PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale 1 grappo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 127 (9129) TRST, sreda, 4. junija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AMERIŠKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL V DOMOVINO Z DESETURNIM OBISKOM V ITALIJI FORD ZAKLJUČIL EVROPSKO TURNEJO Razgovori s predsednikom republike Leonejem in s predsednikom vlade Morom - Sprejem pri papežu - Izredni varnostni ukrepi RIM, 3. — Po dvodnevnih razgovorih z egiptovskim predsednikom Sadatom v Salzburgu je ameriški predsednik Ford zaključil svojo evropsko turnejo s kratkim, komaj 10-urnim obiskom v Rimu. Z letališča v Ciampinu, kamor je dopotoval ob 10. uri, je Ford s posebnim helikopterjem odletel direktno na trg pred Kvirinalom, kjer ga. je pričakal predsednik republike Leone, s katerim sta bila tudi. predsednik vlade Moro in zunanji minister Rumor. V vrtovih Kvirinala sta Ford in Leone izmenjala pozdrave, nakar so se začeli politični razgovori. Najprej sta se oba predsednika pogovarjala pol ure na štiri oči, nato pa so se jima pridružili še Moro, Rumor in visoki funkcionarji Farnesine Glavni argumenti razgovora so bili splošni odnosi med Evropo in ZDA (v tej zvezi je bil tudi govor o nedavnem vrhu NATO v Bruslju in o vlogi Italije v procesu evropske integracije), odnosi med Vzhodom in Zahodom, glede katerih sta obe strani poudarili interes za razvoj pomiritve s Sovjetsko zvezo Bližnji vzhod in vloga Italije pri reševanju krize, položaj na Sredozemlju, vprašanja energije in končno gospodarski položaj tako v ZDA kot v Italiji. Rumor in Kissinger pa sta na kratkem ločenem sestanku govorila predvsem o Bližnjem vzhodu in o konferenci o evropski varnosti. Sledilo je kosilo, ki ga je italijanski predsednik priredil svojemu gostu in med katerim sta Leone in Ford izmenjala zdravici. Oba sta poudarila tesne vezi prijateljstva, ki obstajajo med obema državama.. Leone je med drugim izrekel priznanje ZDA in njihovim prizadevanjem, da bi zagotovile urejeno in mirno bodočnost mednarodne skupnosti na Leone in Ford ob prihodu ameriškega gosta na Kvirinal. Za njima je državni tajnik ZDA Henry Kissinger. načelih svobode, demokracije in napredka. Iz Kvirinala je Ford popoldne odšel v Kissingerjevem spremstvu v vilo Madama na razgovore s predsednikom vlade Morom in zunanjim ministrom Rumorjem. Razgovor so nato razširili na ostale člane obeh delegacij. Sam Moro je pozneje o-risal časnikarjem potek razgovorov, ki jih je označil kot «resno navezavo stikov med ZDA in Italijo». Moro je dejel, da so najprej govorili o atlantskem vrhu v Bruslju ter da je tako v Bruslju kot danes v Rimu prišel do izraza okrepljeni ameriški interes do Evrope in enak interes Evrope do atlantskega zavezništva. Govor je bil tudi o Portugalski, kjer naj bi bil položaj, po oceni obeh strani, «dvoumen», pa tudi o odnosih med Grčijo in Turčijo. V tej zvezi je Rumor poročal o svojih nedavnih razgovorih z zunanjima ministroma obeh držav, Ford pa je seznanil sogovornike s potekom razgovorov, ki jih je imel v Bruslju z grškim in turškim predsednikom Karaman-lisom in Demirelom. Vsi ti razgovori so ustvarili vtis, da obstaja o-čiten proces zbliževanja med obema državama, še posebno, ker so tako grški kot turški voditelji pokazali željo, da nadaljujejo dvostranske stike. Moro je tudi povedal, da je italijanska delegacija opozorila predsednika Forda na vprašanje konference med državami proizvajalkami in uvoznicami petroleja, ki se je zataknila ob vprašanju surovin. Po mnenju Mora pa so obstoječa nesoglasja bolj formalnega kot vsebinskega značaja, tako da jih bo mogoče premostiti. Končno je predsednik italijanske vlade dejal, da so zaradi pomanjkanja časa samo bežno omenili konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki jo Američani vsekakor ocenjujejo predvsem kot evropsko vprašanje. Razgovori v vili Madama so trajali samo eno uro. Ford je nato z ženo in zunanjim ministrom Kissin-gerjem odšel v Vatikan, kjer je imel približno enourni razgovor s papežem Pavlom VI. Po kratkem srečanju na štiri oči sta se nato razgovora udeležila tudi Kissinger in msgr. Casa-roli. Iz Vatikana se je Ford s helikopterjem vrnil na letališče v Ciampinu, kjer so se od njega poslovili predsednik republike Leone, predsednik vlade Moro, zunanji minister Rumor in drugi predstavniki vlade. Predsedniško letalo «Špirit of 76» je zapustilo Rim ob 20.45. Ob obisku ameriškega predsednika so izvedli v Rimu izredne varnostne ukrepe. Vsi mestni predeli, koder je šel predsedniški sprevod, so bili strogo zastraženi že nekaj ur pred prihodom ameriških gostov, medtem ko so na strehah bližnjih stavb namestili nekaj stotin ostrostrelcev. Vsekakor se je Ford premikal v glavnem s posebnim helikopterjem, ki ga je pripeljal s sabo iz ZDA, z neprebojnimi okni. Z avtomobilom je prevozil samo kratko progo med Kvirinalom in vilo Madama ter nato pot do Vatikana, še takrat pa se je po-služil posebnega črnega avtomobila «Cadillac fleetwood», ki je opremljen z vsemi mogočimi varnostnimi napravami. Izraelski tanki na Sinajskem polotoku zasedajo nove položaje po skie pu vlade v Tel Avivu, da umakne svoje čete v notranjost polotoka. SADAT: POMEMBEN KORAK K TRAJNEMU MIRU Ugodni odmevi na sklep o enostranskem umiku izraelskih sil na Sinaju Umik Izraelcev se bo zaključil danes zjutraj, 24 ur pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa Popuščanje napetosti ob arabsko-israelskih mejah ATENE, 3. — Egiptovski predsednik Anvar El Sadat se je na povratku iz Salzburga v Kairo ustavil v Grčiji, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Karamanlisom in z zunanjim ministrom Biciosom. Pogovorom je prisostvoval tudi e-giptovski zunanji minister Fahmi. Izmenjava mnenj med grško in e-giptovsko delegacijo je trajala tri četrt ure, nakar je Sadat odpotoval v Egipt. Pred odhodom je imel e-giptovski predsednik krajši pogovor s časnikarji, med katerim je obravnaval svoje srečanje s šefom Bele hiše v Salzburgu. Dejal je, da sta govorila tudi o vprašanju Cipra, saj je Egipt zelo zainteresiran za re- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODNOSI V LEVEM CENTRU ČEDALJE BOLJ NAPETI Neugodne perspektive po volitvah zaradi ostrih predvolilnih polemik Medsebojni napadi med levosredinskimi strankami bi utegnili privesti celo do predčasnih političnih volitev RIM, 3. — Zaostrovanje predvolilne polemike tudi med samimi strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, odpira vprašanje, ali bo po volitvah 15. junija še mogoče obnoviti levosredinsko sodelovanje, ali pa bodo odnosi med strankami dosegli tako ostrino, da bo nadaljevanje sodelovanja nemogoče. V takem primeru bi bilo dokaj težko najti alternativne formule, zaradi česar bi se resno pojavila možnost sklicanja predčasnih volitev. Neki italijanski tednik je izvedel med predstavniki vseh strank ustavnega loka anketo o povolilnih perspektivah in o možnosti, da bi predčasno razpustili parlament. Predstavnik KPI Pajetta je v odgovoru na to vprašanje ugotovil, da je ostra in celo nasilna polemika med KD in PSI dokaz globoke krize v državi in bankrota levega centra. Krščanska demokracija in prvenstveno njen tajnik Fanfani skušata ponižati socialiste, istočasno pa vzpostaviti strogo disciplino v stranki relativne večine. V takem položaju bo težko ali celo nemogoče predlagati obnovitev levega centra, ki je zašel v krizo v občinah in deželah, ker ni mogel uresničiti take politike, ki bi ustrezala interesom samih volivcev štirih strank levega centra. Pajetta je tudi dejal, da možnost predčasnih političnih volitev «ni aktualno vprašanje». Za predstavnika PSI Manca pa bo mogoče obnoviti levi center na novih temeljih, če bo poražena in-tegralistična linija KD. V primeru poraza bo morala namreč KD izbrati linijo sprememb in prenovitve ,-. ter rešiti lastne kontradikcije. So-1 cialisti so odločno proti predčasni .......................................................n..............................................................................um..,.,,,.,,,.,,,,.,,.,..... DANES OBISK GRŠKEGA PREMIERA KARflMANLISfl V JUGOSLAVIJI la stabilizacijo razmer na Balkanu Odprava diktature v Grčiji omogoča ploden dialog med Atenami in Beogradom £J.t'k± um ; j Po udeležbi na atlantskem vrhu v Bruslju, obisku v Madridu in dvodnevnih razgovorih s Sadatom v Salzburgu je ameriški predsednik Ford zaključil svojo evropsko turnejo — prvo po vstopu v Belo hišo — s komaj deseturnim obiskom v Italiji, kjer se je razgo-Varjal s predsednikom republike Leonejem, ministrskim predsednikom Morom in zunanjim ministrom Rumorjem. Na dnevnem redu so bila številna vprašanja: NATO, odnosi med Evropo in ZDA, odnosi med Vzhodom in Zahodom, Bližnji vzhod, ciprska kriza, vendar nabenega od teh vprašanj niso Poglobi!! zaradi kratkotrajnosti razgovorov. Forda je sprejel tudi papež Pavel VI. Egiptovski predsednik Sadat, ki ie prispe! na kratek obisk v Grčijo, je pozitivno ocenil sklep izraelske vlade, da umakne svoje oborožene sile še bolj v notranjost Sinajskega polotoka. Gre za pomemben prispevek k miru na tem delu sveta, čeprav je rešitev bliž-ojevzhodne krize še daleč. Odločitev premiara Rabina so ugodno sprejeli tudi v Izraelu, kjer pa Prevladuje mnenje, da bi vlada morala ta korak storiti že pred časom, ko je predsednik Sadat sklenil ponovno odpreti Sueški prekop. V Egiptu in v Izraelu u-pajo sedaj, da bo predsedniku Fordu, ki se bo čez nekaj dni se-stal z Rabinom uspelo tisto, kar je spodletelo Kissingerju, se pravi zbližati stališča obeh viad. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — V jugoslovanskih uradnih krogih pripisujejo velik pomen obisku predsednika grške vlade Konstantina Karamanlisa, ki bo na vabilo predsednika Tita in predsednika ZIS Džemala Bijediča jutri dopoldne prispél v Ljubljano na dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Jugoslovansko - grški odnosi so krenili po novi napredni poti v zadnjih desetih mesecih, potem ko se je končalo sedemletno obdobje skoraj popolnoma zamrznjenih odnosov, kakršne je vsilila atenska vojaška hunta, obremenjena z idejami o komunistični nevarnosti. Miloš Minic je bil prvi šef tuje diplomacije, ki je uradno obiskal Grčijo potem, ko je Karamanlis sestavil svojo vlado. Tedaj, ko se je demokracija šele komaj dobro vrnila v Grčijo, sta se državi sporazumeli o potrebi in možnostih za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in pri tem storili že nekaj pomembnih korakov. Na podlagi tega vlada prepričanje, da se bodo jugoslovansko-grški odnosi in sodelovanje v prihodnje razvijali še bolje in bolj uspešno. To pa je pot za krepitev medsebojnega zaupanja in popolnega razumevanja, ki je — kot poudarjajo v Beogradu — seveda nujno potrebno za začetek razprave tudi o vseh tistih šitev. Po mnenju beograjskih krogov bo Karamanlisov obisk na tej poti pomemben korak naprej. Pogovori grškega premiera Karamanlisa z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki pa bodo imeli, kot poudarjajo, tudi širše mednarodno razsežje. Pričakovana odprta izmenjava mnenj med socialistično neuvrščeno Jugoslavijo in Grčijo, ki je krenila po bolj neodvisni poti, naj bi prispevala k stabilizaciji razmer na Balkanu, saj obe strani ta vprašanja ocenjujeta zgolj kot zadevo balkanskih držav, brez kakršnegakoli tujega vmešavanja in vplivanja. V času vladavine vojaške hunte v Atenah so bile razlike v notranji ureditvi in mednarodnem položaju dveh držav nepremostljiva ovira za razvoj odnosov in sodelovanja. Razlike seveda ostajajo, menijo v beograjskih diplomatskih krogih, toda usmeritev znova demokratične in bolj neodvisne Grčije omogoča drugačen, pozitiven razvoj odnosov VLADO BARABAŠ Tito sprejel zastopnike Ljubljane BRDO PRI KRANJU, 3. — Pred-lcb. icipiavc iuui o voc. . sednik republike Josip Broz Tito vprašanjih, ki še čakajo na re-1 je sprejel danes zastopnike Ljublja- ne, ki je prvo jugoslovansko mesto-narodni heroj. Zastopniki Ljubljane so Titu izročili relief Franca Rozmana - Staneta, prvega komandanta glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih enot Slovenije, kateremu so 9. maja letos v Ljubljani odkrili spomenik v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve. Ob izročitvi reliefa je ljubljanski župan Tone Kovič med drugim dejal, da je mestna skupščina sprejela sklep, da se ta relief v znamenju posebnega priznanja izroči predsedniku Titu, ki je prvi častni občan Ljubljane. Delegacija slovenskega glavnega mesta je Titu izročila tudi album fotografij s svečanega odkritja spomenikov revoluciji in Stanetu Rozmanu v Ljubljani. HANOI, 3. — Predsednik vlade Severnega Vietnama in član politbiroja vietnamske delavske stranke Fam Van Dong je sprejel danes jugoslovansko sindikalno delegacijo, ki jo vodi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in član predsedstva CK ZKJ Mika Špiljak. V razgovorih so posebno pozornost posvetili dosedanjemu in prihodnjemu sodelovanju med državama na vseh področjih. To sodelovanje dobiva poseben pomen zdaj, ko je Vietnam kot celota osvobojen in ko so možnosti za napredek odnosov mnogo širše in večje. prekinitvi zakonodajne dobe in sklicanju novih volitev v napetem o-zračju, vendar pa je nemogoče predvideti, kako se bo kriza razvila in kakšne posledice bo imel volilni izid na perspektive obnovitve dialoga med socialisti in katoličani. Predstavnik leve struje PSI Signorile pa je dejal, da socialisti lahko odgovorijo na predvolilno linijo Fan-fànija samo s prestopom v opozicijo, ker bi to omogočilo razjasnitev odnosov med obema strankama. Toda tudi prehod PSI v opozicijo ne bi nujno pomenil, da bi morali sklicati predčasne politične volitve, do katerih pa bi lahko prišlo zaradi politične in moralne šibkosti sedanje vladne koalicij'. Predstavnik KD Piccoli je dejal, da je njegova stranka «zvesta demokratičnim zavezništvom», da pa se zaveda meja, ki jih ni mogoče prekoračiti niti pri podpiranju neke koalicije. Piccoli je polemiziral s socialisti, ki da so se v parlamentu distancirali od večine glede važnih tem gospodarske in notranje politike, za; radi česar bo nujno treba preveriti obstoječa zavezništva. Tudi Piccoli se je izrekel proti predčasnim volitvam, ki pa se jim bo po njegovem mnenju mogoče izogniti samo, če bor do volivci potrdili ali še povečali moč KD. Za predstavnika leve struje KD Fracanzanija pa je nujna obnovitev levega centra, saj je KD na svojem zadnjem kongresu zavrnila možnost desnega centra. Vsekakor pa bo moral to biti novi levi center, ne pa mehanična ponovitev prejšnjega. Glede predčasnih volitev Fracan-zani meni, da bi pomenile «nevarno pustolovščino». Tudi tajnik PSDI Orlandi se je zavzel za obnovitev levega centra, kar bo omogočilo, da bi se izognili trem nevarnostim: centristični rešitvi, ki bi bila prešibka, zgodovinskemu kompromisu, ki bi po njegovem ogrožal demokratično bodočnost države, ter predčasnim političnim volitvam, ki so za Orlandija «možne», ne pa verjetne». Še najbolj optimist je bil republikanec