DELAVSKA POLITIK GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo ie v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25D. Pri večjem številu objav popust. Št. 30. Sreda 13. aprila 1927. Leto II. Majniški proglas Internacionale Delavcem vseh de2el! Mednarodno delavstvo se pripravlja letos na majniško proslavo dela v času velikih zgodovinskih dogodkov, v času polnem morečih skrbi in grozečih nevarnosti. V ospredju vseh svetovno političnih dogodkov stoji probujenje kitajskega ljudstva, njegova silna borba za pravico popolne samoodločbe. Ta borba navdaja z novimi upi na osvoboditev potlačene narode vseh barv in vseh plemen in kaže imperialistom vseh dežel, da se doba kolonialnega izkoriščanja bliža koncu! »To, kar se dogaja na Kitajskem, je prvi začetek velike pobu-ne zadnje velike rezervne armade kapitalizma, in je, sodrugi, to, kar se tam dogaja, naša lastna stvar, in zato hočemo poslati ondotnim delavcem naš pozdrav!« — To priznanje je bilo izrečeno, pravilno presojajoč nastajajoče dogodke, že pred dvema letoma v Marseillesu, ob viharnem navdušenju celokupnega kongresa socialistične delavske Internacionale, in je to priznanje postalo danes skupna last delavskega razreda celega sveta! Vladala še vedno kakršnakoli nesoglasja med proletariatom glede Primernejše poti, ki naj ga vodi do njegove osvoboditve, v pogledu simpatij in solidarnosti za nacionalno osvobodilno gibanje na Kitajskem vlada popolna enotnost. Ena tretjina zemeljske oble leži medi Londonom in Šanghajem. Mi ne moremo revoluciji, v-katere sprednjih vrstah se bore kitajski proletarci, nuditi' nobene neposredne pomoči, moremo jo pa podpirati z našo akcijo v sami domovini imperialističnih izkoriščevalcev. Tj izkoriščevalci razpolagajo z vsemi sredstvi državne oblasti, njim je od-Prta pot na Kitajsko, in oni upajo zato še vedno, da jim uspe obdržati s smodnikom in svincem svoje sra-jnotne »koncesije« in »eksteritoria-htetrie privilegije«. Zato demonstri-raJmo 1. maja znova za takojšen °dpoklic vseh tujih čet in vojnih ladij iz Kitajske! Delavci, socialisti! Tudi Evropo samo ogrožajo noje vojne. Koliko bolj se narodi 'sieu reakcije in ekonomskega opu-siošenja pogrezajo in duševno zasužnjujejo, toliko večja je nevar-»v i 1111 l)<)^° diktatorji riskirali l)an(J»e« igro osvojevalnega voj-lin ti/P a* Na evropskem ozem-c.entruni nevarnosti vojnega fašizmu1 z*astl v zločinskem ritu»^ail«!/a.i»e na P°tl1 Ptetvo-tnrac^V a,i^ai,sko kolonijo. Stalno voin«Ca nevarP°st nove balkanske \ ,yscin' svojimi strahotami rim n!° . ro.po- ^ato manifestiraj-z na ne \'\ letoSnjeK» '■ maja za naŽlonale: ^ Socialisti*"e >"ter- ba,kanskim narodom! hnHnii kISm° »ederacljo svo-Jdnlh balkanskih narodov! Kapitalističnim vladam niso dale pronicajoče zavesti niti‘vojna opustošenja, niti sedanje nevarno ogro-ženje miru. Kapitalistični interesi so močnejši kot razoroževalna misel. Kakšna razlika med Wilsonovi-mi obljubami in dosedanjimi rezultati Zveze narodov! Delavci, toliko večja je vaša dolžnost, da demonstrirate: proti svetovni oborožitvi v vseh njenih oblikah! Proti militarizmu! Za mirovno politiko delavskega razreda! Delavsko gibanje trpi vsled vgnjetavanja svobodnega mišljenja v vseh deželah brez demokracije. Nobene svobode tiska, nobene svobode zborovanja in organiziranja! Ti znani odznaki ruskega carizma karakterizirajo politiko vlad v velikem delu Evrope in v sami Rusiji! Na tisoče in tisoče političnih ujetnikov ječi danes po zaporih in v deportaciji, na tisoče in tisoče političnih beguncev deli strašno usodo emigrantov! Zato, demonstrirajmo 1. maja znova za obnovitev politične svobode in demokracije! — Za amnestijo vsem političnim obsojencem in ujetnikom! In izrabimo praznik 1. maja za ojačanje Matteottijevega sklada, pomožnega sklada za delavsko gibanje dežel brez demokracije. Od zadnje majniške proslave do danes zaznamuje borba za osemurni delovnik mali napredek. Belgija je ratificirala \vashingtonsko konvencijo o osemurnem delovniku. Velike industrijske države Evrope, predvsem Anglija in Nemčija, vrše pa še vedno pasivno rezistenco. Zato demonstrirajmo letos znova za Surni delovnik, za ratifikacijo washingtonske konvencije! Leta in leta potekajo, kapitalizem se pa izkazuje še vedno nesposobnega, odpraviti ogromno delavsko brezposelnost, ki jo je povzročila njegova svetovna vojna. Se vedno imamo na milijone zdravili ljudi, obsojenih na nedelavnost in osiro-mašenje. Zato demonstrirajmo zopet na letošnji 1. maj za podpiranje brezposelnih v vseh oblikah, za odstranitev kapitalističnega družabn. reda, katerega brezumnost se najdrasti-čnejše očituje v usodi brezposelnih. Izmed vseli socialno političnih zahtev je najvažnejše vprašanje obvarovanje našega naraščaja pred o-siromašenjem, vstvaritev življen-skih pogojev, ki naj omogočijo mladini telesno in duševno zdravje. Zato demonstrirajmo 1. maja tudi za mladinsko zaščito in mladinsko pravo! Ioda mi nimamo le skrbeti za mladino samo, nego moramo tudi nanjo staviti gotove zahteve. Ce hočemo, da^bo delo delavskega razreda. započeto pod najtežjimi bojnimi pogoji, z največjimi žrtvami in naporom, končalo zmagonosno. mora biti nova generacija vsa prežeta socialističnega mladeniškega idealizma! Ta novi rod, katerega porajanje je težka vojna beda in kateri se je seznanil z delavskim gibanjem šele v povojni dobi zmot in težav, mora premagati svojo skepso in malodušnost, zagledati se mora v vzne-šene končne cilje socializma, spoznati veličino delavske razredne borbe in prevzeti vase duh in požrtvovalnost velikih predbojevnikov mednarodnega proletariata! Vera v socialistično majniško poslanstvo, ki nas vse navdaja, mora oživeti tudi Kino Apolo. Kino Apolo. 13., 16. in 17. april 1927: ZGUBLJENI SIN 6 veličastnih činov po starem testamentu. Vklj‘ub velikim stroškom oh naš h navadnih, silno nizkih cenah. v srcih in v razumu naše mladine in jo včleniti v zmagovito napredujoče vrste socialistične delavske Internacionale. 