, A., Filoni, S., Pullia, M., Billeri, L., Tomasello, P., Portaro, S., Di Lorenzo, G., Tomaino, C., in Bramanti, P. (2019). Walking to your right music: A randomized controlled trial on the novel use of treadmill plus music in Parkinson’s disease. Journal of neuroengineering and rehabilitation, 16(1), 1–14. De la Torre-Luque, A., Diaz-Piedra, C., in Buela-Casal, G. (2017). Effects of preferred relaxing music after acute stress exposure: A randomized controlled trial. Psychology of Music, 45(6), 795–813. Devlin, K., Alshaikh, J. T., in Pantelyat, A. (2019). Music therapy and music- based interventions for movement disorders. Current Neurology and Neuroscience Reports, 19(11), 83. Dimopoulos-Bick, T., Clowes, K. E., Conciatore, K., Haertsch, M., Verma, R., in Levesque, J. F. (2019). Barriers and facilitators to implementing playlists as a novel personalised music intervention in public healthcare settings in New South Wales, Australia. Australian Journal of Primary Health, 25(1), 31–36. Dingle, G. A., Sharman, L. S., Bauer, Z., Beckman, E., Broughton, M., Bunzli, E., Davidson, R., Draper, G., Fairley, S., Farrell, C., Flynn, L. M., Gomersall, S., Hong, M., Larwood, J., Lee, C., Lee, J., Nitschinsk, L., Peluso, N., Reedman, S. E., ... Wright, O. R. L. (2021). How do music activities affect health and well-being? A scoping review of studies examining psychosocial mechanisms. Frontiers in Psychology, 8(12), 713818. Galińska, E. (2015). Music therapy in neurological rehabilitation settings. Psychiatria Polska, 49(4), 835–846. Hargreaves, D. J., Hargreaves, J. J., in North, A. C. (2012). Imagination and creativity in music listening. V D. Hargreaves, D. Miell in Raymond MacDonald (ur.), Musical imaginations: Multidisciplinary perspectives on creativity, performance and perception (str. 156–172). Oxford University Press. m a n c a ko k , a n a k u d er, sa šk a ra k ef, ig o r m . rav n ik ◆ po bu d e za u po ra bo g la sbe v ko rist bo ln ik u: izk u šn je še po tek a jo č eg a pro jek ta b-a ir 77 Harrison, E. C., Horin, A. P., in Earhart, G. M. (2019). Mental singing reduces gait variability more than music listening for healthy older adults and people with Parkinson disease. Journal of Neurologic Physical Therapy, 43(4), 204–211. Harrison, E. C., McNeely, M. E., in Earhart, G. M. (2017). The feasibility of singing to improve gait in Parkinson disease. Gait & Posture, 53, 224– 229. Martin, P. K., Schroeder, R. W., Smith, J. M., in Jones, B. (2016). The ROTH project-music and memory: Surveying the observed benefits of personalized music in individuals with diagnosed or suspected dementia. Alzheimer’s & Dementia, 12(7), P988. Molnar-Szakacs, I., Assuied, V. G., in Overy, K. (2012). Shared affective motion experience (SAME) and creative, interactive music therapy. V D. Hargreaves, D. Meill, R. MacDonald (ur.), Musical imaginations: Multidisciplinary perspectives on creativity, performance and perception (str. 313–330). Oxford University Press. Müllensiefen, D., Gingras, B., Musil, J., in Stewart, L. (2014). The musicality of non-musicians: An index for assessing musical sophistication in the general population. PloS One, 9(2), e89642. Müllensiefen, D., Gingras, B., Stewart, L., in Musil, J. J. (2013). Goldsmiths musical sophistication index (Gold-MSI) v1.0: Technical report and documentation revision 0.3. University of London. Park, S., Williams, R. A., in Lee, D. (2016). Effect of preferred music on agitation after traumatic brain injury. Western journal of nursing research, 38(4), 394–410. Polascik, B. A., Tan, D. J. A., Raghunathan, K., Kee, H. M., Lee, A., Sng, B. L., in Belden, C. M. (2021). Acceptability and feasibility of perioperative music listening: A rapid qualitative inquiry approach. Journal of Music Therapy, 58(1), 43–69. Rahman Ullah, P., in Khan, A. U. (2017). Role of FM radio in education: A case study of fm radio in peshawar. Journal of Social Sciences and Humanity Studies, 3(3), 9–16. Schaefer, R. S., Desain, P., in Farquhar, J. (2013). Shared processing of perception and imagery of music in decomposed EEG. Neuroimage, 70, 317–326. Sung, H. C., Chang, A. M., in Lee, W. L. (2010). A preferred music listening intervention to reduce anxiety in older adults with dementia in nursing homes. Journal of clinical nursing, 19(7–8), 1056–1064. Thaut, M. H. (2021). Advances in the role of music in neurorehabilitation: Addressing critical gaps in clinical applications. NeuroRehabilitation, 48(2), 153–153. Thaut, M., in Hoemberg, V. (ur.). (2014). Handbook of neurologic music therapy. Oxford University Press. g la sb en o pe d ag o šk i z bo r n ik ◆ le t n ik /v o lu m e 19 ◆ št ev il k a /n u m be r 38 78 Vines, B. W. (2012). Recreating speech through singing for stroke patients with non-fluent aphasia. V D. Hargreaves, D. Meill in R. MacDonald (ur.), Musical imaginations: Multidisciplinary perspectives on creativity, performance, and perceptions (str. 296–312). Oxford University Press. Wu, J., Zhang, J., Liu, C., Liu, D., Ding, X., in Zhou, C. (2012). Graph theoretical analysis of EEG functional connectivity during music perception. Brain Research, 1483, 71–81. Summary UDC 78:615.851.8 This project is based on the vast literature supporting the positive role that music can play in healthcare - combining rehabilitation effects on cognition, speech, movement and social aspects. Seeing that music is not part of standard medical practice in Slovenia, as part of the B-AIR project, we devised an action plan with aspirations to establish mu- sic as an important factor in the Slovenian healthcare system. Our first efforts have al- ready been put into practice: we have prepared webinars and radio broadcasts (Zvočen- ja/Soundings), and introduced a hospital radio prototype for children at the Paediatric Clinic of the UMC Ljubljana. Further, a pilot study among musically active doctors was performed to assess the needs and prospects felt by the medical personnel regarding in- troducing music into their practice. The study confirmed our assumption - there is a lack of knowledge and systematic education about the positive effects of music. The findings also directed our future efforts. Musically active doctors expressed a desire for more re- search about the impact of music, so our first future goal is preparing the translation and validation of a psychometric tool for assessing musical skills, which will enable greater accessibility of music-related research. In addition, the doctors who completed the ques- tionnaire also stressed that the change would require a trial period. Our second future goal is a pilot study of different music therapies for people with Parkinson’s disease. With the study, we want to address the need for trial periods dually. We want to give a taste of music therapy and try to research the impact of music therapy on patients, thus bring- ing them closer to medical professionals. As B. Polascik and colleagues (2020) reported, acceptance of music interventions requires time and education. We want to make this possible through the gradual introduction and further spreading of awareness through mass media and in professional circles: discussing medical problems among musicians and continuing the creation of radio conversations, seminars and workshops for profes- sionals in music and medicine. Through these efforts we hope that music will gradually take on a more important role in the Slovenian healthcare system.