Marami, ki je ugotovil, da se je v preteklosti že zgodilo, da j? predvolilnim prepirom sledila «katarza» spričo potrebe po sestavi trdnih večin. Končno je tajnik PLI Bignar1-di dejal, da polemika med KD iii PSI potrjuje tezo liberalcev o krizi levega centra. Ta kriza pa po njer govem mnenju ne bo privedla do predčasnih volitev, pač pa do iskanja novih ravnovesij. voz kapitalov, kar pa je absolutno nesprejemljivo v trenutku, ko gospodarski položaj v državi terja največje omejitve ter vsiljuje delavcem težke žrtve. KD se za volilno kampanjo poslužuje tudi tujih televizijskih postaj RIM, 3. — Za svojo volilno kampanjo se KD poslužuje tudi tujih radijskih in televizijskih postaj, med katerimi «Telemontecarlo». Tako pravi v svojem poročilu vodstvo socialistične celice v RAI-TV. ki ugotavlja, da tako početje vzbuja zaskrbljenost, ker je v nasprotju z zaščito radio-televizijskega monopola. Gre tudi za nepošteno dejanje v odnosih do drugih strank, ki se demokratično poslužujejo domačih radijskih in televizijskih postaj, ter za preziranje demokratičnih sklepov parlamentarne komisije za nadzorstvo nad oddajami RAI-TV, ki urejajo radio-televizij-sko volilno kampanjo. Poročilo socialistične celice RAI-TV na koncu ugotavlja, da uporaba tujih televizijskih postaj nujno pomeni tudi iz- Neutemeljeni glasovi o podražitvi bencina RIM, 3. — Ministrstvo za industrijo je demantiralo glasove, po katerih naj bi bil namen vlade po volitvah zvišati ceno bencina. To vest so v preteklih dneh razširile nekatere sindikalne organizacije bencinarjev. V neti ministrstva je rečeno, da se bo kmalu sestal medministrski odbor za cene, ki bo proučil vse elemente, ki prispevajo k določanju cene bencina. Iz podatkov, s katerimi razpolaga medministrski odbor za cene do konca maja, je razvidno, pravi ministr-1 RIM, 3. — Jutri se bo v palači stvo za industrijo, da ne more pri- Chigi ob 18.30 sestal ministrski ti do podražitve bencina. j svet. Preklicana jutrišnja vsedržavna stavka državnih uslužbencev RIM, 3. — Sindikalne organizacije državnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL so preklicale vsedržavno stavko, ki bi morala biti 5. junija. Do sklepa je prišlo po sestanku z ministrom za birokratsko reformo Cossigo, ki so ga predstavniki sindikalnih organizacij ocenili za pozitivnega. Sestanek med Cossigo in sindikalnimi predstavniki je trajal približno štiri ure. Sklenili so, da bodo ustanovili ožje delegacije, ki bodo obravnavale posamezna vprašanja, se pravi navezavo pokojnin na dinamiko plač, razširitev statuta delavcev tudi na državne uslužbence, izvajanje pogodbe iz leta 1973 o reorganizaciji staleža, reformo javne uprave. Ožje komisije bodo začele z delom 10. junija, rezultat njihovih prizadevanj po bodo proučili v teku prihodnjega sestanka med ministrom in sindikati, ki bo 30. junija. V komunikeju, ki so ga objavile sindikalne organizacije, je rečeno, da je vlada potrdila načelni sporazum o vprašanju pokojnin ter o izplačevanju doklade upokojencem, katerih pokojnine še niso navezali na dinamiko plač. S temi vprašanji se bo ukvarjala ožja delegacija, ki bo tudi vodila pogajanja. Na letališču v Atenah je predsednik grške vlade Karamanlis (desno) sprejel egiptovskega predsednika Sadata» šitev krize na tem delu Sredozemlja. Izrazil je pripričanje ,da bodo ZDA prispevale k rešitvi krize med Grčijo in Turčijo zaradi Cipra. Pred odhodom iz Salzburga je Ford imel intervju za televizijsko postajo ABC ter komentiral zadnji sklep izraelske vlade o enostranskem umiku dela oboroženih sil t Sinajskega polotoka še pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. O-menil je možnost, da bi Egipt utegnil privoliti v prevoz tovorov namenjenih v Izrael in iz njega, če bo Izrael še naprej dokazoval svojo dobro voljo. Kljub dokajšnjemu pomenu, ki ga Sadat pripisuje izraelski odločitvi, pa ta po njegovem mnenju ni dovolj, da bi preklicali prepoved plutja po Sueškem prekopu za izraelske ladje. «Nikakor pa nočem zmanjševati pomena izraelskega sklepa, kot je Rabin minimiziral egiptovski sklep o ponovnem odprtju Sueškega prekopa,» je dejal Sadat Sklep izraelske vlade o umiku njenih čet z dela Sinajskega polotoka je vsekakor prispeval k popustitvi napetost ob izraelskih mejah. V Izraelu je sklep naletel v glavnem na odobravanje javnosti, čeprav so nekateri konservativni in verski krogi proti vsakršnemu «popuščanju» Arabcem, niti v teh krogih pa ni kritika prav ostra. Edini očitek, ki ga je slišati v Izraelu je, da je sedanja odločitev korak, ki ga je bilo treba storiti že pred tremi meseci, ko je predsednik Sadat sporočil, da bo ponovno odprl Sueški prekop. Takrat bi ta sklep imel vsekakor večji propagandistični učinek pri svetovni javnosti in bi nevtraliziral «podobo Egipta kot velike miroljubne sile». Dnevnik «Maariv» govori tudi o popuščanju napetosti vzdolž izraelskih meja. Izraelska bojazen, da bo Egipt močno okrepil svoje čete na vzhodnem bregu prekopa se je izkazala za neutemeljeno; z meje s Sirijo poročajo, da so tamkajšnje oblasti umaknile veliko število vojakov in oklepnih e-not, Jordanija pa, ki je zadnje čase pripeljala na mejo z Izraelom močno okrepitev, je svoje čete spet u-maknila. Pozornost izraelske javnosti je sedaj osredotočena na skorajšnji sestanek med Rabinom in Fordom. Prevladuje upanje, da bo Fordu uspelo tam, kjer je njegovemu zunanjemu ministru Kissingerju spodletelo Operacije za umik 3500 izraelskih vojakov se bodo, kot je izjavil o-brambni minister Peres zaključile jutri ob osmi zjutraj, se pravi točno 24 ur pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Peres je dejal, da Izrael sicer nekoliko tvega s tem enostranskim umikom, da pa propagandistični učinek sklepa izraelske vlade v veliki meri odtehta možno nevarnost. Sklep izraelske vlade predvideva umik 3.500 mož od skupnih 7.000 kolikor jih je sedaj na demarkacijski črti med obema vojskama. Poleg tega bodo v pasu 30 km od prekopa zmanjšali število tankov s 30 na 15, topništvo se bo umaknilo na razdaljo 32 km (trenutno je ta razdalja 20 km), raketni izstrelki pa na 40 km od črte prekinitve ognja. Tudi v Egiptu je sklep izraelske vlade naletel na ugoden odmev. Gre za pozitiven odgovor na pobudo predsednika Sadata, ki je sklenil ponovno odpreti Sueški prekop. Podčrtuje tudi dejstvo, da je Sadat izrecno omenil med svojim pogovorom s predsednikom Fordom potrebo «po priznanju neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav na področju Bližnjega vzhoda», kar sodi v realistično politiko egiptovskega predsednika. Italija nepripravljena na ponovno odprtje Sueškega prekopa RIM, 3. — V četrtek, 5. junija bodo po osmih letih ponovno odprli Sueški prekop. S tem vprašanjem se ukvarjajo mnoge sindikalne organizacije in združenja podjetnikov. Skupna ugotovitev, do katere so organizacije ,ki so to vprašanje proučile pa je, da je Italija popolnoma nepripravljena na povečanje pomorskega prometa, ki ga bo ponovno odprtje Sueškega prekopa nujno povzročilo. Že danes so italijanska pristanišča v krizi, finančnih sredstev za obnovitev naprav in za okrepitev pristaniških objektov pa ni od nikoder. K temu je treba še prišteti popolno pomanjkanje koordinacije pomorskih prevozov z železniškimi in cestnimi prevozi. Popolnoma brezsmiselno je, pravi generalni tajnik odbora, ki se ukvarja z vprašanji pristanišč pri Confindustrii, Amerigo Gori, da potujejo najsodobnejše in zelo drage kontejnerske ladje 15 dni iz Japonske do Italije, če je potem potrebnih drugih 40 dni, da bi blago ix skladišč prepeljali do kupcev. TRŽAŠKI DNEVNIK U PSDI JE SINOČI GOVORIL TAJNIK STRANKE ORLANDI Nabrežinski socialisti so odločno za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji Deželni tajnik KRI Cuffaro o dvolični volilni kampanji krajevnega vodstva KD Socialdemokrati so pripeljali že drug veliki «kaliber» v Trst, saj je sinoči skušal tajnik stranke Flavio Orlandi na zborovanju v kinu Grattacielo okrepiti zaradi škandalov razredčene vrste stranke. O tem je uvodoma tudi govoril Pierandrei, ki je omenil pretekle «zelo grde zadeve». Tajnika PSDI Orlandija v sedanjem italijanskem položaju zanima edino obstoječa «nevarnost» frontističnih odborov in izvajanja zgodovinskega kompromisa, pri čemer je zanj celo Fanfani sumljiv, češ da preveč popušča. Zato so tudi tokratne volitve politične, ker se v Italiji vedno odloča o tem, kakšen bo režim. Pri tem je Orlandi izhajal iz številnih premikov krajevnih uprav in ustvarjanja levih odborov, tudi v primerih, ko je možen levi center. Govoril je sicer o antifašizmu, ki pa ga vidi kot ravnovesje med dvema nevamo-stima, medtem ko je sedaj v «Italiji edina resna alternativa obarvana s kompromisom». Socialdemokrati pa ne sprejmejo nobenega kompromisa in zato ni nobene možnosti sodelovanja s komunisti. Prav zato predstavlja PSDI tudi «trdno mejo proti levici». Tajnik PSDI je spregovoril tudi o Trstu in dejal, da je treba rešiti nekatera vprašanja, tako da bo lahko odigral svojo vlogo mostu. Nabrežinski socialisti so pred dnevi na skupščini soglasno odobrili resolucijo, v kateri so ostro obsodili fašistično provokacijo, do katere je prišlo z zborovanjem poslanca MSI de Vidovicha v Nabrežini. Socialisti pravijo, da prav gotovo izražajo o-gorčenje vseh volivcev, Slovencev in Italijanov, ko ugotavljajo, da je ta prisotnost žalitev občine, ki je toliko žrtvovala v osvobodilnem boju in žalitev vseh demokratičnih občanov, ki se trudijo ustvariti konstruktivno sodelovanje med slovensko in italijansko skupnostjo. Ob tej priložnosti so nabrežinski socialisti tudi počrtali svojo odločnost, da se bodo borili za globalno zaščito slovenske manjšine ter pozivajo vse prebivalstvo na antifašistično budnost. Kandidati na listi PSI v devinsko-nabrežinski občini so naslednji: Vittorino Caldi, Srečko Colja, Gualtiero Aloisio, Guido Bobbera, Romano Bri-scech, Alfredo Burger, Vladimiro Ca-ris, Marisa Da Ros Favento, Nicolò Mario Doglia, Mario Giraldi, Rado Kravanja, Dušanka Miletič Giaccone, Mario Pahor, Ivo Pertot. Silvio Sala, Giovanni Santagati, Darko Tinta, Gino Tordi, Lino Zampar, Nicolò Zetto. Deželni tajnik KP1 Cuffaro je na volilnem zborovanju ugotovil, da se tržaška KD šopiri z notranjo enotnostjo, kar pa je nevarno, saj na tak način prikrivajo Fanfanijeva stališča in ustvarjajo zmedo o povolilnih perspektivah. Krajevni predstav' niki KD se skušajo ločiti po tonu in načinu razprave od svojega vsedržavnega tajnika, pri čemer se obnašajo, kot da ne bi vedeli za Fan-fanijeve poskuse premika politično osi na desno ter govore o obnavljanju leve sredine. Volilni shodi K PI. Ob 10.30 na Trgu Perugino — Bruna Braida: ob 12. uri pri ladjedelnici Alto Adriatico — Giorgio Rossetti; ob 19. uri pri Orehu — Willer Bordon in Walter Bemè, na Trgu Belvedere — inž. Roberto Costa in Bruna Braida, v Slivnem •— Alojz Markovič; ob 19.30 pri hiši IACP Rio Storto — Paolo Nicolini in Franco Diotallevi; ob 19.45 v Cerov-Ijah — Alojz Markovič; ob 20.30 v Mačkoljah — Boris Iskra, Edvin Švab in Dušan Lovriha. PSI. Ob 20.30 na Trgu Goldoni — namestnik vsedržavnega tajnika posl. Giovanni Mosca, katerega bo predstavil pokrajinski tajnik Lucio Ghersi. Ob 19. uri v Trnovci, ob 19.30 v Praprotu, ob 20. uri v Slivnem, ob 20.30 v Šempolaju — Lucijan Volk. NAPREDNA ENOTNA LISTA — ZGONIK. Ob 20.30 v Samatorci, ob 21. uri v Saležu. SLOVENSKA SKLPNOST. Ob 10. uri pri Stari mitnici; ob 10.45 na Trgu Goldoni; ob 11.30 na Trgu Pontero-šo; ob 12.30 na Trgu Oberdank; ob 19. uri v Gropadi in pri Sv. Ivanu (Piazzale Gioberti); ob 19.30 v Pod-lonjerju (pri avtobusni postaji) ; ob 20. uri v Lonjerju in Trebčah; ob 20.35 na Katinari. ZNANSTVENI IN KLASIČNI LICEJ V RIŽARNI Predstave «Rižarne» v Ljubljani Stalno slovensko 'gledališče obvešča vse sodelujoče pri predstavi «Rižarna», da je predstava na sporedu v Križankah v Ljubljani danes, 4. t.m., jutri, 5. t.m., ter v ponedeljek, 9. t.m. Začetek ob 20. uri (po jugoslovanskem času). Vsi naj bodo na svojih mestih eno uro pred pričetkom. Urnik trgovin nimiiiiimimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMJiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia MNENJE DOCENTA PROF. GIUSTUA Tržaška luka ni pripravljena prevzeti večje naloge «po Suezu» Jutri ponovno odprtje prekopa ■ Zadnja možnost za Trst: z vso naglico dohiteti zamujeno Kaj si lahko obetamo od jutrišnjega ponovnega odprtja Sueškega prekopa in kakšne so nevarnosti, da bi se naše želje spremenile v utvare brez vsake trdne podlage: o tem aktualnem vprašanju je včeraj obširno spregovoril docent s tržaške univerze prof. M. Giusti, najprej na tiskovni konferenci na sedežu pokrajinskega združenja indu-strijcev, nato pa še popoldne na širšem posvetovanju v glavni dvorani trgovinske zbornice. Kdor je pričakoval, da bo prof. Giusti napovedal skorajšen nov razcvet pomorskih dejavnosti v naši luki, je ostal v dobri meri razočaran. Govornik je dejansko nalil precej vode na navdušenje tistih opazovalcev, ki so v zadnjem času primerjali ponovno odprtje Sueza z odprtjem te vodne poti pred sto in več leti. Že v osemletnem razdobju zapora (1967-1975) co v mednarodni pomorski trgovini nastopile take spremembe, da se je položaj ne le za Trst, temveč tudi za Jadransko morje in za samo Sredozemlje povsem, žal na slabše, spremenil. V teh osmih letih se je namreč promet preusmeril iz Sredozemlja na Atlantsko in Severno Evropo. Pristaniške zmogljivosti ob tej o-bali so se zato občutno okrepile (kot primer je prof. Giusti navedel, da so samo za poglobitev morskega dna v rotterdamski luki potrošili natanko toliko denarja — 160 milijard lir — kolikor so rimski organi namenili vsem italijanskim lukam po tako imenovanem II. «modrem načrtu»); hkrati s tem so na svetovnih morjih zagospodovale velike ladje, tako za prevažanje surove naf- PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V maju zopet občutno povečanje prometa na meji z Jugoslavijo S potnim listom in prepustnico je čez mejne prehode stopilo nad 3.600.000 ljudi Statistični podatki o turističnem prometu na tržaškem odseku italijansko jugoslovanske meje, ki jih je zbrala mejna policija, ponovno izkazujejo občutno napredovanje: v preteklem maju je namreč s potnim listom stopilo čez mejo 1.865.430 ljudi, medtem ko so jih v maju 1974 našteli 571.901. Napredek je viden tako pri italijanskih državljanih, katerih število je narastlo z 206.620 v maju 1974 na 771.770 v letošnjem letu, kakor tudi pri tujih državljanih, katerih število se je povzpelo z lanskih 365.281 na 1.093.660. V maloobmejnem prometu pa so bili v maju doseženi naslednji rezultati; število vseh prehodov je doseglo 1.739.889, medtem ko je znašalo v lanskem maju 713.332. Italijanskih državljanov so letos našteli skupno 1.151.838, medtem ko jih je bilo v istem mesecu lani 437.420; turistov z jugoslovanskega obmejnega pasu pa so letos našteli 588.051, medtem ko jih je bilo v lanskem maju 275.912. Če seštejemo oba podatka, namreč promet s potnim listom in promet z obmejno prepustnico, pridemo do