4. aprila 1927. Urad Socialistične delav. Internacionale. Volilni boj v Avstriji. Gotovo še ni noben volilni boj v Avstriji, niti pred prevratom, vzbujal toliko javnega zanimanja in zavzemal tako velik obseg, kakor ravno sedanji. Šele pred par tedni je bil določen za dan novih državnozborskih volitev 24. april, in stranke hitijo z vsemi silami, da v tem kratko odmerjenem času preparirajo javno mnenje. Socialni demo-kratje so zahtevali, da se vrše volitve 15. maja, česar pa meščanska večina v parlamentu ni pripustila, boječ se, da bi ti mogli izrabiti o-gro.mjii manifestacijski aparat prvega maja za volilno agitacijo. A socialni demokrati bijejo volilni boj kljub temu z vso samozavestjo in sigurnostjo: na eni strani oni, na drugi strani pa protimarksistična fronta, v katero so se, v zavesti velike nevarnosti, ki jim preti v slučaju, da bi mogli delavci dobiti večino v parlamentu, združile skoraj vse meščanske stranke, krščanski socialisti kot najmočnejši, nemški nacionalci, kmečka zveza, monarhisti in hakenkreuzlerski narodni socialisti. Vsi ti so imeli dosedaj v parlamentu pretežno večino; da pa so se začeli resno bati, da bi se pri teh volitvah mogla ta večina spremeniti v manjšino, je najboljši dokaz. kako rapidno in kako smotre-no se razvija in širi v avstrijski republiki socialistično svetovno nazi-ranje. Iz najbolj odročnih, goratih vasi, ki so veljale vedno za najbolj nazadnjaške in kjer še nikdar ni bilo socialističnega shoda, kajti če se je kdaj pojavil odkod' socialistični agitator, so ga od fajmoštrov nahujskani kmetje pognali s kolom, — iz takih krajev prihajajo sedaj kmetje sami in prosijo, da se jim pošlje govornika, socialdemokrata. In na te socialistične shode prihajajo potem redkobesedni in nezaupni kmetje in poslušajo socialističnega govornika z mnogo večjim zanimanjem, kakor pa že stokrat prebavljene besede svojega pastirja. In vsi pouka željni spravljajo potem skrbno razdeljene jim letake v svoje molitvenike, da jih poneso domov, kjer naj jim jih hčere in sinovi v miru prečitajo. In vse grožnje, ki operirajo s prekletstvom in peklom, ne zaležejo dosti. Da bi paralizirali naskok socialnih demokratov na kmečko vas, skličejo navadno klerikalci istočasno svoj- shod, a zgodi se največkrat, da je njihov lokal prazen, medtem ko se na sicialno-demokratskem shodu vse tare ljudstva. To jih jezi in zato se poslužujejo vseh mogočih obdolžitev in natolcevanj. Pa vse nič ne pomaga. Socialisti imajo preveč izdatnega inaterijala, ki ga lahko uporabljajo proti njim: boj za starostno zavarovanje, ki ga nasprotniki sabotirajo ali hočejo popačiti: podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov, ki jo hočejo odpraviti na ljubo hišnim gospodarjem, s katerimi so skupno v protimarksistični fronti, in glavno, klerikalno koruptno gospodarstvo v raznih bankah, s katerimi so oškodovali državo za težke milijarde, in dasi so vsi krivci razkrinkani, vplivni člani klerikalne stranke, še ni vlada nobenemu skrivila lasu. — Bivši finančni minister, Ahrer, eden glavnih krivcev teh poneverb, je v prvem strahu zbežal v Ameriko, pred desetimi dnevi se je pa zopet pojavil na Dunaju in celo konferi-ral s Seiploin, ki pa mu je, mesto da bi ga dal zapreti, dal svoj prelatski blagoslov in ga milostno odpustil, da je mogel drugi dan odjadrati nazaj v Ameriko. Vse te afere vznemirjajo avstrijsko javnost že cele mesece in ljudstvo ima priliko, jasno razločevati, v katerem taboru se bolj skrbi za njegove interese. Poleg tega so pa socialni demokrati v stanju nuditi živ dokaz svoje gospodarske zmožnosti. Mesto Dunaj, katerega upravo so socialni demokrati prevzeli po prevratu, in to v času najtežje gospodarske krize, pomanjkanja živil, pomanjkanja stanovanj, velike brezposelnosti itd«., se je v osmih letih njihove uprave silno dvignilo in pridobilo sloves najbolje upravljane občine v Evropi. Ni dvoma, da bodo avstrijski so-drugi v tej orjaški borbi zmagali. Na delo avstrijskih sodrugov in na volilno borbo, ki jo s tolikim elanom bijejo, se še povrnemo. Za danes kličemo: Živela bratska avstrijska socialno demokratična stranka, živela socialistična avstrijska republika! Spor med Rusijo in severno Kitajsko. Odnošaji med severno Kitajsko in Rusijo so skrajno napeti in govori se celo o vojni napovedi Rusije pekinški vladi. Glasom angleških poročil je ruska mongolska konjenica že udrla na severno Kitajsko ozemlje. Severno kitajske oblasti so namreč že delj časa očitno izzivale sovjetsko Rusijo, katero smatrajo za glavno po- bornteo in zaščitnico kantonske vU de m južne kitajske armade. Postr« lile so več ruskih vladnih kurirje1 zaprle so celo ženo ruskega poslanik v Kantonu, Borodina, ter končno z£ sedle celo rusko poslaništvo v P« kingu in zaprle vso poslaniško osot je. Moskovska vlada upravičeno skh pa, da niso to sporadični slučaji in d ne delajo to le lokalne oblasti na svojo roko — nego da se vsa ta groba izzivanja vrše po nekem načrtu severno kitajske vlade, za katero stoji neka evropska velesila, ki ta dejanja narekuje. Ni dvoma, da je ta evropska velesila sama Anglija, ki bi se rada s pomočjo severne kitajske otresla Rusije in po možnosti upletla v boj proti njej še druge velesile. Položaj Rusije napram intrigam in vojnim pripravam Anglije ni lahek, toda tudi Angliji ne pojde v slučaju direktnega spora z Rusijo vse po njenem računu, kajti če se je Rusija res odločila za vojno s Pekingom, potem je pač tudi gotovo, da se je na to tudi temeljito pripravila. Bližnji dnevi nam lahko prinesejo v Kitajskem sporu še težke komplikacije — dvomimo pa, da bi mogla poostritev kitajskega spora rešiti angleške privilegije na Kitajskem in njen kolonijalni imperializem. To more vse prej le pospešiti likvidacijo kitajskega spora v smislu želj in ciljev Kiromintanga in pospešiti obenem likvidacijo — angleškega imperializma! Ogorčenje v Moskvi. Iz Moskve javljajo, da je Ljudski komisarijat za zunanje zadeve zboroval celo preteklo noč, ne da bi še ničesar definitivnega ukrenil v pogledu na dogodke v Pekingu, v Tientsinu in v Šanghaiu, kjer so kitajske oblasti blokirale in preiskale ruska poslaništva in aretirale nastavljeno osobje. Pekinška vlada je izdala o teh dogodkih komunike, v katerem skuša prevaliti krivdo na diplomatski zbor velesil, ki da je dovolil kitajskim obla-stvom izvršitev preiskave. Ta komunike je pa, naravno, še bolj razburil moskovske politične kroge, ki vidijo v tem dokaz, da stoje za omenjenimi dogodki ostale velesile, v prvi vrsti Anglija. Tudi dejstvo, da se je vršil uradni napad na vsa tri glavna ruska poslaništva v Pekingu, Tientsinu in Šanghaiu istočasno, pritrjuje domnevo, da gre v stvari za prej pripravljeno in domenjeno akcijo. Vse te či-njenice so močno razburile moskovsko vlado in moskovsko prebivalstvo. Pričakovati je energičnih protiukrepov od strani ruske vlade. Kitajska rdeča armada prodira v smeri Pekinga? Glasom poročil iz Sanghaia, se kantonska armada pripravlja na poletno prodiranje v notranjost severne Kitajske in se v to svrho v treh velikih skupinah premika v smeri Pekin- ga. Glasom brzojavk iz Londona se je ena teh skupin morala umakniti pred na novo koncentriranimi četami bivšega šanghaiškega poveljnika Sun-schuanfonga. Sovjetska Rusija in Francija. Med Parizom in Moskvo se vrše razgovori v svrho končne rešitve vprašanja francoskih posojil iz časov carizma. Cičerin dela z zunanjim ministrom Briandom in pre-mijerjem Poincarejem na tem, da se enkrat za vselej reši vprašanje ruskega dolga. In znamenja so tu, da bo to vprašanje zdaj res rešeno. Kakor poročajo iz zanesljivih virov, je sovjetska vlada ponudila Franciji sledeči način odplačevanja: Sovjeti bodo plačevali letno po 55 milijonov zlatih frankov skozi 62 let. S tem bodo plačani vsi dolgovi, ki znašajo približno eno milijardo dolarjev. Francoska vlada je pri zadnjih pogajanjih zahtevala mnogo višje letne obroke. Po sedanjem sporazumu pa bodio prva leta obroki nižji, kasneje pa višji. To kaže, da kontrahenta nista več daleč narazen. Kristijan Rakovskij, sovjetski poslanik v Parizu, je posetil Bri-anda in pripravil vse potrebno za konferenco s Čičerinom. Ker upajo, da bodo pogajanja kmalu zaklju- čena, pojde Čičerin potem na francosko rivijero na nov odmor. Isti vir poroča, da sedanje sovražno stališče Velike Britanije in trdovratno odlašanje Združenih držav glede priznanja sovjetske vlade sili sovjetske kroge, da poravnajo vse račune s Francijo iti si zagotove njeno prijateljstvo. Izzivalni nastop Italije, ki je pred nekaj dnevi formalno priznala rumun-sko aneksijo Besarabije, je še bolj pospešilo akcijo v svrho fundiranja carističnih dolgov v Moskvi. Seveda so še razne težave. Sovjeti zahtevajo od Francije velik trgovski kredit z namenom, da si nabavijo nove stroje in druge tvor-niške izdelke, ki jilt zelo potrebujejo. Francija je radi svoje nestalne valute in paralizirane industrije tudi v krizi. Trgovina na debelo z Rusijo bi bila zato v veliko odpo-moč francoskim kapitalistom, katerih tovarne počivajo, ker ne morejo konkurirati na zunanjih trgih vsledt predvojne vrednosti franka. Pričakovati je, da se bo tudi to vprašanje ugodno rešilo. Socialistična zmaga na Holandskem. Volitve v holandske deželne zbore so prinesle holandski socialistični stranki sijajen uspeh. Število socialističnih glasov je naraslo od 500.000 na 600.000 in število pridobljenih mandatov se je zvišalo od prejšnjih 107 na 120. Socialistična stranka ni izgubila nobenega mandata v nobenem okrožju, nasprotno pridobila je povsod, celo v najbolj reakcionarnih okrožjih, na številu glasov. Najbolj sta nazadovale takozvani protirevolucionarni stranki, holandska konservativna pa državna rimsko katoliška stranka. Konzervativna stranka je izgubila devet mandatov, državna rimsko katoliška stranka pa 5 mandatov. Holandski parlament volijo deželni zbori — in baš v tem tiči veliki pomen teh volitev. Holandska socialistična stranka je s temi volitvami da-leko popravila izgube, ki jih je utrpela leta 1923. Takrat je stranka izgubila enajst mandatov, sedaj je pa pridobila nazaj vse prej izgubljene mandate in še več novih. Glasilo holandskih sodrugov »Het Volk«, pripominja v poročilu o tej pomembni zmagi holandskega zavednega delavstva, da so pri teh volitvah vse holandske meščanske stranke hudo nazadovale, napredovala je na celi črti edinole socialistična stranka. Sacco in Vanzetti spet obsojena na smrt. V našem listu smo že ponovno poročali o tragični usodi onih dveh italijanskih anarhističnih delavcih, Sacco in Vanzetti, ki sta bila od severno-ameriških oblasti obsojena na smrt, češ da sta umorila in oropala nekega blagajnika, dasi ni bilo takrat nobenih dokazov, in je bilo vsem jasno, da sta bila oba delavca obsojena na smrt samo zaradi agitacije, ki sta jo razvijala med delavci v bostonskem okrožju, in da je bil očitek umora in ropa izmiš- ljen. Na ogorčeni, trajni protest a-meriškega delavstva, kateremu se je kasneje pridružilo tudi evropsko, je oblast z usmrtitvijo obsojenca odlašala, dokler ni končno nekaj let kasneje neki na smrt obsojeni ropar v zadnjem trenutku priznal, da je dotičnega blagajnika umoril in oropal on, in da sta tedaj Sacco in Vanzetti nedolžna. Vsako drugo sodišče bi bilo v tem slučaju izpustilo takoj oba obsojenca — ono pristno ameriško sodišče pa ni hotelo pri- znati svoje prvotne napake in vztrajalo pri tem, da se morata obsojenca na vsak način usmrtiti. Tako čakata obsojenca že peto leto na svojo usmrtitev! Zadnjič so odvetniki zahtevali znova revizijo procesa in vse je že kazalo, da bosta končno osvobojena, zlasti, ker je ameriško in evropsko javno mnenje to glasneje in glasneje zahtevalo. Pa je bilo ondotno sodišče mnenja, da ne sme priznati svojega krivdoreka iz prejšnjih let in je z novimi pričami in dokazi podprti priziv znova odbilo! Tako bi morala biti Sacco in Vanzetti te dni na vsak način umorjena, čeprav je njuna nedolžnost sedaj že popolnoma dokazana! Ta sklep ameriškega sodišča, kateremu sta oba obdolženca tudi pri tej prizivni obravnavi pogumno očitala, da sta bila obsojena zaradi svojega političnega prepričanja in zaradi svojega javnega delovanja, in ne zaradi umora, ki ga nista izvršila, kar sodniki itak vedo, bo izzval spet v vsem kulturnem svetu val