ugotovitve, da se je osebni promet na italijansko - jugoslovanski meji v letošnjem maju povzpel kar na 3.605.319 prehodov, medtem ko je znašal v istem mesecu lam 1.285.233 prehodov. Objavljen deželni zakon o pomoči krajevnim upravam V zadnji številki Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine je med drugim objavljen deželni zakon, ki nakazuje pokrajinskim in občinskim upravam iz Furlanije -Julijske krajine skupno vsoto 10,5 milijarde lir po členu 54 deželnega statuta. Pokrajinske uprave bodo prejele skupno 1,8 milijarde, preostala sredstva pa so namenjena občinam. Deželno nakazilo predstavlja pomoč krajevnim upravam za premostitev krize, ki je nastala za- radi omejitve kreditov in zaradi splošnega gospodarskega zastoja Z nakazanimi finančnimi sredstvo bodo krajevne uprave v glavnem o-pravile vrsto neodložljivih javnih del. Politična podpora delu prof. Basaglie Ena izmed tem, ki ostajajo v ospredju dejavnosti tržaške pokrajine je, brez dvoma, psihiatrična o-skrba in reforma, ki jo je v naprednem smislu izpeljal prof. Frenico Basaglia v našem mestu. Da ne gre vse kot po olju in da obstajajo resne težave, predvsem pa nerazumevanje in metanje polen pod noge, dokazujejo tudi sodne prijave, katerim se prof. Basagilia ne more izoginiti. Tako bo 9. junija, se pravi komaj teden dni pred volitvami, moral spet pred tržaško sodišče pod obtožbo «prikrivanja trupla». Obtožnica je razmeroma nerazumljiva, če pomislimo, da gre za naravno smrt nekega prostovoljnega gosta, ki je bil že prileten in je bolehal na srcu ter ga je zadela kap v parku umobolnice, ko se je sprehajal . Medtem pa skušajo Basagli! nuditi politično podporo. Tako ga bo v četrtek obiskal podtajnik za zdravstvo posl. Foschi. Izjavil je, kot poroča pokrajina, da ga Basa-gliev poskus zanima v okviru prizadevanj za vsedržavno zdravstveno reformo. Foschi bo nato imel srečanja s pokrajinskimi in deželnimi oblastmi, tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil svojo knjigo o vlogi sta-lejših ljudi v družbeni skupnosti. Vsebino in pomen Foschijeve knjige bosta orisala dr. Zanetti in prof. Farrace. Končno bo podtajnik odprl razstavo na temo «Sto let kirurgije v Trstu», srečal se bo z u-pravitelji deželnih bolnišnic in predsedoval srečanju o zdravstvu in socialnem skrbstvu, ki ga prireja v gledališču Rossetti Krščanska de mokracija. te kakor tudi za sipke tovore, ki jim je sueška pot nedostopna. Del «jadranskega» prometa se je v teh letih preusmeril tudi na Donavo, in tudi te blagovne tokove bo težko ponovno priklicati na severni Jadran. Nadaljnjo zapreko za razcvet tržaške luke po Suezu predstavljajo sporazumi med mednarodnimi pomorskimi družbami («conferences»). Sedež vseh važnejših «conferences» je v konkurenčnih lukah na severu, Italija pa nima pri vsem tem nobene besede, saj znaša delež Fin-mare pri mednarodnih konferenčnih pobudah le 3 odst. vloženih sredstev. Tako je pričakovati, da se bodo «conferences» upirale vsaki preusmeritvi sedanjih prometnih tokov na naša področja. Še več: mednarodni sporazumi utegnejo sprožiti o-fenzivo proti Trstu (Genova v tem primeru ne pride v poštev, saj skoraj nima več tranzita iz tujine za tujino), pri tem pa bi jim zadostovalo, da bi začasno usmerili v našo luko samo nekaj dodatnega prometa, pa bi tukajšnje pristaniške in kopenske infrastrukture na mah odpovedale. Osnovni problem Trsta v tem trenutku je namreč prav v tem, da kljub vsem predvidevanjem in napovedim ni sposoben sprejeti večjega prometa, ki bi se lahko razvil po odprtju Sueza. Tega ne zdržijo niti luške naprave, niti cestne, diti železniške zveze z zaledjem. Pri vsem tem pa le ima naša luka nekaj sreče: nove tarife za prehod skozi Suez so dvakrat višje cl tarif, ki so jih ladjarji plačevali pred osmimi leti in plovba po prekopu vsaj še nekaj časa ne bo povsem varna. Zato je pričakovati, da se bo promet po tej vodni poti razvijal počasneje, kakor so si poslovni krogi ob Jadranu obetali. Tudi zaradi tega, ker zahtevajo zavarovalnice za plovbo skozi Suez posebno tarifo, ki velja za plovbo v vojnem času. Ta čas postopnega in razmeroma počasnega razvoja — morda nekaj let — pa mora Trst intenzivno izkoristiti, da bi se še pravočasno vključil v poznejši razvoj mednarodne pomorske trgovine. Pri tem pa mora imeti naša luka močno zaslombo v vsej državi. Če se bo Trst — edina tranzitna luka v Italiji — obravnaval kot vsa ostala pristanišča v državi, bodo njen tranzitni promet enostavno absorbirale konkurenčne luke. Ob ponovnem odprtju Sueza je to edina karta, ki je še ostala našemu pristanišču v orjaški igri med mednarodnimi prometnimi dejavniki. Konference prof. Giustija na trgovinski zbornici so se udeležili podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Lucchesi, predsednik višjega sveta za trgovinsko mornarico Querci, podpredsednik komisije za promet pri poslanski zbornici Lombardi, predsednik deželnega sveta Pittoni, jugoslovanski konzul v Trstu Kovačič, predsednik združenia in- dustrijcev iz tržaške pokrajine Mediano in številni predstavniki tržaških poslovnih krogov. Nakazilo 37 milijard za bolnišniške ustanove Na včerajšnji seji deželnega odbora so porazdelili razpoložljivo vsoto 37 milijard lir za dograditev bolnišniških zmogljivosti v Furlaniji - Julijski krajini. Gre za finančna sredstva, ki sta jih dali na razpolago deželna uprava in Blagajna za vloge in posojila (v razmerju približno 2/3:1/3) in iz katerih se krijejo stroški za obresti na ustrezna posojila bolnišniških ustanov. Finančne olajšave so predvidene za vrsto bolnišnic, med temi za bolnišnice v Čedadu, Krminu, Huminu, Gorici, Tržiču, Gradežu, Tolmeču, Trstu (bolnišnica na Katinari in «B. Garofolo») in v Vidmu. V kratkem bo objavljen v Uradnem vestniku dežele zakon štev. 8 iz letošnjega leta, ki namenja bolnišnicam v Furlaniji - Julijski krajini poseben prispevek na računa kapitala v višini 6 milijard lir v letošnjem letu. Tržaška trgovinska zbornica je razpisala natečaj za podelitev treh študijskih štipendij po 150.000 lir za akademsko leto 1974/75. Natečaja se lahko udeležijo študenti, vpisani na šoli za sodobne tuje jezike na tržaški univerzi, ki bi radi izpopolnili znanje tujih jezikov v inozemstvu. Ustrezne prošnje sprejema zbornica do 20. junija letos. Podrobne informacije prejmejo intere- Včeraj dopoldne so obiskali Rižarna in počastili spomin žrtev dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «France Prešeren», ki so jih spremljali ravnateljica šole prof. Laura Abrami, predsednica zavodskega sveta Justi Race in nekateri člani profesorskega zbora. Tako se je tudi ta šolski zavod pridružil drugim slovenskim in številnim italijanskim šolam, ki so ob zaključku šolskega leta in v okviru proslavljanja 30. obletnice osvoboditve obiskale ta pomembni in pretresljivi spomenik žrtvam fašističnega in nacističnega terorja. Pred celicami, kamor so položili lovorov venec, je imel kratek nagovor prof. Egidij Košuta, ki je omenil dolgo fašistično zatiranje, nasilje, ki nas je utrdilo najprej v ilegalnem delovanju, nato pa v oboroženem u-poru. V tem boju nismo bili sami, znašli smo se ramo ob rami z drugimi italijanskimi in evropskimi rodoljubi. Zmaga nad fašizmom in nacizmom pa je terjala neizmerno število žrtev, m med temi so tudi mučeniki Rižarne. «Mi, ki smo se danes tukaj zbrali», je poudaril prof. Košuta, «želimo ob 30. obletnici osvoboditve izpričati svojo hvaležnost vsem, ki so nam bili takrat ob strani in so umrli zato, da bi mi živeli kot enakopravni in svobodni ljudje. Njihov spomin nas veže, da si prizadevamo za pravičnejšo družbo in da branimo vsak na svojem mestu in po svoji sposobnosti ideale svobode in demokracije ter vrednote človeškega dostojanstva.» Z velikim zanimanjem in pozornostjo so nato poslušali oris zgodovine in tragične vsebine Rižarne ter njene aktualnosti, o čemer je spregovoril časnikar Albin Bubnič. Dokumentacija o Rižarni na rimski razstavi odporništva -- Na razstavi o odporništvu, ki so jo na državni praznik odprli v Rimu, je zastopano tudi naše mesto, ki je bilo odlikovano z zlato medaljo odporništva. Tržaški stand je v celoti posvečen Rižarni. Petnajst ogromnih panelov prikazuje najbolj pomenljive aspekte tega tragičnega kraja, edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji. V KULTURNEM DOMU Jutri proslava 30-letnice osvoboditve medšolskega odbora dijakov srednjih šol Vljudno vas vabimo na spominsko svečanost ob 30-letnici osvoboditve, ki jo je pripravil medšolski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in ki bo v Kulturnem domu jutri, 5. junija, ob 20. uri. Skupna proslava naj bo dokaz budnosti zamejskih Slovencev ob dogodkih, kot so bučni aplavzi ob Almi-rantejevem govoru na Goldonijevem trgu, medtem ko istočasno v Kulturnem domu predvajajo pretresljiva pričevanja iz dokumentarne drame «Rižarna» (podatek je z dne 31. maja 1975). Po pozdravu dijaka, bosta govorila dr. Drago Štoka in poslanec Albin škerk o temi: «Vloga NOB včeraj in danes». Sledil bo kultm-ni program s sodelovanjem črta šiškoviča. Medšolski odbor dijakov Miljski komunisti so se sestali z delegacijo ZK Kopra V Miljah se je v nedeljo delegacija Zveze komunistov Kopra, ki jo je vodil tajnik obalne konference Bogdan Birsa, sestavljala pa predsednik občine Mario Abram in predstavnik Zveze borcev Anton Ukmar sestala z delegacijo krajevne KPI, v kateri so bili tajnik sekcije Vincenzo Campagna, miljski župan Gastone Millo, deželni svetovalec Galliano Donadel, načelnik skupine v občinskem svetu Paolo Nicolini in občinski svetovalec Kiljan Ferluga. Na sestanku so z zadovoljstvom ugotovili plodno sodelovanje mladinskih organizacij, nato pa so izmenjali izkušnje s področja kulture in šolstva še zlasti glede manjšin, o ekologiji, prometu, dobavi vode itd. Dogovorili so se, da se bodo ob koncu junija ponovno srečali v Kopru. senti na zbornici, Trst, Borzni trg 14. USPEŠNA AKCIJA AGENTOV LETEČEGA ODDELKA Mlada razpečevalca ponarejenega denarja padla v policijsko mrežo Pri sebi sta imela dva milijona in pol Ur ponarejenih petdeset-tisočakov - Odkril ju je grljanski gostilničar, ki je obvestil agente Obilnemu seznamu nezakonitih primerov, s katerim se dan za dnem ukvarjajo tržaški varnostni organi, sta se včeraj pridružili i-meni dveh razpečevalcev ponarejenih bankovcev. To sta 25-letni Michele Bonaventura in 28-letni Michele Gaggiano. Prvi je na osebni izkaznici zapisan kot študent, drugi kot zidar. Oba pa sta dejansko brezposelna in oba sta iz S. Severa pri Foggii. Kako sta se zagnala v pustolovščino, ki ju je privedla v tržaške zapore? Na to I vprašanje bodo skušali odgovoriti Lciuue j eni peideseuisočlirski bankovci preiskovalci, kot bodo skušali odgovoriti na vprašanje, od kod sta dobila mladeniča iz Puglie dva milijona in pol lir v ponarejenih bankovcih po 50 tisoč lir. To vsoto so namreč agenti letečega oddelka tržaške kvesture odkrili v njuni posesti, ko so včeraj zjutraj vdrli v sobo št. 6 v prvem nadstropju hotela «Istria» v Ul. Timeus. Bonaventura in Gaggiano sta se z neverjetno lahkoto, naravnost naivno, ujela v policijsko mrežo. Vsa zadeva se je nekako začela na državni praznik v zgodnjih popoldanskih urah v restavraciji «Alla Baita» v Grljanu. Tu sta si razpečevalca privoščila v družbi mlade plavolaske kosOo. Ko je bilo treba plačati račun, je Bonaventura pomolil gostilničarju petdeset-tisočak. Ponarejen, seveda. Na njuno smolo pa je gostilničar bankovec takoj prepoznal in čeprav ga je Bonaventura umaknil, ne da bi trenil z očesom in plačal račun s pravim desettisočakom, je gostilničar obvestil mestna redarja, ki sta bila v bližini, ta pa agente letečega oddelka, ki so se mrzlično lotili iskanja. Imeli so točen opis mladeničev, poleg tega pa še en pomemben element — avtomobil simca matra rdeče barve in z registracijo FG. Policijske izvidnice so prerešetale vse mesto, postavile so bloke, a o rdeči simci ni bilo ne duha ne sluha do včeraj zjutraj. Končno jo je uzrl podčastnik Maier med svojim obhodom. Bila je parkirana pred hotelom «Istra». Ura še ni odbila osem. Razpečevalca sta bila v pasti. Njuno spanje sta prekinila podčastnika Steffè in Della Valle. O tem, da gre za razpečevalca, ni bilo nobenega dvoma. Če že ne zaradi drugega, ker je bilo na mizici več svežnjev ponarejenih bankovcev. Bonaventura in Gaggiano nista nudila odpora. Nasprotno. Bonaventura, ki si je prevzel vso od-govorost, je brez oklevanja vse pri- znal. S tega prvega zaslišanja je izšla zanimiva zgodba. Prisluhnimo ji: nekaj let je študiral, a mu ni šlo od rok. Knjige je zavrgel in poskusil s trgovino. A tudi v tem poslu ni imel sreče. Zabredel je v dolgove. Izhoda ni bilo in je zato zagrabil prvo priložnost, ki se mu je ponudila, ne da bi resneje premislil na posledice. V Turinu mu je namreč priložnostni znanec, neki Carmine, ponudil posel, ki mu je bil usoden. Preslepljen od svetlikajoče se možnosti, da bi lahko z lahkoto poravnal dolgove, je ponudbo sprejel. Za 750 tisoč lir, ki si jih je moral seveda spet sposoditi, je odkupil 2 milijona in pol ponarejenih petdesettisočakov. V pustolovščino je privabil še Gaggiana. ki mu rodni S. Severo ni dal možnosti zaposlitve, in skupaj sta jo mahnila v Trst z avtomobilom, ki ga je bil med drugim že prodal nekemu zlatarju, čeprav kupoprodajna pogodba še ni bila notificirana. V mestnih trafikah sta uspešno raz-pečala le kakih šest bankovcev, nato se jima je, kot rečeno, zataknilo. S tem se zgodba zaključuje. Dokončne zaključke pa bodo potegnili tržaški sodniki. Lov za žeparjem po mestnem središču Trg Stare mitnice je bil včeraj popoldne prizorišče razgibanega «lova na moža». Mlad žepar iz Banjaluke, 20-letni Branislav Valenta, je na bližnji avtobusni postaji okradel 52-letnega mizarja Pietra Corbatti-ja iz Ul. Gardoni 6. Iz hlačnega žepa mu je izmaknil denarnico s 105 tisoč lirami. Corbatti re je tatvine zavedel ter stekel za tatom, ki bi mu najbrž ušel, če bi mu ne priskočil na pomoč študent, 19-letni Armando Galli, ki je ubežniku podtaknil nogo, ga podrl na tla ter ga s pomočjo številnih drugih očividcev pridržal do prihoda policije. Danes, 4. junija — Vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne. Sobota, 7. junija — Vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne. Gledališča SAG SLOVENSKO amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertoka Brechta «IZJEMA IN PRAVILO», jutri, 5. junija, ob 20. uri na 18. republiškem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Šmarjah pri Jelšah in v petek, 6. junija, ob 20.30 na prazniku lista «Delo» v Dolini. Uprava SAG opozarja cenjeno občinstvo, da je petkova predstava v Dolini zadnja v tej sezoni! VERDI PRI GLEDALIŠKI blagajni so na razpolago preostale vstopnice za koncerta, ki bosta v okviru spomladanske koncertne sezone gledališča Verdi jutri, ob 21. uri za red A, in v soboto ob 18. uri za red B. Orkester gledališča Verdi in vokalni kvartet (sopranistka Slatinam, mezzosopranistka M. Pecile, tenor H. Stein-bach in bas H. Novack) bo vodil dirigent poljskega porekla Stanislav Skrowaczevski. Na sporedu je Dvorakova «Stabat mater». PD «SLAVKO ŠKAMPERLE» Sv. Ivan - Trst priredi JUTRI, 5. JUNIJA, ob 20. uri v društvenih prostorih PROSLAVO 120-LETNICE USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE PRI SV. IVANU O zgodovini šole bo predaval prof. Samo Pahor, sledil bo nastop otroškega pevskega zbora pod vodstvom prof. Nade Žerjal-Zaghet s sporedom 12 pesmi. Vabljeni člani in prijatelji društva. Prosveta PROSVETNO društvo Tabor - Opčine priredi v soboto, 7. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri zaključni nastop gojenk baletnega tečaja. Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. junija FRANC Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.48. — Dolžina dneva 15:30. — Luna vzide ob 1.05 in zatone ob 14.26. Jutri, ČETRTEK, 5. junija FERDO VREME včeraj: Najvišja temperatura 19,4 stopinje, najnižja 14,3, ob 19. uri 17,8 stopinje, zračni pritisk 1008 ustaljen, veter 10 km severovzhodni, dežja je padlo 10.4 mm, vlaga 64-odst, nebo 9 desetink poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4, stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. in 2. junija 1975 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 19 oseb. UMRLI SO: 60-letni Filippo Zam-mataro, 74-letna Ida Tonelli por. Angeli, 76-letni Luigi Spadam, 69-letni Dante Castro, 59-letna Angela Salbe-go, 47-letni Angelo Zvech, 86-letna Luigia Battistina vd. Compar, 67-letni Vladimir Sila, 73-letni Karlo Pečar, 71-letni Francesco Svara, 80-letna Maria Moro vd. Bieker, 77-letni Rodolfo Steinbach, 56-letna Regina Ma-gazzin por. Stegù, 81-letna Giuseppina Pellegrini vd. Bracci, 76-letna Anna lacich por. Crosilla, 74-letni Ferruccio Cimadori, 66-letna Olga Dei-fin por. Feria, 71-letni Pasquale Salvemini, 48-letna Adriana Valli por. Raimondi. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica št. 72 vabi na srečanje z znanim antifašističnim borcem tov. Tonetom Ukmarjem - Mirom ki bo danes, 4. junija, ob 16. uri v prostorih Mladinskega centra. Vljudno vabljeni! ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST IV. zaključna akademija šole Glasbene matice Gojenci oddelkov za klavir, violino, trobento, klarinet in kljunasto flavto DANES, 4. JUNIJA, ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Vljudno vabljeni. Vstop prost. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci. UL Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Al Cedro (INAM) Trg Oberdan 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: teL 225-141; Božje polje-Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-124. IŠČEMO že uvedenega predstavnika za prodajo kmetijskih strojev in naprav. Javite se na poštni predal 41/B SPI Videm. La Cappella Underground 19.00—21.30 «H coltello nell’acqua», 1962. Režija: Roman Polanski. V filmu igrajo Leon Nemczyk, Jolanta Umec-ka, Zygmunt Malanowicz. To je prvi film režiserja Polanskega. Ariston 16.00 «Mash». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Mimi metallurgico ferito nell’onore». Giancarlo Giannini, Mariangela Melato in Agostina Belli. Barvni film. Excelsior 16.00 «Il seme dell'odio». Barvni film, v katerem igrata Sidney Poitier in Michael Caine. Nazionale 16.00 «Il gatto a nove code». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’uomo della strada fa giustizia». Henry Silva, Luciana Palazzi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Bruce Lee: un cuore d’oro, due mani d’acciaio». Barvni film. Ritz 16.30 «I diamanti dell’ispettore Klute». Barvni film. Igrata Donald Sutherland in Jennifer O’Neil. Aurora 16.30 «Prima pagina». Barvni film. - Capitol 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Bianco, giallo e nero». Giuliano Gemma. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Giuochi d’amore alla francese». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Conviene far bene l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Spiaggia infuocata». Barvni film, v katerem igrata Jean Paul Beimondo in Catherine Spaak. Vittorio Veneto 17.00 «H giustiziere della notte». Charles Bronson. Barvni film. Abbazia 16.00 «Attila». Barvni film, v katerem nastopata Sofia Loren in Anthony Quinn. Radio: Dvorana rezervirana krožku CUC. Mignon 16.00 «Il mostro delle nebbie». Barvni znanstvenofantastični film. Astra 16.30 «La morte dietro il cancello». Barvni film. Igrata Peter Cushing in Britt Ekland. Prepovedano mladini pod 18. letom. Volta - Milje 16.00 «Kid, tl monello del West». Barvni film, v katerem igra A. Balestri. Razna obvestila ODBOR prosvetnega društva «Kraški dom» z Repentabra vabi vse člane na sestanek, ki bo jutri, 5. junija, ob 20.30 v dvorani občinske kopalnice v Repnu. Razpravljalo se bo o društvenem izletu in o občinski razstavi vina in pršuta. PD S. ŠKAMPERLE pri Sv. Ivanu obvešča vse udeležence izleta v Škofjo Loko in Poljansko dolino, da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 8. junija, izpred cerkve pri Sv. Ivanu točno ob 7. uri. Prispevki BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMO -, (.‘S? 61-A46 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 623,— Funt šterling 1452,— švicarski frank 250,50 Francoski frank 155,45 Nemška marka 266,70 Avstrijski šiling 37,60 Dinar: debeli 37,25 drobni 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut Namesto cvetja na grob Karle Vitez daruje Dušan Košuta z družino 10.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Jerneja Štoke darujejo Vojko Štoka 5.000 lir, Francka Potočnik 5.000 lir, Marica Rebula 5.000 in Karmelo Lukša 5.000 lir za pevski zbor «V. Mirk». V počastitev spomina Jerneja Štoke darujeta družina Milivoja Pertota 20 tisoč in družina Zorana Sosiča 10.000 lir za Slovensko skupnost, družina Milojke Oberti pa 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Pina Antončiča darujeta Marinka in Ivan Regent 5.000 lir za pevski zbor «V. Mirk». Dne 1. junija je nenadoma preminil naš dragi Vladimir Sila Pogreb bo danes, 4 junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Potiti sporočajo žalostno vest: žena Marija, hči Lucina z možem Germanom Grahonio, vnuka Marko in Martina, sestri, brat, svakinje in svaki, teta Santina Re-bez ter drugi sorodniki. Trst, 4. junija 1975 (Občinsko pogrebno podjetje) 4. junija 1975 ZA OBČINSKE VOLITVE 15. JUNIJA Program Napredne liste za repentabrsko občino Med načelnimi točkami neizprosna borba proti fašizmu Načelne točke našega političnega programa so: neizprosna borba proti vsem oblikam fašizma, utrjevanje bratskega sožitja Slovencev in Italijanov, uvedba rednega posvetovanja z obdani — kot edinega demokratičnega načina upravljanja, i-skanje aktivnega sodelovanja prebivalstva pri vodenju občine. Posebno pozornost bomo posvetili sledečim problemom: POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH To je pobuda, ki je izredno važnega gospodarskega pomena za vso tržaško pokrajino, vendar se ne more uresničiti brez zaščite koristi in interesov domačega prebivalstva. Nujna je torej bolj številna in kvalificirana prisotnost zastopnikov občine v organih, ki upravljajo, oziroma bodo vodili objekt sam. Poleg tega je treba uveljaviti še sledeče predpostavke: — prednostna pravica prebivalcev Fernetičev in občine pri izkoriščanju ekonomskih in trgovskih objektov, ki bodo nastali v okviru postajališča, prednost pri dodeljevanju novih službenih mest, — zgradba infrastruktur in socialnih naprav v korist domačega prebivalstva, — pravično izplačilo razlaščencem, — primerna sprememba sedanjega projekta, ki naj zagotovi ohranitev obstoječih ekonomskih struktur. Obvezujemo se, da bomo stalno seznanjali prizadeto prebivalstvo o novih razvojih, da se ne bi ponovile napake, ki jih je zagrešila sedanja uprava, ker se ni posvetovala z ljudstvom, ko se je odločalo o zadevah življenjske važnosti za bodoči razvoj celotne skupnosti. PREDŠOLSKA VZGOJA IN ŠOLA Občina mora prevzeti upravljanje vrtca. Dosedanja uprava je zaupala vzgojo predšolskih otrok ustanovi ONAIRC, ker si ni hotela prevzeti v svoje breme tako važnega objekta kot je vrtec. Med ONAIRC in občinsko upra-. vo med drugim ni nikakršne pisane pogodbe, kar nudi samo priliko za zvračanje odgovornosti ene ustanove na drugo. Poleg tega so zaradi pomanjkljivega in nerednega delovanja vrtca prizadeti v prvi vrsti otroci in njihove družine. Potrebna je razširitev nove osnovne šole in ureditev takega prostora, ki bi bil namenjen kulturnemu in športnemu delovanju cele občine, torej mladini in ostalemu prebivalstvu. ZAŠČITA OKOLJA Odločno nasprotovanje kraškim rezervatom, pri katerih gre za očivi-den načrt Krščanske demokracije, da odvzame lastnikom in občinam ^suverenost nad svojo zemljo. Zaščita okolja je možna le z aktivnim sodelovanjem prebivalstva, Kraševcev, ki so skozi stoletja čuvali in izboljševali svojo zemljo z velikimi napori in žrtvami. Občinska uprava mora izdati odlok, ki naj: ... — prepove dohod in postajanje katerihkoli motornih vozil v gozdovih, travnikih in pašnikih, — ukine promet po gozdnih in poljskih poteh (z izjemo za kmetovalce in druge potrebe domačinov). — kaznuje s primernimi denarnimi globami uničevanje in oškodovanje kraške flore, odlaganje smeti, prižiganje ognja v gozdovih . .. — določiti, da morajo izletniki in turisti hoditi le po stezah, ki so o-značene. To ne bi seveda veljalo za lastnike in vse tiste, ki bi od njih dobili posebno pismeno dovoljenje. Za uveljavitev take odredbe bi se morala ustanoviti občinska redarska služba, ki bi delovala s sodelovanjem deželnih gozdnih čuvajev, sil javne varnosti in predvsem z aktivnim pristopom domačega prebivalstva. URBANISTIKA Regulacijski načrt se mora prilagajati zahtevam domačega prebivalstva, kateremu je treba zagotoviti možnost, da si na svoji zemlji sezida lastno hišo. Pri tem pa se je treba boriti proti poskusom špekulacije in odtujevanju naše zemlje. PREVOZI S konzorcijem, ki se bo v kratkem ustanovil, bo treba zagotoviti take prevozne zveze, ki bodo zadovoljile celotno prebivalstvo, predvsem pa delavce in študente. METAN Zaradi energetske krize je potreb- na pobuda, da se s sodelovanjem vseh ostalih občin tržaške pokrajine ustanovi medobčinsko podjetje, ki bi zagotovilo dobavo metana za hišno uporabo in za ogrevanje. KULTURA, ŠPORT Občinska uprava bo skrbela za kulturno delovanje in bo vedno direktno prisotna pri tistih prireditvah, ki so že v tradiciji (Kraška ohcet). Mladini je treba zagotoviti možnost širšega športnega udejstvovanja. športno igrišče mora postati uporabno in biti dodeljeno namenu, za katerega je bilo zgrajeno. GOSPODARSKA DEJAVNOST Nujno je treba podpirati in pospeševati značilne produktivne dejavnosti občine, kot so turizem, kamnoseštvo, obrtništvo. Odločno je treba podpreti Zadružno kraško mlekarno in vse kmetijske pobude, ki bi koristile domačinom, zlasti zadružne. JUSARSKA ZEMLJIŠČA Potrebno je iskanje dokončne rešitve tega problema, pri katerem naj se ob upoštevanju javne koristi zagotovijo predvsem pravice lastnikov. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiUHHiniii PROSLAVA SREDNJIH ŠOL V DOLINI Tudi mjmlajši so s e poklonili spominu padlih v borbi za svobodo Pester spored in odlična izvajanja kočevskih gostov ZANIMIVI PODATKI PRED UPRAVNIMI VOLITVAMI Za mesta v občinskem svetu v Gorici se poteguje precej mladih kandidatov Štirje kandidati pod 20 leti, najstarejši kandidat pa ima 77 let ! Po skupni akademiji slovenskih o-snovnih šol dolinskega didaktičnega okrožja, posvečeni 30-letnici osvoboditve, smo bili v soboto v dolinski občinski telovadnici priča skupni a-kademiji in proslavi 30-letnice osvoboditve srednjih šol «S. Gregorčiči} iz Doline in «I. Cankar» od Sv. Jakoba. Na prireditvi je sodelovala tudi osnovna šola iz Kočevja, s katerim je pobratene, dolinska občina. Proslava je imela velik pomen. Polen tega, da je bila na predvečer veličastnega odkritja spomenika padlim v Dolini, je združila dijake, šolnike in starše treh šolskih zavodov: dva iz zamejstva, in enega iz matične domovine, Kočevja, kjer se je v partizanih borilo več dolinskih občanov. V začetku je ravnatelj srednje šole iz Doline prof. Štefančič .pozdravil goste, nakar je imel kratek predgovor Marino Pečenik v imenu šolskega sveta in staršev šole «S. Gregorčič». Predstavnica kočevske šole se je zahvalila za vabilo in prinesla pozdrave prebivalcev Kočevja'^ poudarila je, da morajo zamejski Slovenci še naprej ostati za zgled, kako je treba ljubiti svoj materin jezik. Program se je pričel z nastopom . harmonikarskega orkestra Glasbene šole Kočevje. Pod vodstvom Jožeta Papeša je izvajal skladbi «V novo življenje» in «Brigade s hribov». Sledil je priložnostni govor ......................................................»umili» DIJAKI PIŠEJO Šolsko življenje ni vselej pusto in dolgočasno... Ko prebiramo v vašem časopisu danke o prireditvah in dejavnostih na raznih šolah, se v nas večkrat porodi želja, da bi kaj pisalo tudi o naši šoli. Po dolgem oklevanju smo se odločili, da članek napišemo sami. Kaj želimo povedati? Najprej to. Naša šola se dviga o-samljena sredi borovega gozda. Z nje je prekrasen razgled na morje in Kras. Obiskujejo jo učenci iz nič manj kot trinajstih različnih vasi. V začetku smo vsi veliki «lokalpa-trioti», kmalu pa postanemo le u-čenci srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini. Kakšno je naše šolsko življenje? Nadvse pestro in živahno. Profesorji si na vse viže prizadevajo, da bi nam bilo čim lepše. Zato pa ne mine teden, da ne bi bilo na šoli kaj novega, ali, kot oni pravijo, vzpodbudnega. Jeseni nas je obiskal orkester Glasbene matice, ki je vse zelo navdušil, saj so bili mnogi izmed nas prvič na koncertu. Zelo intimna je bila božična prireditev, na kateri so nastopili najboljši recitatorji. Ko smo se vrnili s počitnic, smo že začeli razmišljati o Prešernovi proslavi. Prav v tem času so se na šoli mrzlično pripravljali na volitve v šolske zborne organe. To razpoloženje je prevzelo tudi nas. Pod vodstvom profesorjev smo zato izvedli «mini» volitve. Imeli smo tri kandidatne liste «Galeb», «Zvezda», «Deteljica» in imenitno predvolilno kampanjo. Povedati moramo, da je bilo v tem času več prepirov kot vse šolsko leto. 8. februarja smo lepo počastili našega največjega pesnika. Proti koncu meseca so šli mnogi na zimovanje v Lavarone, kjer so se odlično imeli in se tudi naučili smučanja Pa še in še smo delali. Treba se je bilo pripravljati na ekološki dan, na tekmovanje za najlep-ši pirh ob veliki noči, na Gregorčičevo proslavo in na proslavo ob obletnici osvoboditve. Ta dan je bil res slovesen. Prvo uro smo se zbrali v šolski telovadnici, kjer nam je spregovorila ravnateljica in nato še dve profesorici. Učenci smo prebrali nekaj pisem in pesmi, šolski zbor pa je zapel dve pesmi. Nato smo se odpeljali z avtobusi v Rižarno, kjer smo počasi.li spomin padlih z enominutnim molkom ter položili šop cvetja na kraj, kjer je stal krematorij. Na poti domov smo se ustavili še na bazoviškem strelišču. Pred