o-gorčenja in upravičene protestne manifestacije. Socialistična obstrukcija v bolgarskem sobranju do pouličnih bojev in bombnih atentatov, ako ne bo vlada spet uvedla proporcionalni volilni sistem. Ta izjava je izzvala v vrstah vladne večine tako vihro ogorčenje, da je moral predsednik sejo prekiniti. Socialistični poslanci v bolgarskem sobranju so začeli energično ob-struirati proti vladnemu predlogu novega volilnega zakona. Neki socialistični poslanec je te dni izjavil v sobranju, da bo prišlo v Bolgariji spet Politični in kulturni problemi socializma. Vsak prirodni organizem pomeni že na sebi enotnost članov, odvisnost posameznih delov med seboj in od celote tako, da. deli tvorijo celoto in sami med seboj niso sposobni lastnega življenja. To združenje vstvari višjo organicno celoto, večje sile in v skladu večjo lepoto. Organizacija je višja vrsta priročnega organizma v človeški družbi, naniza človeka na človeka v večje skupine z višjimi cilji in stremljenjem po neomejeni sili. Za vsako težko delo, za vsak visoki cilj zahteva razvoj človeštva orga-nično združbo. Ne more torej biti nobenega pomisleka, da mora delavstvo stremeti po enotni organizaciji, bil je ravno proletariat, ki je prvi ustvaril prave človeške organizacije pod geslom Karla Marxa: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Pomen in bistvo organizacije dobimo najbolje v internacionalni strokovni zvezi proletariata. Ta visoka organizacija ni morda misel in delo posameznega človeka, nastopila je ideja internacionalne organizacije po priročnem razvoju človeštva, njegovega gospodarstva in stremljenja po neomejenih ciljih. Ni torej nikakega dvoma, da mora vsaka organizacija stremeti pred vsem po enotnosti; iz tega sledi, da cilj velike organizacij ni samo vzdrževati in podpirati svoje člane, ampak ima višjo nalogo, združevati sile posameznikov za uspešnejše delo, za višje cilje. Selc z dosego tega težjega dela in višjega cilja, pospešuje razvoj posameznih svojih članov. Ako vzamemo za vzgledi internacionalne strokovne organizacije v nje zgodovinskem razvoju, vidimo, da je bilo nje prvo stremljenje skoraj izključno združevanje proletarcev v skupnem boju proti kapitalizmu. Združevanje bilo je njena najvišja naloga. Šele ko jc proletariat prišel do zavesti svoje višje organizacije in nje moči, je internacionalna strokovna organizacija prišla do razmaha, ter jc nastopila druga nje naloga, vzgajati svoje člane enotno po namenu in ciljih marksizma. V najmanjši meri vršila je strokovna organizacija in še tako vrši materialno podporo svojih članic in članov, da ta zadnja naloga skoraj izgine pred onimi višjimi. Isto pot mora hoditi kulturna organizacija. Brez združenja in enotnosti ne more biti niti skupnega dela, niti cilja, niti uspeha. Prva naloga kulturne organizacije delavstva je torej združiti vse kulturno enako sposobne člane ter iskati stik z internacionalo za skupno vzgojo proletariata po višjih načelih marksistične filozofije, etike in estetike. Centralizacija vzgoje po enakih načelih mora torej biti bližji cilj kulturne organizacije, ki pa je mogoča ediino le v enotnosti m solidarnosti vseh posameznih članic in članov. Zmotno je torej misliti, da je centrala »Svobode« poklicana gmotno podpirati svoje članice, nasprotno je glavna dolžnost posameznih društev, da s svojimi žrtvami vzdržujejo centralo, pred vsem nje u-pravo, da sistematično vrši svojo vzgojevalno vlogo po svojih telovadnih, športnih, pevsko-glasbenih, dramatičnih, turističnih in drugih enotah. Centralno društvo »Svoboda« mora formirati telovadne in športne čete, pevske in dramatične zbore ter družiti jih v eno samo armado z zavednim enotnim ciljem marksizma. »Svoboda« ni politično društvo, je eminentno telovadno, kulturno društvo, a ker je delavsko društvo s ciljem marksizma, je na sebi največji politikum za vse proletarske organizacije. Ako je temeljna naloga centralnega društva »Svoboda« družiti in vzdržati enotne cilje, ne more hoditi praktično druge bližnje poti, nego ustanavljati tečaje in šole, kjer se vzgajajo telovadci, športniki, glasbeniki, dramatiki ‘n ^r- Ustvarjati mora tedaj središče, od koder se po enotni vzgoji vpliva na podružnice in le te dobe glavno podporo iz svojega središča v tem, da prejemajo potrebne učitelje^ telovadbe in glasbe, trenerje in režiserje. Ne gmotne podpore, ampak idealno, etično in estetično, to smejo pričakovati članice od svojega centralnega društva. Predpogoj uspešnega, visokega dela centrale »Svobode« pa leži v številnosti in moči podružnic. V delu torej od moža do moža, da pristopi vsak delavec v svoj kulturni krog, da pridejo vsi odbori podružnic »Svobode« do spoznanja svojih nalog, v delu za ustanovitev telovadnih, športnih, glasbenih in dramatičnih enot, je glavna naloga podružnic. Zato kličem priprostetnu delavcu: »Proletarci vseh slovenskih pokrajin, družite se v enotnem kulturnem delu za višje cilje!«, maloštevilnim intelektualcem v naših vrstah pa kličem: »Hic Rhodus. hic salta!« Dr. H. Tuma. V nedeljo, dne 10. t. m se je vršila v Mariboru konferenca železničarskih zaupnikov, ki se je bu-vila z nastalim položajem radikalnih redukcij železniškega osobja, dela m prejemkov. Konference so se udeležili delegati skoraj vseh podružnic Saveza železničarjev iz Slovenije in Hrvatske. Glavna točka je bila, kot že zgoraj omenjeno, redukcije. Poro- Redukcije! čilo je podal sodrug Stanko, glavn tajnik Saveza, na podlagi dospelil poročil od vseh podružnic. Reduk cija je zadela najbolj progovne sek cije, kjer se, glasom izdanih okrož nic, mora zmanjšati osobne izdatk za 43 odstotkov. I u se je reduci ralo osobje, prejemke in delo. T se pravi, da se je delo pravzapra dvojno reduciralo. Prvič, ker se j veliko število delavstva odpustile drugič pa, ker bodo smeli ostali delavci delati samo 4 dni v tednu. Toda ukaz pravi, da se bo moralo de- lo v polnem obsegu opraviti. Če je kaj takega z normalnim človeškim razumom mogoče izvesti, naj razsoja trezna javnost. Pri prometu se sicer delavcev ni odpustilo, ker so baje odgovorni faktorji v nasprotnem slučaju odgovornost odklonili. Sicer pa se je tudi pri prometu redukcija stvarno Izvršila, ker se je večje število u-službencev upokojilo, bodisi s polnimi leti službe ali pa tudi z nepolnimi. Na mesto teh vpokojencev pa se ni vstavilo novih, tako da bodo morali ostali uslužbenci več delati. Zato pa so omenjeni odgovorni faktorji tem raje privolili v redukcijo plač pri postajnih in skladiščnih delavcih. Ta redukcija bi smela baje znašati 10 odstotkov urnin, toda ker so bili gospodje že pri znižanju urnin, so raje malo globlje segli v žep ubogi delavski pari, pa so vzeli tudi po 25 odstotkov. Tako se je vzelo n. pr. delavcu D., ki je že od prevrata v službi in se ga porablja tudi za pisarja, kar cel dinar, t. j. odi pet dinarjev dosedanje urne plače se mu je pustilo 4! To je, reci in piši, dvestoštirideset dinarjev na mesec! Progovnj delavec pa bo smel delati sploh samo 16 dni v mesecu; zato pa se mu je tudi še plačo znižalo in če ima n. pr. 3 dinarje na uro, tedaj bo zaslužil v najboljšem slučaju 384 dinarjev na mesec, od česar pa se morajo odbiti razni odtegljaji, kakor davek, bolniški fond, ev. provizijski fond itd. Kaj ostane še sploh delavcu za življenje? Nek delavec je bil od svojega dosedanjega službenega mesta prestavljen drugam. Moral je pustiti hišico in družino, ki jo vzdržuje. V novem kraju si je moral najeti stan in hrano. Za oboje mora Plačati 500 Din mesečno, med tem ko bode zaslužil 300 Din! Kje naj vzame razliko za sebe in kje potem še za staro mater in dve sestri, ki skoraj nič ne zaslužijo? To so samo odlomki iz tega, kar se je na železnici s 1. aprilom zgodilo vsled zmanjšanega proračuna z apromet. Da ne bodo vsled tega trpeli samo direktno prizadeti železničarji, marveč tudi ceipkupno narodno gospodarstvo in s tem tudi država kot taka, tega ni mogoče tajiti. Ce bo vladajoče kaj hitro pamet srečala, da bodo svoje pogreške z naknadnimi krediti popravili, bomo videli. Vsekakor bo naša železničarska organizacija vse storila, kar je v njeni moči. Klerikalci, ki so v tem trenutku na vladi, pišejo sicer, da so vse redukcije samo gola demagogija. Toda mi se klerosom nič ne čudimo, ker oni tega ne pišejo za železničarje, ki bolje vedo, kjer jih rana skeli, ampak oni to pišejo zaradi drugih delavcev, ki se*jih železničarske redukcije direktno ne tičejo. Ti poslednji pa bodo žal raje verje- li klerosom, kot pa svojim sotrpinom na železnicah. Klerikalci imajo železničarje že odi nekdaj na piki in so zlasti leta 1920 silno kričali o »previsokih« železničarskih plačah. Na misijonih so se obregavali v železničarje ter kričali, da imajo brezbožni železničarji previsoke plače, češ, naloga naših poslancev bo, da se bodo železničarske plače primerno znižale. Tisto, kar je dr. Korošec leta 1920 pod silo razmer dal, to je sedaj zopet vzel, toda z razliko, da je sedaj mnogo več vzel, kot je takrat dal. Tudi v mariborskm občinskem svetu so hoteli klerikalci, kjer imajo ravno po neumnosti železničarjev razmeroma močno zastopstvo, povodom zadnjega občinskega proračuna delavcem znižati plače, kar so pa naši sodrugi že v odseku energično preprečili. Klerikalci so pijavke ubogega ljudstva, ki mora po njihovih načelih trpeti za kapitaliste. Zato boj klerikalizmu, ker je to ob enem boj proti smrti za življenje. Delajmo povsod za jačanje naše razredne organizacije in odvračajmo ljudi od črnih gavranov! Dnevne novice. Pred demisijo Uzunovičeve vlade? Izgleda, da bo moral gospod Uzu-novič vendarle demisijonirati, še več, nekateri listi trde celo, da je nova vlada Velja Vukičeviča že »obrazo-vana«, in da je Uzunovič še vedno v sedlu zgolj zato, ker noče kar tako ž njega. Potegnil bi rad ostavko svojega kabineta vsaj do velikonočnih Paznikov, velikonočni prazniki so pa itak že skoro tukaj in bi bila demi-sija v ade samo vprašanje bližnjih dnevov. Novo vlado bi sestavljali ra-dikah, pod vodstvom Velja Vukičevi-ca, Davidevičevi demokrati in niki-cevci. 1 aka je najnovejša politična prognoza, če je resnična, bo pokazal velikonočni teden. Občinske volitve v Bosni, Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji. V novi proračun je bil unešen tudi predlog, da se občinske volitve vrše na osnovi °bč. včlilnega zakona, ki velja za Slovenijo. Istotako je bil sprejet predlog o izpopolnitvi volilnih seznamov lr| o razpisu občinskih volitev v Bosni, Hercegovini, Hrvaški in Slavoniji. * e občinske volitve bodo zato toliko bolj zanimive, ker se bodo vršile na osnovi novega zakona in ker bodo Pokazale, kako se je narod po izkušnjah zadnjih let politično pregrupiral. Direktni razgovori z Italijo so naenkrat močno zastali. Zadnje dni Je sicer vlada poslala potom poseb-“,CKa kurirja svoje inštrtikcije jugo-emu rimskemu poslaniku rcuKicu — kakšne so te inštrtikcije, M, Ven?.°.T' Po vesteh iz Rima se pa mussohnijti dosti ne mudi s prouča-vanjein teh inštrukcij, češ, da je se-aj ves zavzel z madžarsko pogod-Z °.sebn(>stjo grofa Bethlena. nr i °’ Mussoliniju nekaj ni . \Sega tcKiI ie na tudi že jasno da kontrolne komisije vzdolž jugoslovanskih in Italijanskih mej «si-.»r0, nix .a sta se 1 tnlija in Jugoslavija začele direktno »sporazutne- kakšnim uspehom, se že sedaj lepo vidi. Pa kaj hočemo, velesilam je menda tako za Jugoslavijo kakor za Italijo presneto malo. zlasti ker imajo same dovolj skrbi, pa si mislijo, uredite svoje račune same, če pa hočete, da jih na vsak način uredimo mi, jih bomo tako u-redili, da ne bo prav ne Rimu, ne Beogradu. Sporazum z Bolgarsko. Zadnje čase je spet na dnevnem redu vprašanje sporazuma z Bolgarsko. Ta sporazum bi se bil moral že zdavnaj skleniti, pa so balkanske bur-žuazije hotele drugače. Italijanska penetracija na Balkanu, je spet vzbudila nekoliko balkansko zavest, pa so se začeli zadnje čase bolj in bolj širiti glasovi o potrebi jugoslo-vansko-bolgarskega zbližanja. Socialisti stojimo od nekdaj na stališču balkanske federacije, in letošnji majniški proglas socialistične Internacionale to tudi znova povdarja. Dodali bi samo še, da je treba sporazuma tudi z Rusijo, pa bo zunanja situacija drugačna. Upokojenci izgube pokojninske doklade. Upokojenci, ki so bili upokojeni pred dovršenimi 15. leti službe in niso bili 1. septembra 1923 še 45 let stari, izgube po novem proračunskem zakonu vse osebne in družinskem doklade. Tako se počasi vprašanje upokojencev in sličnih ljudi vendarle končnoveljavno urejuje .... Udruženje oblikujočih umetnikov sekcija Ljubljana, Teh. srednja šola, ček. račun 14. 