spomenik smo položili šop nageljnov in se oddolžili junakom s kratkim molkom. Na izlet smo šli v Benetke, bili pa smo še v gledališču in na razstavah. Nekateri učenci so si ogledali moderno urejen hlev v Cerovljah, tople grede z rožami v Križu in končno še naše kamnolome. Aprila nas je obiskal nadškof, kateremu smo priredili lep sprejem. Imeli smo tudi razna predavanja in se končno s pismenimi in grafičnimi izdelki množično udeležili občinskega natečaja ob obletnici osvoboditve. Prav je da povemo, da smo letos izdali tri številke šolskega glasila «Jadro» in da se zdaj pripravljamo na zaključno prireditev, ki bo 8. junija v občinski telovadnici. Učenci lll.a razr. sr. šole «I. Gruden» v Nabrežini prof. Dimitrija Sancina. Med drugim je omenil, da je bila prav šola tista, ki je med prvimi doživela udarce fašizma. Orisal je križev pot slovenske šole od leta 1918 dalje in diskriminacijo pooblaščenih odlokov napram šoli s slovenskim jezikom. Zaključil je z besedami, da šola gre vendarle, čeprav počasi, v smeri demokratizacije. Dijaki srednje šole «Ivan Cankar» so nato izvajali tri zborne recitacije: Grudnovo «V pregnanstvu» in Kajuhovi «Petindvajset» in «Pesem talcev». Prt naslednji točki smo bili priča izredno dobri vokalni skupini DO-RE-MI iz Kočevja, ki je na visoki kvalitetni stopnji, prikazala izredno prelitje fjldšbv v eno samo celoto. Pod vodstvom Milana Staniča je izvajhla štiri pesmi: Pozdrav, Pojdem u Rute, Lastovkam-in Pesem o svobodi Občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička veliko telovadnico, je burno ploskalo izvajalkam srednje šole «I. Cankar», ki so prikazale ritmično vajo. Nato so dijaki osnovne šole Kočevje prikazali kratek prizor iz partizanskega življenja: «Pismo». Prvi del programa je zaključil harmonikarski ansambel Mladinskega doma Boljunec. Pod mojstrskim vodstvom Ivana Tarabocchie, ki je skladbo tudi priredil za harmonikarski orkester, so zelo dobro izvajali skladbo K. Belaja «Lust-spiel Overture». Med odmorom je občinski odbornik Švab prebral izide o likovnem in literarnem natečaju za osnovne in srednje šole: «Dolinski občani v boju proti nacifašizmu», ki ga je razpisal protifašistični občinski odbor. Župan Lavriha je izročil nagrade. Drugi del se je začel z drugim prizorom iz partizanskega življenja «Kurir» dijakov osnovne šole Kočevje. Sledil je zanimiv recital na temo osvoboditve Ob prikazu priložnostnih diapozitivov so recitirali ,dijaki srednje šole iz Doline. Harmonikarski orkester glasbene šole iz Kočevja je spet dobro izvajal dve skladbi: J. S. Bach — «Sonatina v B duru» (I. stavek) in N. Paganini — «Beneški karneval» s harmonikarjem Bojanom Kovačem. V imenu šentjakobskih staršev je spregovoril Bogo Samsa, ki je orisal partizansko osvoboditev Trsta. Skupno proslavo str zaključila združena mladinska pevska zbora srednjih šol «I. Cankar» in «S. Gregorčič». Mogočno so zapeli Rebolovo «Briško pesem», Apihovo «Bilečan-ko in Simonitijevo «Le vkup, le vkup». Vodila jih je Marta Repini. Tako so v preteklem tednu vse slovenske osnovne in srednje šole iz dolinske občine proslavile 30-let-nico osvoboditve. Priznanje gre vsem učiteljem in profesorjem, ki so si prizadevali, da so se tudi najmlajši poklonili številnim padlim v boju proti okupatorju. L. V. Najstarejšega kandidata za občinske volitve ima na svoji listi Slovenska skupnost, najmlajšega pa imajo komunisti. Just Bandelj, ki kandidira na listi SS, se je rodil v Podgori 12. oktobra 1898. To je istočasno, med vsemi 309 kandidati za občinski svet, edini, ki se je rodil v prejšnjem stoletju. Najmlajši kandidat pa nima še 19 let. Izpolnil jih bo šele septembra, saj se je rodil 4. septembra 1956. Piše se Lucio Ulian. Pridno je izkoristil zakon, ki daje mladincem od 18. leta navzgor možnost ne samo voliti marveč biti tudi izvoljen. Banj kot dvajset let imajo še drugi trije kandidati. To so Roberto Marchetto, ki kandidira na listi PSI, Marino Divich, ki kandidira na listi PLI in Mauro Rupil, Id kandidira na listi MSI. Precej pa je kandidatov, ki imajo od 20 do 30 let. Komunisti jih imajo na svoji listi devet, socialdemokrati pet, fašisti pet. republikanci devet, socialisti deset, slovenska skupnost trinajst, liberalci šest in demokristjani šest. Nekateri imajo tudi možnost izvolitve. Morda bo tako v občinski svet prišlo nekaj novega, osvežujočega vetra. Skoro vse stranke so namreč prenovile kadidatne liste in kot smo že poročali, tretjina dosedanjih svetovalcev sploh ne kandidira. Morda pa bo prišlo do določenih sprememb tudi v preostalih kandidaturah in bi lahko tako prišlo do polovične obnovitve goriškega občinskega sveta. Ko prelistavamo listo kandidatov raznih strank ugotovimo še drugo zanimivost. Kandidirajo predvsem ljudje, ki so v mestu in v njegovi neposredni okolici znani. V glavnem gre za ljudi, ki živijo že dolgo let v Gorici. Skoro polovica kandidatov se je rodila v Gorici. «Pristnih» Goričanov od rojstva je med kandidati 153. Med ostalimi jih je veliko, ki so se rodili v drugih občinah goriške pokrajine, tako da se to število še bolj dvigne. Med rojenimi Goričani jih imamo 24 na listi KPI, 16 na listi PSDI, 10 na listi MSI, 25 na listi PRI, 18 no listi PSI, 27 na listi SS. 12 na listi PLI in 21 na listi KD. Za boljšo primerjavo povejmo še to, da imajo vse liste po 40 kandidatov, le liberalci jih imajo samo 29. To so torej, statistično vzeto. kandidati za občinski svet v Gorici. Ne bomo se spuščali v iskanje njihovih poklicev. Eno pa lahko ugotovimo: na listah je tokrat veliko študentov. Ti so se v zadnjih letih aktivno udeležih raznih kon-testacijskih akcij, tako na srednjih šolah kot na univerzah, in danes hočejo aktivno sodelovati v političnem življenju. To so seveda tisti, ki menijo, da je mogoče družbo spremeniti od znotraj, kajti nekateri ekstraparlamentarci še vedno menijo, da se je bolje izogibati volišč in volitev. Volilna zborovanja V Gorici so bili sinoči trije volilni shodi. Liberalci so obrazložili svoj program za občinske volitve, za republikance je v mali dvorani Ginnastica govoril poslanec Antonio Del Pennino, socialisti pa so imeli skupščino članstva, na kateri so obrazložili svoj program. Danes ob 12.30 bo pred tovarno SAFOG govoril za KPI poslanec Lorenzo Menichino. PSI priredi v petek, 6. junija, ob 18.30 v mali dvorani Ginnastica javno predstavitev svojega programa in kandidatov. V soboto, 7. junija, pa se bodo na sedežu PSI ob 16. uri sestali slovenski člani stranke. Slovenska skupnost - Gorica vabi na volilno zborovanje, ki bo v Šte-verjanu drevi ob 21. uri, kjer bodo kandidati predstavili volilni program. Še vedno brez hrane v vrtcih ONAIRC V otroških vrtcih ONAIRC v goriš-kih predmestjih in na podeželju so otroci še vedno brez toplega opoldanskega obroka. Spor med ravnateljstvom in njegovimi uslužbenkami se nadaljuje, kljub sestankom med sindikalisti in ravnateljstvom v Rimu. Med starši vlada upravičeno negodovanje. Ker so podobne motnje skoro vsako leto pred zaključkom šolskega leta, se starši zavzemajo za to, da bi v bodoče upravo nad temi vrtci prevzele občinske uprave. V NEDELJO POPOLDNE V STANDREZU Bogat spored na nastopu društva «Bazovica» z Reke Prizadevno delovanje društva Slovencev Saj smo že nekajkrat citali o tem ali onem nastopu kulturno prosvetnega društva «BAZOVICA» z Reke, vendar o delovanju tega društva le malo vemo. Ker bo «BAZOVICA z Reke v kratkem gostovala v Štandrežu, bomo na kratko orisali, kakšno je njeno kulturno življenje. Še so nam v svežem spominu o-gorčene borbe za pravično razmejitev in priključitev celotnega primorskega ozemlja matični domovini. In ravno takrat je nastajalo to kulturno prosvetno društvo, tik izza slovenske meje. Reki, ki ima morje in pristanišče in ladjedelnico, kot Trst. Med rojaki, ki so prihiteli tja in tistimi, ki so ostali na rodni grudi, ni bilo nobene meje, saj so bili enega srca in ene misli. Z željo, čimbolj dvigniti kulturno raven svojega članstva, da bi ostali zvesti tradicijam svojega naroda in spoznavali kulturne dosežke o-stolih bratov — so v svojem društvu oživljali pisano slovensko besedo, narodne pesmi in plese, odprli knjižnico za pionirje in odrasle, organizirali literarne večere in dramske prireditve, harmonikarske in tamburaške orkestre, pevski zbor in recitatorske skupine, baletne in folklorne nastope in sploh vse o-blike amaterskega udejstvovanja. VAŽEN ŠPORTNI DOGODEK V MESTU ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA vabi na ZAKLJUČNI NASTOP ki bo v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, v petek 6. junija ob 20.30 Vljudno vabljeni Patriarca v Olimpu itali janske košarke: veliko navdušenje in veselje v Gorici Bežne misli ob tem uspehu - Riccardo Saies ima največ zaslug za to zmago ■ Vprašanje večje športne palače Simbolično ime «BAZOVICA», ki so ga izbrali za svoje društvo — dovolj jasno govori o poslanstvu slovenskega društva na Reki, ki neneh no — z večjimi ali manjšimi uspehi — deluje že od 1947. leta, torej polnih 28 let. V tesnem sodelovanju z ostalimi kulturno - prosvetnimi društm, je «BAZOVICA» nosila svojo besedo, pesem in bratsko ljubezen v mnoge kulturne domove, bolnišnice in podjetja, v samem mestu, v bližnjo in daljno okolico, celo v druge republike in tudi zamejcem. Med neštetimi sekcijami, ki so se občasno porajale, odrasle ali odmrle, da vzniknejo druge, nove oblike delovanja — je pevski zbor vsekakor najčvrstejši temelj tega društva. Za svoje vneto, zvesto delovanje in sodelovanje je slovensko KPD BAZOVICA na Reki prejelo nešteto priznanj, diplom in odlikovanj, najaktivnejši člani nešteto zlatih in srebrnih značk. «BAZOVICA» sodeluje na vsakoletnem festivalu a-materskih društev reške regije, na nastopih «PRIMORSKA POJE» in domoljubne manifestacije in prireditve ob kulturnem prazniku Slovenije. 8. junija gostuje «BAZOVICA» v Štandrežu. Bogat spored sestavljajo mešani pevski zbor nod vodstvom profesorja PETRA ŠKERJANCA, s solisti Rožico ČUBIČ - KOZEMOVO in inž. JOŽETOM POLJANCEM. Nastopa folklorna skuvina mladih z narodnimi plesi in zaključnim kolom opere «ERO Z ONEGA SVETA» v koreografiji SONJE KIRN - SVO-BODOVE. To kolo svremlja godba na pihala s Trsata, ki ima na sporedu razne narodne in operne kompozicije. Tudi ta nastop bo notrdil tradicije amaterskega kultumo-prosvet-nega delovanja, ki navezuje vse ljudi in izginjajo meje. A. Z. Goriški športniki, še posebno lju- tej ligi. Kar se tiče prihodnosti eki- bitelji košarke, so prišli na svoj račun. Prestop goriške košarkarske e-kipe v A2 ligo, predstavlja pravo presenečenje, saj so Goričani ta dogodek pričakovali dolga štiri leta. Rekli smo dolga, kajti Patriarca (ekipa se je prej imenovala Splii-gen) se je v teh zadnjih letih vedno borila za vstop v višjo ligo. Vsako leto pa se je ob koncu prvenstva nekaj zataknilo, tako da so Goričani ostali v B ligi. Tokrat pa, po dolgem in mučnem prvenstvu, so Sa-lesovi varovanci uspeli premagati ti' dl usodo, ki jim je bila doslej na sprotna. Srečen konec je odločila tekma v Cremoni, kjer so se Goričani srečali z drugouvrščeno na lestvici. Tekma je bila zelo razburljiva in končni i-zid je potrdil premoč, ki jo je Patriarca pokazala v celotnem prvenstvu. K tej zmagi pa so vsekakor veliko pripomogli številni navijači, ki so sledili ekipi do Cremone, da bi ji stali ob strani ob najtežji preizkušnji. Z goriško ekipo so v Cre-mono odpotovali voditelji in športni delavci košarkarskega društva. Med njimi predsednik Patriarca, ki je takoj po tekmi izjavil, da je ekipa dokazala, da je zares najmočnejša v pe je predsednik dejal: «Sedaj se pravzaprav pričenjajo težave, saj si bomo morali za prihodnje prvenstvo nabaviti nekaj novih, močnejših i-gralcev ter dobrega ameriškega centra; Kljub temu mislim, da je to moje največje športno zadoščenje, ki sem ga doslej imel.» Z njim so se strinjali ostali goriški športni delavci, ki so poudarili, da so štiri leta prvenstva v B ligi pomagala mladim igralcem, da so se tehnično in vsestransko utrdili. Po štirih letih sq je Patriarca končno vzpela na vrli1 italijanske košarke. Goriška publika ni v vsem tem času nikoli pozabila na nekdanjo Splugen (prej ha Goriziano), ko se je merila z najboljšimi ekipami v državi. Goriška publika ni še pozabila igralcev kot so bili Webster, Merlati, itd. Po štirih letih skritih upanj so goriški navijači uresničili svoje sanje: Patriarca bo igrala v A ligi. To je vsekakor predstavljalo za Gorico, provincialno mesto, važen dogodek, ki je v teh dneh predmet vseh pogovorov. Volitve in šport sta torej temi, okoli katerih se v teh dneh največ govori v Gorici. V obeh primerih se skuša vedeževati, katera stranka bo dobila večje število Zaključne šolske prireditve razstave ročnih del in risb Šole nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva priredijo zaključne šolske prireditve in razstave ročnih del ter risbic v spodaj navedenih dneh: Šolska prireditev Razstava ročnih del dne ob uri dne od - do NABREŽINA 11.6. 11.00 8.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 ŠTIVAN 21.6. 18.00 22.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 MEDI1' VAS 22.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 DEVIN 8.6. 18.00 8.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 20.00 SESLJAN 11.6. 11.30 25.5. 9.00 - 12.C0 16.00 - 19.00 CEROVLJE 8.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 MAVHINJE 7.6. 11.00 8.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 SLIVNO 8.6. 8.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 ŠEMPOLAJ 8.6. 9.00 12.00 16.00 - 19.00 GABROVEC Na dan zaključne šol. maše od 9.00 do 12.00 BRIŠČIKI 7.6. 9.00 - 12.00 16.00 - 19.00 ...................................................... ŠIRJENJE VINOGRADOV IN VEČANJE VINSKIH KLETI Na Primorskem že skoraj 5.000 ha vinogradov: letna zmogljivost dosega 2.500 vagonov vina V Novi Gorici jo bilo posvetovanje vinogradniških strokovnjakov Vinogradništvo na Primorskem se že vse od osvoboditve dalje ugodno razvija, tako kar zadeva površine kot tudi kakovost grozdja, oziroma vina. Na štirih pridelovalnih področjih, to je v goriških Brdih, Vipavski dolini, na Krasu ter ob slovenski obali imajo zdaj že skoraj 5 tisoč hektarov vinogradov z letno proizvodnjo 3.500 vagonov grozdja ali 2.500 vagonov vina. Površine pa še naprej širijo, saj naj bi v Brdih in Vipavski dolini v naslednjih nekaj letih pridobili nadaljnjih okoli 1.200 hektarov vinogradov, na obalnem področju pa 800 ha. Večajo se tudi vinske kleti na Dobrovem v Brdih, v Vipavi, Sežani in v Kopru, tako da bodo njihovo skupno zmogljivost povečali od sedanjih 2 tisoč 215 vagonov na okoli 3.500 vagonov grozdja. Na posvetovanju primorskih vinogradniških in vinarskih strokovnjakov, v Novi Gorici so z zadovoljstvom navajali omenjene in druge podatke, ki prikazujejo uspehe te pomembne kmetijske dejavnosti. V poročilih strokovnjakov iz Nove Gorice, Kopra, Ljubljane in Maribora pa so navedli več pobud in predlogov za še hitrejši razvoj vinogradništva. Gre predvsem za uveljavitev sodobne tehnologije, ki bi precej znižale pridelovalne stroške in zagotovila še večjo kakovost pridelka. Za ponazoritev možnosti so navedli primer prenovljenega vinograda Kmetijskega kombinata Vipava v Kromberku, kjer so z uporabo sodobnih metod in strojev pridelali 127 stotov grozdja na hektar, vtem ko povprečen pridelek na Primorskem sedaj znaša okoli 80 stotov na hektar vinogradov. Udeleženci posvetovanja v Novi Gorici so naglasili, da je tudi tehnologijo predelave grozdja oziroma pripravljanja vina mogoče še izboljšati. Osnovna usmeritev za nadaljnji napredek vinogradništva na Primorskem mora skratka izhajati iz sodobne tehnologije, upoštevati pa mora tudi načelo, da je nove vinograde treba urejati na čim večjih strnjenih površinah, kjer so pridelovalni stroški občutno nižji od stroškov na majhnih zemljiščih. Morali pa bi tudi zagotoviti dovolj kakovostnih cepljenk za trte, zakaj slednjih na Primorskem zmeraj bolj primanjkuje in če ne bodo povečali gojitve cepljenk vinogradništvo ne bo moglo napredovati v dosedanjem ritmu. Na posvetovanju, ki ga je pripravil strokovni odbor za vinogradništvo pri Kmetijsko-veterinarskem zavodu v Novi Gorici, so še opozorili, da je stanje v vinogradništvu in vinarstvu v marsičem enako razmeram v tej panogi pri Slovencih v Italiji. Zato so sklenili, da je treba povečati stike in sodelovanje med vinogradniki in vinarji na obeh straneh meje. Sedaj ti stiki obstajajo skoraj izključno le v raznih predavanjih, ki jih vinogradniški in kmetijski strokovnjaki iz Nove Gorice prirejajo po slovenskih vaseh v okolici Gorice. Pismo staršev šole «Favetti» profesorjem Nad sto družinskih poglavarjev je skupno z ravnatelji zavodov Dante, Lenassi in Contavalle (zastopajo o-krog 150 dijakov od skupnih 500) poslalo pismo profesorjem nižje srednje šole «Favetti». V pismu ugotavljajo podpisniki, da so lani, ob koncu leta 90 dijakov zavrnili že junija, nadaljnjih 131 pa je imelo jesenske popravne izpite. Polovica dijakov ni torej uspela izdelati ob koncu lanskega leta. Podpisniki izjavljajo, da obiskujejo to šolo dijaki iz rajonov Podturn in Sv. Ana, kjer nimajo starši možnosti slediti delu svojih otrok, ker so v večini zaposleni in nimajo niti denarja, ki bi omogočal nakup dragih knjig. Podpisniki menijo, da bi bilo prav, da bi ob koncu letošnjega šolskega leta profesorji obravnavali rezultate s širokogrudnostjo; obvezujejo se, da bodo v prihodnjem šolskem letu stvar podrobneje preučili v okviru razrednih in zavednega sveta. Pismo so v vednost poslali tudi na občino, rajonski kon-zulti in didaktičnim ravnateljem. Nesreči v Štandrežu in pri Štivanu V štandrežu se je prejšnjo noč ponesrečil 54-letni delavec Anton Devetak s Kraške ceste 63/B. Nemudoma so ponesrečenca odpeljali v goriško bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil možganski pretres in lažje poškodb* na telesu: ozdravel bo v 20 dneh. Hujša nesreča se je pripetila v ponedeljek ponoči pri štivanu. Iz Jamelj proti Trstu sta se na vespi vozila 30-letni Sergij Hrevatič s Proseka ter 39-letni Marcello Rakar iz Trsta, Ulica Fabbri 2. Nesrečo je zakrivil neznani avtomobilist, ki je z lučmi oslepel Hrevatiča, ki je zgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v skalo. V tržiški bolnišnici se bo zaradi zloma leve noge zdravil 40 dni, Rakarju pa so ugotovili možganski pretres in lažje poškodbe, zaradi česar se bo zdravil 20 dni. Iktjhta utedrUcUvu Prejeli smo s prošnjo za objavo: V Vašem listu od 25. maja ste objavili vest, da so mi na deželnem kongresu Slovenske skupnosti, ki je bil v Devinu v soboto, 24. maja. podelili zlato odličje. Prosim Vas, da po predpisih zakona o tisku objavite mojo odločitev, da odličja ne sprejmem in ga odklanjam. S spoštovanjem! Dr. Avgust Sfiligoj Gorica, V.le XX sett. 77/n glasov, bo Patriarca uspela dobiti prihodnje leto v A2 ligi, bo izpadla, bo napredovala v sam vrh? Trenutno veselo razpoloženje pa o-senči vsa ta vprašanja, kajti sedaj ni prostora za pesimizem. Gorica je namreč prišla v Olimp italijanske košarke. Za vsako večje mesto ne bo to nič izrednega, za Gorico pa je. Dobro se spominjamo, kakšno je bilo vzdušje, ko je goriška Pro Gorizia prestopila v D ligo. Sedaj pa je to vzdušje še večje in brez dvoma bo odslej Patriarca predstavnica goriškega športa. Kaj pà mislijo trener in igralci o tem? Riccardo Saies, danes gotovo eden najboljših italijanskih trenerjev, ima največ zaslug za to zmago. Trener je znal mladim igralcem v najbolj težkih trenutkih vliti poguma in prepričal jih je v zmago, poleg tega pa razpolaga z odlično tehnično pripravljenostjo. Pred meseci se je govorilo, da bi Saies prihodnje leto prestopil k Innocentiju v Milan. Trener je pred dnevi te govorice zanikal in bo tudi prihodnje leto vodil goriško ekipo. Igralci se ob tem uspehu najbolj veselijo. Mislimo, da je treba pohvaliti vse, kajti vsakdo je vedno dal vse od sebe, da bi zagotovil ekini zmago. Prestop Patriarce v višjo ligo postavlja nekatera vprašanja. Prvo po vrsti je vprašanje telovadnice, o-ziroma športne palače, ki bi morala imeti več kot 3.500 sedežev. Pravilnik italijanske košarkarske federacije namreč zahteva, da morajo ekipe, ki nastopajo v A2 in Al ligi, razpolagati s telovadnico, ki presega 3.500 sedežev. Kot vemo, Gorica nima take telovadnice, saj v prostorih UGG lahko pride kvečjemu 2.500 ljudi. Kako bodo rešili to vprašanje? Kot smo izvedeli, je pravilnik košarkarske federacije za ekipe v A2 ligi nekoliko elastičen, to se pravi da dopušča, da ekipe igrajo v telovadnicah, čeprav v njih se lahko zbere manjše število ljudi. Kljub temu pa v Gorici vprašanje športne palače še vedno obstaja. Občinska uprava je že pred leti govorila, da bi zgradila za mesto tako važen objekt. Zadnje čase pa pravijo, da bodo želje goriškega športa zadostili z zgraditvijo razstaviščnih prostorov v Ul. della Barca. Največji prostor naj bi služil tudi za športno palačo. Zmgo Patriarce v Cremoni in s tem prestop v višjo ligo so goriški športniki slavili že v nedeljo zvečer. V ponedeljek p« .je kolona avtomobilov z belo-rdečimi zastavami in z napisi vozila po vseh ulicah mesta. Voditeljem in igralcem Patriarce je poslal priložnostno pismo tudi goriški župan De Simone. Zahvaljuje se jim, ker so s svojo zmago počastili naše mesto. Pri Fosalonu so našli truplo vojaka Pri Fosalonu so karabinjerji našli truplo 21-letnega vojaka Franca Sartorija iz Piacenze, ki je v Soči utonil 9. maja letos pri Mostu 9. avgusta v Gorici. Truplo, ki je plavalo nekaj desetin metrov od obale, je prvi opazil kopalec, ki je takoj obvestil orožnike, čeprav je truplo bilo že v razpadajočem stanju, se ga je še vedno držala obleka in čevlji. Kot smo o tem že poročali, je Franco Sartori napravil samomor. Takoj po dogodku so na kraj prišli goriški gasilci, potapljači iz Trsta ter vojaški helikopter, ki je sodeloval pri iskanju. Vse je bilo zaman. Zaradi visoke in motne vode je bilo delo precej otežkočeno. Danes in jutri v «Modernissimo» Dokumentarni fi!m: «Bianco e nero» Danes in jutri bodo na pobudo filmske družbe «Italnoleggio Cinematografico» predvajali v kinodvorani «Modernissimo» dokumentarni film režiserja Paola Pietrangelija «Bianco e nero». Film bi moral biti pa sporedu že pred dobrim mesecem, zaradi tehničnih razlogov je takrat predvajanje odpadlo. «Bianco e nero» spada med naj-novejša filmska dela, ki pričajo o nastanku in razvoju fašizma. Režiser Pietrangeli je pri sestavi filma uporabil izključno dokumentarno gradivo, pri tem pa je dodal še intervjuje in govore nekaterih sedanjih fašističnih prvakov (za intervjuje so fašistom povedali, da snemajo za neko nemško televizijo, kajti drugače bi ti sploh ne odprli ust). Zaradi zelo aktualne tematike o neofašizmu je prišlo v večjih mestih, med predvajanjem tega filma, do izgredov, ki so jih povzročili fašistični pretepači. V nekem mestu v severni Italiji so fašisti celo vdrli v kinodvorano in jo opustošili. Prispevki Izleti «NA LARGÌ» na Vrhu bo 8. junija ob 11. uri srečanje članov Slovenskega planinskega društva Gorica s planinci iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Na srečanje so vabljeni člani in prijatelji SPD ter vsi ljubitelji gora. ^Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 «Conviene fare bene l'amore». L Proietti, E. Giorgi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Lilii e il vagabondo» in barvni dokumentarec «H paese degli orsi». MODERNISSIMO 17.15—22.00 «Bianco e nero». Dokumentarni film o fašizmu. CENTRALE 17.00-21.30 «Inno di battaglia». R. Hudson in M. Hyer. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Il gioco della verità». C. Gravina in B. Fehmiu. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Alfa omega: il principio della fine». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «La matrigna». Barvni film. A ora Gorica SOČA «Odrešitev», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Rop na Ažurni obali», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Dekle iz Hong Konga», nemški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Vamier, Francesca Zacheo, Stefano Moraš. SMRTI: 67-letna gospodinja Cristina Petelin por. Polo, 69-letni upokojenec Giovanni Padoan, 83-letni inženir Ermanno Oppieri. Cvetka in Slavko Gruden darujeta ob 30-letnici osvoboditve 10.000 lir Slovenskemu dijaškemu domu «Simon Gregorčič» v Gorici. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 22-68. Odvetnik svetuje V fej strokovni rubriki nai pravni svetovalec, goriSki odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). OMEJITVE EV PREPOVEDI PRI POSESTI OROŽJA Zadnje čase je veliko slišati o novih ukrepih, ki naj pripomorejo k večji učinkovitosti varnostnih organov za čuvanje javnega reda. Izdani so bili novi zakoni, ki predvidevajo stroge kazni za morebitne kršitelje. V časopisih beremo že o aretacijah in procesih po naglem postopku, vse to v izvajanju najnovejših zakonov. Tako se je na primer nepričakovano znašel v zaporu nekdo, ki so ga odkrili, da je hranil doma zarjavel bajonet in neuporaben star samokres. V glavnem je govor o znanem zakonu o javnem redu, zaradi katerega je prišlo do tolikih polemik med političnimi dejavniki v Rimu, in ki je začel veljati prejšnji mesec. Je pa še drugi zakon, ki je v javnosti bolj malo odjeknil, čeprav je v določenih pogledih še strožji v preganjanju in kaznovanju določenih prekrškov. Mislimo tu na zakon, ki izpopolnjuje normativo o posesti raznovrstnega orožja. Uradni list z dne 21.4.1975 št. 105 objavlja zakon 18.4.1975 št. 110, ki bistveno spreminja obstoječe uredbe o «kontroli nad orožjem, strelivom in eksplozivi». V prvih členih je določena razlika med vojnim o- rožjem in navadnim strelnim orožjem; tako se prištevajo med vojaško orožje med drugim kakršenkoli eksplozivni preparat (bombe, za-žigalne steklenke - molotovke - itd.). Drugače pa spadajo med navadno strelno orožje lovske puške, samokresi in polavtomatske pištole, malokalibrske puške, raketne pištole, zračne puške itd. Do izida tega zakona je vsakdo lahko imel doma neomejeno število navadnega strelnega orožja, zadostovalo je le, da ga je imel prijavljenega na kvesturi. Po novih odredbah (člen 10 omenjenega zakona) pa je dovoljeno imeti le dva primerka navadnega orožja in za lovce največ šest lovskih pušk. Omejitev je občutna posebno za strastne lovce (vsaj po mnenju prizadetih), in na sploh za ostale, ki so iz takega ali drugačnega tudi amaterskega razloga bili vajeni imeti več vrst orožja, tudi takega, ki se po na vadi ne prišteva med pravo strelno orožje Izrecno je prepovedano imeti pri sebi brez upravičenega razloga nože, kladiva, verige in kakršnokoli orodje, s katerim je možno napasti človeka. Posebej je vredno poudariti, da so kazni za kršitelje izredno hude; predvidene so težke kazni do več let zapora poleg občutnih denarnih kazni; tako je na primer kaznovan z zaporom od dveh do osmih let in z globo od 200.000 do 1,500.000 lir, kdor daje ali sprejme na posodo vojaško ali navadno strelno orožje (čl. 22). Omenjeni zakon določa tudi razne obveznosti o načinu in potrebni pozornosti pri posesti orožja, o prijavi v slučaju izgube ali najdbe istega itd Takojšen pripor in obsodba na hude kazni hočejo doseči omejitev in popolno kontrolo oblasti nad vsakovrstnim orožjem. Posest vojaškega orožja ni pod nobenim pogojem dovoljena, razen če bi kdo dobil dovoljenje, da ima in izpopolnjuje tovrstno posebno zbirko. Za druge, ki imajo doma navadno strelno orožje in niso v redu z novimi predpisi, daje zakon možnost (čl. 36) da v roku 60 dni in preden jih odkrijejo predpostavljeni varnostni organi, prijavijo posedovano orožje. Se posebej velja poudariti določbo, po kateri je prepovedano nesti od doma ali imeti pri sebi kakršnokoli orožje, če nima prizadeti za to posebnega dovoljenja, oziroma če nima pri tem in morebitni uporabi posebnega upravičenega razloga. Lovec sme na primer imeti pri sebi, ko gre na lov, puško in nož, nikakor pa ni dovoljeno, da bi imel pri sebi orožje ob drugih prilikah; pri taborniku je ravno tako dovoljeno, da ima nož ali drugo primerno orodje v času taborjenja ali drugačnega svojstvenega udejstvovanja, ne pa ob kaki drugi priliki. niiiiiiiiiiHiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. IZPLAČEVANJE NOVIH POKOJNINSKIH ZNESKOV Vpr.: «Po televiziji in iz tiska sm izvedela, da je parlament ventarle dokončno odobril povišek 3.000 Ur za vse pokojnine pod 00.000 lir. Tudi jaz spadam v to '.alegorijo, saj imam minimalno ,;mečko pokojnino. Rada bi vedela, če bo treba za izplačilo tega poviška čakati (kot sem že čakala ob likvidaciji pokojnine) dolge mesece in mesece, ne da bi mi nakazali vsaj akontacijo m že dozoreli pokojninski znesek.» O. K. Vaš pomislek in vaša bojazen sta nedvomno utemeljena, saj zavarovalni zavod po priznanju pravice do pokojnine navadno zakasni izplačilo zaostankov, češ da je likvidacijska procedura kompleksna in zavlačujoča. Vendar za novi povišek v višini 13.000 lir je INPS zagotovil takojšnjo prilagoditev pokojninskih zneskov. Povašek je stopil v veljavo od 1. 1. 