308, klub arhitektov. V okrilju udruženja oblikujočih umetnikov se je osnoval »Klub arhitektov« s ciljem usmeriti sodobno oblikujočo umetnost potom reelnega, pozitivnega dela. Člani kluba so obvezani prevzemati naročila potom podpisanega udruženja in sicer vsa dela, ki pripadajo sodobni arhitekturi, to je izvrševanje načrtov za vse nadzemne stavbe nabožnega, pijetetnega, profanega ali povsem utilitarnega značaja. V na-daljnem vsa dela interjerja, tako napravo načrtov vsakovrstnega pohištva ali celotnih oprem ter pri tem tudi reševanje vseh dekorativnih nalog v ožjem smislu arhitekture ter grafične umetnosti in obrti. Posebno pažnjo bode podpisano udruženje polagalo na umetno obrtne stroke, ker razpolaga v tem pogledu z povsem iz-vežbanimi močmi, tako glede osnove kakor izvedbe. Z ozirom na navedeni cilj kluba arhitektov se bodo posamezni člani za izvršena dela zadovoljili z minimalno možnim honorarjem, pri tem bodo pa skušali zadostiti vsem težnjam naročnika. Občni zbor zadruge »Delavski dom v Mostah bo v soboto, dne 23. aprila, ob 7. uri zvečer v gostilni Kavčič pri kemični tovarni v Mostah z sledečim dnevnim redom: 1. poročilo starih funkcionarjev; 2. sprememba pravil; 3. volitev novega načelstva in nadzorstva; 4. razno. Dolžnost vseh članov, kakor tudi drugih zavednih proletarcev je, da se občnega zbora točno in mnogoštevilno udeleže, ter da pristopijo k zadrugi. Odbor. Vabilo k izredni seji ožjega odbora »Svobode« delavske telovadne in kulturne zveze za Jug. v Ljubljani v sredo, dne 13. aprila tl. ob 20. uri v uradnih prostorih v Ljubljani, Mar-ksov trg 2/II, z sledečim dnevnim redom: Nameščenje tajnika. Ljubljana, 8. aprila 1927. Predsednik: Dr. Henrik Tuma 1. r., tajnik: Stanko Bitežnik 1. r. Opomba: Zastopanje članov širšega odbora je prostovoljno. Even-tuelne stroške zastopnikov nosijo podružnice same. Morebitni predlogi podružnice naj se pravočasno pred-lože odboru. 6°/o obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Društvo kon-ceptnih uradnikov politične uprave iz Slovenije Din 2000, Del. družba pivovarne »Union«, Ljubljana 20.000, Orešič Roza in Ivan, kurjač drž. žel. 1500, Zaplotnik Ignacij, mestni katehet 1000, Urek Mihela, trgovka 1000, neimenovan, ponovno 5000, neimenovan 50.000, neimenovan 3000, 2 neimenovana a 2000-4000, 6 neimenovanih a 1000-6000, 3 neimenovani a 500-1500, 10 neimenovanih a 200-2000, tvrdka Ivan N. Adamič 5000, Kauschegg Karol 10.000, Jugosloven-sko Siemens d. d. 10.000, Remec & Co, tovarna z upognjenim pohištvom 3000, Kopitar Mari, žena skladiščnika 1000, Andree Leopold, profesor 1000, neimenovan 5000, 2 neimenovana a 2000-4000, neimenovan 1500, 4 neimenovani a 1000-4000, neimenovan 500. VII. Ljubljanski velesejem od 2. do 11. julija 1927. Rok za prijavo udeležbe na letošnjem velesejmu bo kmalu potekel. Takoj nato se bo pričelo z dodeljevanjem razstavnih prostorov in se bo zamoglo na pozno došle prijave ozirati le še, v kolikor bo razpoložljivega prostora. Vsak industrialec, obrtnik in trgovec, ki zna varovati svoj poslovni interes, razstavlja na Ljubljanskem velesejmu, ki omogoča solidno trgovanje in razpečevanje izdelkov. Udeležba na Ljubljanskem velesejmu je eno najuspešnejših sredstev, da si tvrdke povečajo svoje proizvajanje. Zato naj se v svojo lastno korist čimpreje odločijo za udeležbo in se prijavijo uradu Ljubljanskega velesejma. Popravek. V oglasu pod Naznanilo v štev. 29. »Del. politike« z dne 9. tm. je bil po pomoti oglasnega zbiratelja označen g. Luka Čelar kot gostilničar »Pri stari pošti«. Lastnik, omenjene gostilne pa je kot poprej gospod Milavec, kar bodi tem potom popravljeno. Radio. Sreda, 13. IV.: Dunaj: 20.05 Koncert dunajskega sinfoničnega orkestra: Alt-Wiener Meister. Potem: lahka večerna glasba. — ZaKreb: 20.30 Vesela večerna ulasba. — Četrtek, 1-4. IV.: Dunaj: Ob 20,05 Beethoven: »Christus am Oelbers«, oratorij, solo, kor, orkester. — Zagreb: 20.30 Cerkvena glasba. — Petek, 15. IV.: Zagreb: 19, Prenos iz opere. — Sobota, 16. IV.: 17.30, R. VVagner: Parsifal, opera. — Praha: 20.30, koncert. Priporočamo cenj. bralcem tvrdko Jakob Lah, glej današnji inserat. Kulturo. Vabilo na prednaroČbo. Zadružna založba v Ljubljani izda v kratkem I. del zgodovine delavskega gibanja na Slovenskem pod imenom »O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve Jugoslovanske socialno-demokratične stranke«. Vsebina knjige, ki bo obsegala najmanj 6 pol bo naslednja: I. Leta 1848 in dalje v Avstriji in Sloveniji. II. Razvoj v Nemčiji od 1. 184» dalje. Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s vCLlO* šumečo limonado. III. Ustanovitev prvega delavskega društva na Dunaju. IV. Prvi socialistični pojav na Slovenskem. V. Johann Most v Ljubljani. VI. Poročila deželnih vlad o stanju delavskih društev osrednji vladi na Dunaju. VII. Robert Wagner v Ljubljani. VIII. Gradec in naši kraji. IX. Prve delavske zadruge na Slovenskem. X. O dobi, ko je razsajal razdor med delavci. XI. Slovenski literarni zgodovinar pripoveduje. XII. Preganjanja socialistov. XIII. Obravnavo proti krvavcem v Celovcu. (Železnikarjev proces.) XIV. Komentar »Slovenskega Naroda« k procesu, XV. Ljudski glas. XVI. Iz opažannj sloven. literarnega zgodovinarja. XVII. Hajnfeldski zbor. XVIII. Socialistično gibanje pri nas po strankarskem zboru v Hajnfeldu. XIX. Prvi avstrijski kongres železniških uslužbencev in njegov pomen za naše gibanje. XX. Ustanovitev Jugoslovanske socialno-demokratske stranke. XXI. »Delavec«. Knjigi bo priložen seznam vseh v slovenskem jeziku izdanih socialistično usmerjenih časopisov, knjig in brošur od početka do leta 1926. Cena v prednaročbi, ki se ima izvršiti do 20. aprila tl. bo 16 Din. V knjigotrški prodaji bo cena seve mnogo večja. Zadružna založba v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Maribor. O redukcijah mariborske bolnice. Pred več kot teden dni je prišel iz Beograda ukaz, da se reducirajo vsi mlajši zdravniki, volonterji, ki so imeli svoje male plače in hrano v bolnici. Menda jih je bilo 3—4. Tako so sedaj ostali v glavno le primariji, ki v glavno vršijo delo kontrole in prognoze, oziroma operacije. Drugo delo so opravljali mlajši, sedaj reducirani asistenti, ki so imeli prej cel dan dosti posla. Zdaj se sliši -r- češ, ako hočejo iz idealizma dalje gratis službo opravljati. Ali ni škandal, da se štedi tam, kjer gre za zdravje — državljanov. Tako bodo sedaj bolniki menda nekako čakali, da pride zdravje le bolj samo po sebi brez — zdravnikov. Ja za višjo državno upravo pa so v bud-žet stavili letos nad 24 mil. več, dočim so pri socialni politiki zmanjšali bud-žet za celih 161 milijonov. Mestni magistrat mariborski naznanja, da se je dne 1. aprila tl. pričelo s pometanjem cest in trgov kakor v prošlem letu v nočnem času. Hišni posestniki oziroma njih namestniki se poživljajo, da pustijo temeljito očistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hišami v nočnem času, ko poneha cestni promet, do najkasneje 23. ure. Pripominja se, da je spraviti nesnago in smeti iz trotoarjev in pešpoti v smetišnice dotičnih hiš, ne pa na cesto ali celo v kanale. Obenem se opozarjajo trgovcci, da velja isto tudi za smeti in nesnago iz njihovih trgovin in lokalov oziroma za odpadke pri prevažanju blaga. Prebivalstvo se ponovno poživlja, da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te določbe se kaznujejo v smislu § 19. cestnoprometnega in čistilnega reda za mesto Maribor z dne 15. marca 1882 štev. 1430/882. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 30 hlapcev, 27 viničarjev, 14 majarjev, 3 vrtnarji, 1 brusač, 2 čevljarja, 6 krojačev, 1 žagar, 6 vajencev (kleparske, mizarske, ključavničarske in pekovske obrti). Od ženskih pa dobijo delo: 35 kmečkih dekel, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 2 natakarici, 3 gostilniške kuharice, 3 postrežnice, 1 trŽ°y?ka agentinja, 2 sobarici, 2 gospodinji, 2 kuharici k orožnikom, 13 služkinj in 19 kuharic. Cede. Pfnj! »Slovenec« od petka prinaša notico o mežiški aleri, spisano seveda tendencijozno, hoteč dokazovati, da je to »socialistična« afera radi ka tere bo delavstvo socialističnim apostolom obrnilo hrbet in seveda korporativno priromalo v klerikalni tabor. Gospod, ki to piše ve prav dobro, da so socialisti pri tej aferi prizadeti Pripravite se na 2alna ma-nifestacijska zborovanja, dne 24. aprila 1927! toliko kot je prizadet on sam in da se e pri volitvah v oblastne skupščine Slovenec «v boju proti socialistom prav pridno posluževal »argumentov« ljudi, ki so v to afero zapleteni n se na te argumente skliceval. Brez ozira na to, da je grdo izrabljati take afere v politično-agitačne namene še predno se sploh ve kaj je na stvari, moramo celjsk. »Slovenčevemu« dopisniku povedati jasno in odločno, da si bo fant s takim poročevanjem zobe ^bil. Še enkrat — pfuj! Pustite mrtve pri miru! Pred nekaj dnevi se je neki delavec naveličal življenja ter izvršil samomor. Sko-ro vsi meščanski časopisi so to v celjski kroniki zabeležili, kar bi končno ne bilo nič hudega, če bi dotično notico napisali z nekoliko več obzira do onih, ki so z nesrečo prizadeti, t. j. do sorodnikov. Pred par tedni se je v Celju zgodila skoro slična nesreča, ki jo je časopisje popolnoma zamolčalo, kar je bilo prav lepo in pravilno. Ne moremo pa razumeti zakaj se ravna drugače, kadar gre za ubogega delavca, pri katerem je na vse zadnje razumljivo, če se je naveličal življenja, od katerega nič nima. Posebno ni lepo, da je »Slovenec« vedel povedati tudi vzroke samomora, ki so ao njegovem mnenju alkohol in »neka bolezen«. Da, da, tudi po smrti se dela razliko med »boljšimi« in »nižjimi« sloji. De mortuis ...! Samo do petka, 15. tm. je čas za reklamacije v volilne imenike za ob občinske volitve. Gotovo je mnogo delavskih volilcev, ki niso vpisani, zato naj se vsak prepriča, ali je v vodilnem imeniku, ki je na razpolago fudi v delavskem tajništvu v Vodnikovi ulici št. 3. Sodrugi, pobrigajte se pravočasno za volilno pravico. Ljudsko vseučilišče v Celju je pri--edilo v pondeljek predavanje o »u-pravnih in političnih razmerah v Rusiji«. Gospod profesor Orožen je v lepem in jako stvarnem govoru opisal jstroj sovjetskega sistema, ne da bi vmešaval v predavanje stvari, ki kva-'ijo objektivno sliko današnejga u-pravnega in političnega ustroja Rusije. Predavanje bi se bilo končalo brez vsakega incidenta, da ni predsednik ljudskega vseučilišča g. profesor Lilek v diskusiji naredil nerodno netaktnost s tem, da je izgovoril navdušeni slavospev Mussoliniju trdeč, »da mora biti Mussoliniju vse človeštvo, posebno pa slovanstvo hvaležno«, ker je »pobil italijanske komuniste«. Ker je gospod profesor Lil' dobil za to in za par drugih nerodnih trditev zasluženi odgovor, skuša doseženo blamažo zakriti s tem, da piše v »Novi dobi« v tonu, ki precej diši po nečem, da sta dva poslušalca od katerih se ne ve kdo sta bila, odkod sta prišla in kdo jih je poslal, »vehementno branila ruski komunizem«. Na filipiko, ki jo je g. profesor v zvezi s tem predavanjem napisal v »Novi dobi« odgovorimo obširneje v prihodnji številki, za danes izjavimo samo to, da nas je ta njegova filipika odvezala vsakega obzira do starega profesorja, ki sliši tudi to kar ni govoreč o »napadih« in »grožnjah«, ki so se porodMe k večjemu v njegovi domišljiji. Predsednik »Ljudskega vseučilišča« g. Lilek je na zadnjem predavanju dejal, da ni proti socializmu, pač pa proti židovstvu. Vprašamo ga, naj blagovoli povedati, ali je govoril neresnico na onem predavanju, ali pa v »Novi dobi«, posebno v sobotni številki, kjer razlaga dolg protisocialistični evangelij, citirajoč celo vrsto zastarelih argumentov! Smo jako radovedni, in pričakujemo pojasnila, £ osebno zato, ker se nam