1975, se pravi, da bodo upokojenci prejeli posebej likvidacijo že dozorelih obrokov. U-pokojenci, ki navadno dvigajo pokojnino meseca junija in ki so pred ooviškom prejemali minimalni mesečni znesek še po starih tabelah, bodo prejeli zaostanke in nove mesečne zneske kakor sledi; 6. junija uživalci invalidskih, starostnih in družinskih pokojnin pri posebnem upravljanju INPS (neposredni Ob- delovalci, obrtniki in trgovci); 10. junija uživalci invalidskih in starostnih pokojnin pri splošnem obveznem zavarovanju podrejenih delavcev; od 13. junija dalje za družinske pokojnine podrejenih delavcev. Upokojencem, ki prejemajo meseca junija pokojnino, ki je višja od stare minimalne meje, vendar ne presega novega minimalnega pokojninskega zneska, so že maja povišali pokojnino in izplačali akontacijo na zaostanke. Dokončni obračun in izenačenje pokojnin na novi znesek bodo opravili ob izplačilu avgusta: se pravi, da bi avgusta morali prejeti vsi upokojenci nov minimalni znesek, ki znaša za podrejene delavce 55.950 lir mesečno, za neposredne obdelovalce, obrtnike in trgovce 47.800 lir mesečno in za socialne upokojence 38.850 lir mesečno. Poleg tega bodo že dokončno likvidirali vse dozorele zaostanke po 1. januarju letos. S 1. julijem pa bo stopilo v veljavo drugo izenačenje pokojnin, ko bodo upokojenci pri posebnih upravljanjih prejeli iste minimalne zneske kot podrejeni delavci, se pravi 55.950 lir mesečno. Obnova minimalne pokojnine Vpr.: «Sem starostni upokojenec pri splošnem obveznem zavarovanju in zavarovalni zavod mi nakazuje minimalni mesečni znesek. Lani sem dodal na to pokojnino še nekaj zavarovalnih prispevkov (nekaj manj kot eno leto), vendar je pokojninski znesek ostal nespremenjen, česar si ue znam razlagati.» Sledi podpis. Veliko je podobnih primerov, ko kljub dejanski priključitvi novih prispevkov na delavčev zavarovalni položaj ostane višina mesečnega pokojninskega zneska nespremenjena. Poudariti moramo, da do tega pride le tedaj, ko prejema upokojenec minimalni po zakonu določen znesek, medtem ko se višje pokojnine na podlagi obnove vedno finančno izboljšajo. Obrazložite\ tega na prvi videz čudnega pojava temelji na višini zavarovalnih prispevkov, ki jih je zavarovanec oziroma delodajalec nakazal v pokojninski sklad splošnega obveznega zavarovanja. Če je kljub vsaj petnajstim letom zavarovanja bila poprečna višina plačanih prispevkov sorazmerno nizka, bi upokojencem pritikal na podlagi teh prispevkov določen mesečni znesek, ki pa bi bil nižji od sedanjih minimalnih pokojnin. Zato velja načelo, da s socialnega vidika avtomatično dopolnijo ta dejanski znesek, dokler pokojnina ae doseže po zakonu določenega zneska. V našem primeru boste prejel sedaj mesečni znesek 55.950 lir, vendar bi vam ob upokojitvi pritikala na osnovi zavarovalne dobe nižja pokojnina od minimalne. Ko ste priključili še nove zavarovalne prispevke, pa le ti niso zadoščali, da dejansko presežete minimalni znesek in INPS vam še zmeraj dopolnjuje pokojnino. Z novimi poviški minimalnih pokojnin pa bi bilo treba še več novih prispevkov, da bi lahko presegel mejo po zakonu določenega zneska. OBČINSKI PRAZNIK IN 30-LETNICA OSVOBODITVE Kratek povzetek dosežkov v občini Ilirska Bistrica Vsak drugi občan pod novo streho, nove šole, nove tovarne itn novi problemi Od danes pa vse do nedelje bodo v občini Ilirska Bistrica slavili svoj občinski praznik. Ker slavimo letos tudi 30-letnico osvoboditve, so slavja ob občinskem prazniku še toliko pomembnejša, ker se ob tej priložnosa dela tudi nekakšen obračun o storjenem, o doseženih uspehih, pa tudi o težavah. Skušajmo napraviti majhen obračun, pred tem pa bomo navedli tudi glavne proslave ob letošnjem praznovanju občinskega praznika na področju I-lirske Bistrice. Osrednja proslava občinskega praznika ilirsko - bistriške občine bo danes v Podgradu, kjer bodo odprli novo šolo. Pravzaprav se je to slavje začelo že sinoči, ko so v novi podgrajski šoli učenci te šole pripravili akademijo z bogatim kulturnim programom. Danes ob 9.30 po njihovem, oziroma ob 10.30 po našem času, bo v Podgradu svečana otvoritev nove šole, ob 11. oziroma ob 12. uri po naše pa se bo v prostorih šole sestala občinska skupščina na slavnostno sejo. Poročilo, oziroma slavnostni govor bo imel predsednik občinske skupščine Jadran Brozina, nakar bo sledila podelitev občinskih priznanj, ki jih bodo letos prvič podelili. Popoldne ob 13. uri, po naše ob 14., bodo izročili namenu novo žago «Topol» uro pozneje pa bodo odprli novo skladišče ljubljanske «Emone», uro pozneje pa bodo izročili svojemu namenu nove prostore obrata - podružnice «Vezenine», ki ima svoj sedež na Bledu. Tako bogat bo program prvega dne praznovanja občinskega praznika. Praznovanje pa se bo nadaljevalo še 6., 7. in 8. t.m.. ko bodo odprli razstavo «Ex libris», ko bodo mladinci organizirali skupno z rezervnimi častniki tekmovanje po ulicah Ilirske Bistrice, v soboto, 7. junija bodo v Zvezo komunistov Slovenije sprejeli 30 novih članov, naslednjega dne, v nedeljo, 8. junija, pa bodo v Suški rebri nad Ilirsko Bistrico organizirali delavski piknik, na katerem bodo podelili tudi priznanja, ki jih daje Zveza sindikatov Slovenije. Ko smo navajali program današnjega dne in sicer odprtje šole v Podgradu in izročitev namenu treh obratov, oziroma podružnic, smo rekli, da se s tem dela tudi nekakšen obračun u-spehov v 30 letih po osvoboditvi. In obračun v Ilirski Bistrici je lahko le pozitiven. Ilirska Bistrica je ena največjih, rekli bi raje najobsežnejših občin v Sloveniji, ker meri 425 kvadratnih kilometrov površine, toda po številu prebivalstva bi mogli reči, da spada med manj pomembne, posebno zato, ker se je pred leti izselilo iz občine okoli 2.000 ljudi, tako, da šteje občina sedaj le nekaj nad 15.000 prebivalcev. Toda ob koncu vojne, ob osvoboditvi, je bilo, razen v kmetijstvu, zaposlenih v vsej občini komaj 700 ljudi, danes pa jih je zaposlenih že nad 4.500, to se pravi da se je število delovnih mest v občini povečalo za obilnih šestkrat. Ker bo z novimi obrati, ki jih odpirajo danes, prišlo do kruha še več sto ljudi, bi lahko rekli, da se je število delovnih mest po osvoboditvi novečalo za sedemkrat. Kot povsod v Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, smo bili tudi na področju občine Ilirska Bistrica priča pojavu selitve ljudi s podeželja v mesta in večje centre. Ta pojav je bil posebno izrazit iiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiit Davčna posvetovalnica V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stani* slav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. DAVKI V BODOČNOSTI Napovedi o davčnih novostih, ki smo jih posredovali v našem zadnjem pogovoru, so se v glavnem uresničile z nekaterimi popravki in dodatki, ki jih je v zadnjem hipu ministrski svet vnesel v ustrezni o-snutek zakona. V bistvu pa je prevladalo stališče finančnega ministra Visentinija, pripadnika republikanske stranke, ki je hote odlašal s predložitvijo svojega načrta, da ne bi prišel v parlamentarno razpravo v predvolilni dobi. Vnet zagovornik takojšnje uveljavitve davčnih popravkov se je tokrat izkazal tajnik PSDI poslanec Orlandi. Finančni minister mu je odgovoril, da je imela njegova stranka lepo priložnost za zagovarjanje sedanjih zahtev, ko je imela ob lanskoletnih prvih popravkih davčnega zakona v vladni koaliciji svojega finančnega ministra v osebi sedanjega predsednika stranke poslanca Tanassija. Iz branja dnevnih vesti in iz radijskih poročil so naši čitatelji za nekatere novosti že zvedeli. Ker pa je bilo poročanje večkrat netočno in deloma težko razumljivo, bomo danes zadevo na kratko in, upamo, jasno obnovili. Združevanje dohodkov Kot smo že zadnjič navedli, se bo meja združenega obdavčevanja dohodkov premaknila oc sedanjih 5 na 6 milijonov ur za dohodke, ki bodo predmet prijave do 31. marca 1976, ter na 7 milijonov lir za dohodke v letu 1976, ki jih bo potrebno prijaviti v letu 1977. Združeno obdavčevanje pa bo uživalo še dodatne olajšave s tem, da bodo priznavali še popust 12 odst. na prvi milijon lir čez navedene meje, na drugi milijon lir še 8 odst., na tretji pa še 4 odst., vendar tako, da ne bo popust prekoračil v celoti 300.000 lir. Vsekakor sta predvidena dva pogoja za priznavanje pravkar navedenih popustov; 1. da ima mož najmanj 3 milijone lir dohodka kakršne koli vrste, 2. da izvira dohodek žene iz podrejenega ali profesionalnega dela. Proti drugemu pogoju so se takoj postavila stanovska združenja avtonomnih delavcev (obrtnikov, trgovcev) z zahtevo, naj se olajšave upoštevajo tudi za žene, ki se ukvarjajo z avtonomnim delom. Kaj pa z združenimi dohodki za 1. 1974? Zadevo so rešili s kompromisom, vsaj v predvidevanju vladnega osnutka. Zakoncem z združenimi dohodki (ostala je dosedanja meja 5 milijonov lir) bodo dovolili popust do največ 100.000 lir, ..oleg tega pa bodo priznali ženi prvi dodatni odtegljaj 36.000 lir, ki je predviden za delojemalce in upokojence, ki jim zadevni dohodek ne presega 4 milijone lir letno. Nova davčna lestvica Za dohodke prihodnjega leta, 1976, bodo uvedli novo davčno lestvico, ki je bila objavljena preteklega četrtka tudi na prvi strani P.d. Najznačilnejša novost nove lestvice. Ki bo veljala za vse davkoplačevalce brez izjeme, je zvišanje prvega davčnega pasu, ki je obdavčen z 10 odst. od 2 na 3 milijone lir. Naslednji pasovi po 1 milijon lir bodo obdavčeni s 13 odst. do 4 milijonov; s 16 do 5, z 19 do 6 milijonov lir; dohodke od 7 do 7,5 milijona bodo obdavčili z 22-odst. a-likvoto; naslednji pasovi, ki bodo odslej obsegali po dva milijona lir, bodo podvrženi naslednjim odstotnim obdavčitvam: od 8 do 9 milijonov lir 25 ods. od 10 do 11 milijonov lir 27 odst., od 12 do 13 mi- lijonov 29 odst., od 14 do 15 milijonov 30 odst. itd. Praktično bodo na podlagi novih lestvic davkoplačevalci, v primerjavi s sedanjo, olajšam za 300.000 lir letno za dohodke do 3 milijonov lir, prav za toliko pa za vsak naslednji milijon lir do 7 milijonov lir dohodka. Kot rečeno, bo stopila lestvica v veljavo s 1. januarjem 1976. Zaradi tega bodo delojemalcem in upokojencem v teku letošnjega leta davke odtegovali po sedaj obstoječih pravilih. Posebni popusti za delojemalce in upokojence Vedno z učinkom od 1. jan. prihodnjega leta bodo odpravili sedaj obstoječe razlike za dodatne olajšave. Doslej so namreč priznavali vsem pripadnikom omenjenih kategorij (poleg popusta 36.000 lir, ki velja za vse davkoplačevalce in zaradi tega je nr obrazcu 740 že natiskan) vedno oopust 36.000 lir; če njihovi prejemki niso presegli 4 milij. lir letno, pa so prizadeti u-živali še dodatni popust istega zneska 36.000 lir. Z novo ureditvijo bodo priznali vsem delojemalcem in upokojencem skupno 72.000 lir popusta, neglede na višino prejemkov. Odpravili bodo tudi razlikovanje popustov za otroke, ki so v breme prijavljenca. Letos uživajo dodatni popust v iznosu 4.000 lir letno za vsakega otroka le delojemalci in u-pokojenci z manj kakor 4 milij. letnega dohodka. Olajšavo, ki se ne nanaša na starše in taste v breme prijavljenca, bodo priznavali od 1. januarja 1976 ob kakršni koli višini dohodkov, torej tudi če bodo le ti presegli 4 milijone lir letno. Davčna olajšava se bo na ta način povišala od 7 na 11 tisoč lir za enega otroka, od 14 na 23 za dva, od 25 na 37 tisoč za tri otroke itd. ILOR Nepričakovano bodo s prihodnjim letom profesionisti oproščeni davka na krajevne ustanove (I-LOR). Ostali avtonomni delavci že uživajo popolno oprostitev davka na dohodke, ki ne presegajo 3 milijone lir. Pripadnikom kategorije profesionistov so svojčas odrekli vsako oprostitev ILOR, češ da se tako in tako na široko izmikajo obdavčitvi in da je potemtakem ILOR pravzaprav le delna večja obremenitev spričo utajenih dohodkov. Očitno je sedaj prevladala teza sedanjega finančnega ministra, ki zagovarja načelo, da je potrebno vse davkoplačevalce j sorazmerno enako obdavčevati, u-taje pa strogo preganjati. v brkinsker’ delu občine Ilirska Bistrica. Hkrati pa smo opazili tudi naraščanje stanovanjskega sklada, kajti v povojnih letih je na področju Ilirske Bistrico in njene občine bilo zgrajenih 1850 novih stanovanj, to se pravi, da je prišlo «pod novo streho», tako rekoč polovico vsega ilirskobistri-škega prebivalstva. V istem času so v občini zgradili štiri nove šole, tri otroške vrtce in še marsikateri objekt družbenega značaja. Kot drugod, smo tudi v Ilirski Bistrici, oziroma na področju njene občine priča tako imenovanemu razslojevanju prebivalstva. Pravzaprav b morali reči, da je bil to tipičen pojav vseh krajev po vojni, da pa se je sedaj ta pojav tu vnesel in da kmečko prebivalstvo ne beži več s pode želja. Pred 30 leti se je 55 odstotkov prebivalstva občine Ilirska Bistrica ukvarjalo izključno s kmetijstvom, danes se ukvarja s kmetijstvom le še 20 odstotkov ljudi. To ima seveda svoje pozitivne, hkrati pa tudi negativne plati, kajti s podeželja se je preselila v mesta in središča mlada delovna moč, ki je našla delo in kruh v industriji. Na podeželju pa ostaja le starejša generacija, ki po določenem času začenja predstavljati poseben socialni problem. In teh ter podobnih problemov ne morejo reševati nikjer čez noč. Tudi Ilirska Bistrica oziroma ilir-skobistriška občina se bo morala s tem problemom še ubadati, kot bo morala rešiti še marsikateri problem. Tudi problem zaposlitve vsega svojega prebivalstva doma, da ljudem ne bo treba na delo v druge občine, oziroma daleč od doma. To se pravi, da je občina Ilirska Bistrica doslej veliko napravila, da pa ni rešila še vseh problemov. To pa je tudi razumljivo, to je normalno, kajti problemi sproti nastajajo in naraščajo. Ob koncu lahko ugotovimo naslednje: v treh desetletjih je bilo -eliko storjenega. In vse to za bolj varen in bolj bogat jutrišnji dan. Samo ob sebi se razume, da se je napravila tudi kaka napaka, ki se je sproti popravila ali ki jo bo treba popraviti. Morda je bila kaka stvar tudi napačno zastavljena. Dokončni obračun pa je vendarle zelo pozitiven. SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU KREDITNA BANKA KOPER TL:. ,1 ulni EKSPOZITURA ILIRSKA BISTRICA Za 4. junij praznik občine Ilirska Bistrica čestita vse:, občanom Kreditna banka KOPER sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne knjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče in žiro račune daje vse vrste kreditov NUDIMO VAM: hitro, natančno, varno in zaupno bančno poslovanje Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas 66214 ^^rad Slovensko primorje čestita za občinski praznik in priporoča svoje izdelke: MEHKO POLIURETANSKO PENO TRDO POLIURETANSKO PENO POLIETILENSKO EMBALAŽO GALVANSKO OPREMO TOVARNA ORGANSKIH KISLIN ILIRSKA BISTRICA VOJKOV DREVORED 14 Proizvodnja: Citronske kisline, vinske kisline, mlečne kisline, tehnične, metavinske kisline, droženo olje, vinski destilat, pektizym, natrijev citrat SREDA, 4. JUNIJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: obisk v muzeju 12.55 Anketa o poklicih Današnje nadaljevanje obravnava temo, ki prevladuje v vsem obrtništvu. Gre za tako imenovano kooperacijo. Pravzaprav ne gre le za kooperacijo v prvotnem in osnovnem smislu, pač pa za razne videze tega združevanja v proizvodnji. Namreč za njegove ekonomske, strukturalne, pa tudi psihološke plati. Vsi obrtniki so danes mnenja, da je že zdavnaj mimo čas tako imenovane individualne samostojnosti in la je obstoj te dejavnosti odvisen od medsebojne povezave, kajti le tako bo možno, da se bo posamezna kategorija ohranila. Sicer pa prepustimo besedo tistim, ki so se na to pripravili 13.30 DNEVNIK 14.00 Vzgojni problemi: Za nove otroške vrtce 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Velika bariera Koralni otok 18.30 Risani filmi: Zaljubljena miška in Srečen rojstni dav. 18.45 Poljudna znanost: Od ene do neskončnosti Italijanske kronike, Kronike dela in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna 21.30 ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJARDE Film je režiral Michel Boisrond, v glavnih vlogah igrata Anny Duperey ter Frederick Stafford. Smo ob koncu vojne. V Parizu je v zaporu nekdo, ki je bil obsojen zaradi svojega kolaboracionizma in ker je skril milijardo dolarjev, ki jih je nemško poveljstvo natisnilo v času okupacije. Možu je ime Novack in ga agenti ameriške vlade imajo ves čas pod nadzorstvom, kajti kaj bi se zgodilo, če bi od danes na jutri prišla «na trg» ena milijarda dolarjev. Da bi odkrili, kam je Novack skril milijardo dolarjev, ZDA vtaknejo v Novackovo celico nekega zločinca, nekega Sartona, ki organizira «pobeg» jetnika. Toda po njunih sledeh se odpravi na lov za nevarnim jetnikom tudi bivši nacistični častnik Miiller, ki bi tudi rad zvedel, kam je Novack skril velikansko vsoto. In ker spravi v nevarnost življenje Novackove hčere Barbare, mu izsiljevanje uspe in zve za kraj. Milijarda dolarjev je skrita v Maroku. Tu se začne bitka med tremi tekmeci, 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 športni dnevnik: kolesarska dirka po Italiji Strnjena 18. etapa: Brescia — Baselga di Pinè 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Operne simfonije Simfonični orkester rimske RTV bo pod vodstvom Bruna Apree izvajal tri simfonije iz treh Rossinijevih oper 21.35 IGRE BREZ MEJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.25 Vrančeve dogodivščine, film za mladino 18.50 Obzornik 19.10 PO SLEDEH NAPREDKA V današnji oddaji «Po sledeh napredka» je na sporedu več prispevkov. Najprej bo govor o nastanku krmnega motorja «TV 18» v inštitutu tovarne Tomos. Gledalec bo lahko spremljal resno in dolgotrajno delo strokovnjakov in to od prve zamisli pa preko študijskega prototipa motorja in raznih vmesnih faz, vse do oblike, v kakršni se je nedavno pojavil na tržišču. Strokovni tekst o tem krmnem motorju (fuoribordo) je pripravil inženir Vinko Štirn. Drugi prispevek ima naslov «Regulacije» in bo skušal prikazati delovanje laboratorija za regulacijsko tehniko na fakulteti za elektroniko v Ljubljani. Strokovni tekst je pripravil prof. Rafael Cajhn. 