zdi, da je g. ilek personificirani program celjske »Ljudske univerze«. Mežiška aiera, Ker so se v zvezi s to afero izvršile preiskave in aretacije tudi v Cfelju in ker skušajo nekateri časopisi izrabljati mežiško afero v agitaciji proti delavskim, socialistično orijentiranim organizacijam in zadrugam, smatrajo podpisane celjske organizacije za potrebno podati javnosti sledeče pojasnilo: Osebe, ki so v mežiško afero zapletene pripadajo takozvani bernotovski »social-demo-kratični« grupi, ki je že več let izven socialističnega pokreta in je ž njim v hudem nasprotstvu, ki je posebno v Celju prišlo večkrat do ostrega izraza. Iz tega sledi, da socialistični pokret ni v tej aferi niti najmanj prizadet, vsled česar je vsak poskus iz- rabljanja te afere v agitacijo proti socialističnim organizacijam, posebno onim v Celju, popolnoma deplasiran in nepošten. Kar se tiče afere same, se bodo celjske socialistične organizacije ravnale po sklepih njih central, posebno v slučaju, da bi se izkazalo, da se za mežiško afero skriva politično preganjanje. Ako pa gre za kaznjiva dejanja se bo zadeva itak pred sodiščem zaključila. — V Celju, dne 9. aprila tl. — Krajevna organizacija SSJ, Načelstvo »Splošne gospodarske zadruge Delavski dom«, Krajevni medstrokovni odbor ZDSZJ, Krajevni odbor »Konzumnega društva za Slovenijo«. Zosorle ob Soul. I. delavsko kolesarsko društvo, podr. Zagorje ob Savi naznanja, da se bo vršil v* pondeljek, dne 18. aprila prvi letošnji izlet v Celje. Vsi delavci, ki imajo kolesa, na veliki pondeljek z nami. Odvoz ob 6. uri zjutraj izpred društvenega lokala, gostilne Kovač na Toplicah. Vabimo tudi so-druge kolesarje iz Maribora ter želimo na svidenje v Celju. Odbor. Kropo. Dne 20. marca se je vršil pri nas občni zbor Delavskega tel. in kul. društva »Svoboda«, ki je bil izredno dobro obiskan, kar nam priča, da se člani zavedajo svojih dolžnosti na-pram podružnici. Ob določenem času je s. predsednik Pesjak otvoril zbor, pozdravil navzoče sodruge, nakar se je prešlo na dnevni red, ki je bil zelo izčrpen in je dal povod zanimivi in koristni debati. Za predsednika je bil izvoljen s. Franc Mohorič, namestnik s. Rojgelj Anton, za tajnika s. Jonez Zupan, namest. s. Franc Gašperšič, za blagajnika s. Pesjak Alojzij, namest. s. Žbontar Anton. V odbor so bili izvoljeni sledeči ss.: Janez Strgovšek, Karol Gašperin, Pesjak Franc, Gašperšič Janez, Šolar Danijel in sodru-žica Škruba Terezija. V kontrolo pa ss.: Petrač Lenart, Praprotnik Matija, Zupan Lenart. Po končanih volitvah je s. predsednik Pesjak pohvalno o-menil naš predelani knjigovodsko gospodarski tečaj, iz katerega smo zajeli vsestransko gospodarsko izobrazbo. Za to se še enkrat javno zahva- niilt »im I. ljujemo g. Zupančiču, str. učitelju na Jesenicah, ter centralnemu odboru »Svobode«, ker je vpošteval naše tež-koče, katere smo imeli v našem prvem letu obstoja podružnice, ter nam nakazal za kritje stroškov tečaja gmotno podporo. Narodno gledališče v Mariboru. Torek, 12. aprila ob 20.; »Mladost«. Sreda, 13. aprila ob 20.: »Madame Butter-fly«. Ab. C. Kuponi. KINO »DIANA«, STUDENCI. Od nedelje, 17. aprila do vključno torka, dne 19. aprila: pardon«. Največja in najsenzacijonalnejša komedija. V glavnih vlogah: Konrad Nagel, Renee Adore in Norma Shaerer. Komedija neomejenih mogočnosti, katera spravi vsakega še tako ravnodušnega gledalca iz ravnotežja. Kar se gledalcem prikazuje v tem filmu, presega vse meje, saj nam nudi že ime produkcije: »Me-trogoldvin« najboljšo garancijo za prvovrstno kvaliteto filma. Na velikonočno nedeljo in pondeljek igra pomnožena godba. Predstave dnevno ob pol 19. in pol 21.. Ob nedeljah in praznikih ob 16., 18. in 20. Iz uprave. Vse p. n. naročnike iz Ljubljane opozarjamo, da se zastopstvo uprave lista za Ljubljano, od sedaj naprej nahaja na Gradišču št. 2, Ljubljana. Vse druge naročnike ter interesente pa prosimo, da se v vseh zadevah obračajo samo na upravo lista v Mariboru, Ruška c. 5, poštni predal 22. Tiskovni sklad. Na inicijativo oblast, poslanca s. Petejana, je dne 10. aprila tl. pri kosilu delegatov, občnega zbora Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jeram zbral za tiskovni sklad Del. politike v skupini vsoti 140 Din. Nadalje so darovali za tiskovni sklad, na shodu v Črni sledeči sodrugi: Repanšek Filip Din 2, Planinšek Jakob 1.25, Štimnikar Avgust —.75, Brežar Jožef —.75, Mlinar Filip 2; skupaj Din 8.30.. Iskrena hvala, sodrugom v posnnemanje! VELEZANIMIVO RADIO GLASILO „RADIOWELT“ na 64 staneh (bakr6-tisk). Razen vseh evropskih razpošiljnlh sporedov zanimiv* aktualnosti in vrednostne tehniške obravnave. Poedina cena 8 Din. Poskusne Številke zastonj! • B Naznanilo preselitve. Podpisani neznanjam vsem cenjenim delavskim odjemalcem iz Gaberja, da sem se s svojo mesarijo preselil iz Gaberja v Celje, Kralja Petra c. 24 (Kolenčeva hiša), nasproti Konzumnega društva za Slovenijo. Ob tej priliki se jim zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se jim tudi za nadalje priporočam. Spoštovanjem Adolf Urbančič, mesar noročojte In Sirite Jel. Politiko"! PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV R. Z. Z O. Z. V MARIBORU, RUlKA CESTA ŠT. 5 »e priporoča za lzde!qvanje obleke za dame In gospode po meri. — Lastna zaloga češkega in angleškega sukna vseh vrst. — Solidna postrežba. Nabirajte nove naročnike ISHtlStttlSIIIISNMSMI 1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 K1B0H, TEŽAŠKA CESTA STEV. 38-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici Stev. 2 in na Glavnemu trgu Stev. 18 Moderno la higiensko urejena pekparna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na iiTirofalao znamko D. P. RADI PREZIDAVE! se prodaja modno in galanterijsko blago po zelo znllanlti cenah in le s 5 % popusta samo 14 dni v dobro znani trgovini Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2 ■031Haa3ffMCZ3«aCDlClSKX3HHaOHQta)l SmiAMU Svetovno znano !n preizkušeno Mii toto ne IZ mesečn? obroke samo pri generalnem zastopstvu ALOJZ USSAR Trgovina s šivalnimi stjojl ln kolesi Marmor, Gaspotlu ulica 2