19.50 Stockholm: NOGOMETNA TEKMA ŠVEDSKA — JUGOSLAVIJA 21.45 DNEVNIK 22.15 MICKEY TÌNA Mickey Ena, ameriški film, ki ga je pred 10 leti pripravil Ar-; thur Penn. Film predstavlja priljubljenega barskega komedian-ta, veseljaškega junaka, ki je na zunaj kar urejen človek, sicer pa poln kompleksov in dvomov. V podzavesti namreč nosi neko «krivdo» za stanje v sodobni družbi. Film je poskus evropeizacije tipičnega Američana 23.45 DNEVNIK 24.00 Katowice: EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Nogometna tekma: ŠVEDSKA — JUGOSLAVIJA Prenos iz Stockholma DNEVNIK Evropsko prvenstvo v boksu, prenos iz Katowic na Poljskem Ansambel Labirint 20.00 21.50 22.30 23.00 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.00 Ansambel «Golden Grass»; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Koncert; 21.40 Motivi iz filmov. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 17.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.30 Glasbeni koktajl; 10.00 Mali umotvori velikih mojstrov, 11.00 Z nami je; 11.10 Otroški kotiček; 12.45 «La Vera Romagna»; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 14.10 Plošče; 14.45 Juke box; 17.45 Gojenci glasbene šole Sežana; 18.15 Po samoupravni poti; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Progresivna glasba: 19.30 Domači pevci zabavne glasbe; 20.00 Prenos RL: 20.30 Pisana glasba; 21.00 Zbo rovsko petje; 22.20 Orkester. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00. 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 in 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.15 Sončnica; 17.05 Komorna hi operna glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Glasbeno življenje; 20.15 Nicola Manzari: Salud; 21.30 Volilna tribuna: PLI; 22.20 Ponovno na sporedu s Caterino Caselli. Il PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka: 9.55 Plošča za poletje; 13.35 Pisan spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče. SLOVENIJA 7.00. 8.00 10.00. 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Naši simfoniki; 10.15 Urednikov dnevnik: 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.45 «Loto - vrtiljak»; 16.45 Zvoki in oar-ve; 17.00 Aktualnosti; 17.20 «Goz* dovi pojo...; 18.05 Nenavadni pogovori; 18.2:5 Predstvljamo vam; 19.40 Ansambel Dorka škoberneta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 B. Timo-tijevič: Pesmi; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. Horoškop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Osredotočite vse svoje sile na zastavljeni cilj. V čustvenem pogledu ne bo novosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Razna nasprotovanja naj vam ne odvzamejo poguma. Doživeli boste prijetno presenečenje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ukrepajte kljub temu, da niste dosegli pristanka svojih sodelavcev. Dogodki bodo potrdili neko ljubezen. RAK tod 22.6. do 22.7.) V teku dneva boste dosegli dober poslovni uspeh. Imate možnost, da uspete v nekem čustvenem namenu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zakopljite se pregloboko v pričakovanja. Navežite tesnejše stike z okoliko. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite vsako priložnost, ki bi vam utegnila zagotoviti uspeh. Ne spuščajte se v prenagljeno akcijo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) .........- V kartah imate precej sreče, zato pa ni tako v ljubezni. Razčlenite zapleten primer tudi z energičnimi ukrepi. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Danes bo dan ugoden za vse umetnike in razumnike. Ustvarjen: so pogoji, da se zbližate z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Začeli boste z drznimi pobudami. V pogledu osebnih načrtov ni potrebno, da s temi seznanite družinskih članov. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne izpostavljajte se nevarnostim. Otresite se malodušja in dvomov. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Ohranite mirno kri, pa naj se zgodi kar koli. Spričo neke pustolovščine, se bo vaša morala dvignila. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne zapravite si že pridobljene prednosti. Pazite se pred neiskrenimi prijatelji. SPORT SPORT SPORT 4. juni]a 1575 KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA PATRIE SERCU IN VLADIMIRO PANIZZA ZMAGALA V VČERAJŠNJIH POLETAPAH Van Linden (prvotni zmagovalec prve poletape) kaznovan zaradi nepravilne vožnje v zaključnem sprintu LA MADDALENA, 3. — Današnjo etapo so udeleženci «Gira» prevozili v dveh delih. V prvi poletapi je zmagal Belgijec Henry Van Linden, vendar ga je žirija kaznovala, ker se v zaključnem sprintu ni držal svoje črte, ampak je prečno zavozil pred druge tekmovalce ter je s tem oviral o-stale kolesarje. Zaradi te nekorektnosti ga je uvrstila na lestvici današnje etape šele na 72. mesto, poleg tega pa mu je naložila globo v višini 100 tisoč lir. Lestvica prvega dela (17 km) današnje etape je zdaj taka: 1. Patrie Sercu (Bel.) s časom 4 ure 32’40” in s poprečno hitrost- jo 36,746 km na uro 2. Marino Basso (It.) 3. Roger De Vlaeminck (Bel.) 4. Franco Bitossi (It.) 5. Vicino (It.) 6. Tartani (It.) 7. Antonini (It.) 8. Gavazzi (It.) 9. Paolini (It.) 10. De Geest (Bel.) in nato še več kot 60 tekmoval- cev v zmagovalčevem času. Lestvica 2. poletape (46 km): 1. Vladimiro Panizza (It.) s ča- som 1.12’26” in s poprečno hi- trostjo 38,103 km na uro 2. Bertoglio (It.) zaost. 11” 3. Baronchelli (It.) enak zaost. 4. Galdos (Šp.) po 15” 5. Perletto (It.) e.z. 6. Oliva (It.) 24” 7. Gimondi (It.) 8. De Vlaeminck (Bel.) 35” 9. Conti (It.) 49” 10. Lasa (Šp.) e.z. Skupna lestvica je po 17. etapi taka: 1. Fausto Bertoglio 87.25’29” 2. Galdos po 2'04” 3. Baronchelli S’OO” 4. Gimondi 3’13” 5. Perletto 414” 6. Panizza 4’53” 7. De Vlaeminck 510” 8. Riccomi 5’57” 9. Lasa 615” 10. Conti 7’46” 11. Fabbri 12. Salm 13. Battaglin 14. Boifava 15. Oliva 16. Bitossi Poprečna hitrost je po 17. etapi 36,386 km na uro. Lestvica za veliko gorsko na- grado: 1. Bertoglio 140 2. Oliva 130 3. Osler 100 4. De Vlaeminck 90 5. Battaglio 80 6. Castelletti, Galdos in Panizza 50 9. G.B. Baronchelli in Perletto 40 Lestvica po točkah: 1. De Vlaeminck 287 2. Van Linden 151 3. Sercu 148 4. Borgognoni in Bertoglio 130 6. Gimondi 110 7. Paolini 104 8. Battaglio 100 9. Basso 97 10. Lasa 96 VIDMARJEV MEMORIAL Včeraj črni dan za slovenske šahiste V sinočnjem drugem kolu mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial so dosegli kar pet remijev in je bilo to kolo miroljubnejše od prvega. Žal pa je bil včerajšnji dan tudi črn dan za slovenske šahiste, ki niso zabeležili niti ene zmage. Rezultati: Osterman — Karpov 0:1, Furman — Barič prekinjeno v izgubljenem položaju za Barlčta, Garcia — Mariotti remi, Parma — Ljubojevič remi, Portisch — Hort remi, Kamar — Musil remi, Gligo-rič — Velimirovič remi, in Ribly — Planinc prekinjeno v slabšem položaju za Planinca. Dopoldne so igrali tudi prekinjeno partijo med Ljubojevičem in O-stermanom, ki se je končala z zmago Ljubojeviča. Po drugem kolu vodi Karpov z 2 točkama, drugo mesto pa si delijo s točko in pol Hort, Gligorič, Ljubojevič in Mariotti. V današnjem tretjem kolu bosta najbolj zanimivi partiji bržkone med Karpovom in Parmo ter Planincem in Gligoričem. Ljubitelji šaha pričakujejo, da se bosta slo- venska velemojstra krepko postavila po robu obema favoritoma. L. O. .NOGOMET PISTOIA, 3. — V prijateljski nogometni tekmi je Pistoiese, ki bo letos igral v C ligi, povsem nepričakovano premagal Fiorentino z 2:1 (1:0). Fiorentina je igrala brez državnih reprezentantov (Antogno-ni, Caso, Della Martira in Casar-sa). Po več mesecih odsotnosti zaradi poškodbe pa je spet zaigral Roggi, branilec Fiorentine in italijanske reprezentance. Mlade udeleženke namiznoteniškega turnirja za «Kraški pokal», ki je bil v nedeljo v Zgoniku. ........................................................................................ ................................................... MLADINSKE IGRE IGRE DOBRE VOLJE V' V” MNOŽIČEN NASTOP UČENCEV V NABREŽINI Nagrajeni so bili vsi zmagovalci v posameznih skupicsh Mladinske igre 1975, ki so bile 31. maja v Nabrežini, so lepo uspele. Tekmovali so učenci vseh šol .Vse panoge so bile množično zastopane in doseženi so bili zelo dobri uspehi. Zmagovalci posameznih disciplin so: Občina Devia - Nabrežina 1. razred (tek na 25 m) 1. Stanko Cocevari, Šempolaj 2. Ivan Pernarčič, Sesljan 3. Aleksandra Pertot, Nabrežina 2. razred (tek na 25 m) . 1. Martin Dellaschiava, Sesljan 2. Robi žužek, Sesljan 3. Aleksander Magozzi, Nabrežina 3. razred - deklice (tek na 25 m) 1. Elena Paulin, Devin 2. Mirjan Brajkovič, Sesljan 3. Lucija Meot, Nabrežina 3. razred - dečki (tek na 25 m) NOGOMET V KVALIFIKACIJAH ZA EP V Skandinaviji bo padla odločitev o asodi Jugoslavije in Italije Mladinič in njegovi varovanci optimisti - Italija proti Pro Patrii le 4:2 V Skandinaviji se bo odločila usoda italijanske in jugoslovanske reprezentance. Jugoslavija bo v tem severnem delu Evrope igrala kar dve, Italija pa eno tekmo za kvalifikacije evropskega nogometnega prvenstva. TRETJA SKUPINA Danes: Švedska - Jugoslavija Po visoki zmagi v prijateljski tekmi v Beogradu proti Nizozemski (3:0) so jugoslovanski nogometaši in z njimi trener Mladinič optimisti. V dveh tekmah v Skandinaviji bo treba osvojiti vsaj tri točke. S tem bi se Jugoslovani tudi oddolžili za nepričakovan spodrsljaj v Belfastu, ko so proti Severni Irski izgubili z 0:1, povrh pa so še prikazali izredno slabo igro. Jugoslavija bo danes proti švedski igrala s postavo ,ki je premagala Nizozemsko, in sicer: Ognjen Petrovič, Buljan, Hadžiabdič, Muži-nič, Katalinski, Bogičevič, Popivo-da, Oblak, Savič, Vladič in Šurjak. Stanje v 3. skupini je naslednje: IZIDI DOSEDANJIH TEKEM Norveška - Severna Irska 2:1, Severna Irska - Jugoslavija 1:0, Jugoslavija..- Norveška 3:1, Švedska -Severna Irska 0:2. LESTVICA Severna Irska 3 2 0 1 4 2 4 Jugoslavija 2 10 13 2 2 Norveška 2 10 14 7 2 Švedska 1 0 0 1 0 2 0 Jugoslavija bo odigrala še naslednje tekme: danes v Stockholmu proti Švedski; 9. junija v Oslu proti Norveški; 15. 10. doma proti švedski in 19. 11. doma proti Sev. Irski. PETA SKUPINA Jutri: Finska - Italija V dveh dosedanjih tekmah v svoji skupini je Italija osvojila le boro točko. Italijani so sicer igrali proti favoritoma pete skupine, proti Nizozemski in Poljski, kar pa je najbolj razkačilo italijanske ljubitelje nogometa je bilo to, da je Bernardinije-va vrsta doslej s prikazano igro razočarala. Ni čudno torej, da je reprezentanca naletela na negodovanje tudi v zadnji prijateljski trening tekmi v Vareseju, ko je premagala skromno Pro Patrio le s 4:2 (1:0). čeprav je postava, ki je igrala v drugem polčasu, bila nedvomno boljša, pa je Bernardini ostal pri svojem. V Helsinkih bodo igrali tile nogometaši: Zoff, Gentile, Rocca, Cordova, Bellugi, Pacchetti, Oraziani, Antognoni, Chinaglia, Capello in Bet-tega. Po jutrišnjem kvalifikacijskem srečanju bodo «azzurri» odpotovali v SZ, kjer bodo odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjo reprezen- 1 0, 5 1 5 0 0 6 2 -4 1113 1 0 3 2 8 0 v Helsinkih bo ponvno tanco. To srečanje bo 8. junija v Moskvi. Stanje v 5. skupini je naslednje: IZIDI DOSEDANJIH TEKEM Finska - Poljska 1:2, Finska - Nizozemska 1:3, Poljska - Finska 3:0, Nizozemska - Italija 3:1, Italija -Poljska 0:0. LESTVICA Poljska 3 2 Nizozemska 2 2 Italija 2 0 Finska 3 0 Italija bo jutri igrala proti Finski; 27. 9. se srečala s Finci, a doma; 25. 10. bo igrala na tujem proti Poljski; 22. 11. bo zaključila svoje nastope na EP doma z Nizozemsko. Na mladinskih igrah Šola «I. Cankar» šesta Cankar — Addobbati 29:27 (7:15) Drugi nastop v letošnjem prvenstvu mladinskih iger so dijaki nižje srednje šole Ivan Cankar kronali z uspehom. Vse je kazalo, da se bo tudi ta tekma, ki je bila veljavna za šesto mesto na končni lestvici, slabo končala za slovenske dijake. Cankarja-ši so bili vse preveč živčni, grešili so v podajah, metih na koš in igrali izredno statično v obrambi. Vse te napake so nasprotniki dobro izkoristili, čeprav niti oni niso najbolje igrali v mali dvorani športne palače, kjer je bilo precej soparno. Prva četrtina se je končala s 6:4 v korist dijakov šole Addobbati, katere je vodil trener Frizzati. Ker je odšel v drugi četrtini na klop za rezervne igralce najboljši igralec Cankarja Bruno Furlan, je prednost nasprotnikov še narastla. Prav v tem delu so italijanski dijaki dosegli največjo prednost, osem točk. Vodili so tudi po tretjem delu igre toda le s štirimi točkami prednosti. Ta del igre je potekal v večji izenačenosti kot prva dva. Pred pričetkom zadnjih deset minut je bilo tako še vse odprto. Najboljša postava Cankarja je pričela z močnim forsingom, ki je na koncu dobro uspel, saj je prednost nasprotnikov kopnela. Dve minuti pred koncem je Furlan najprej izenačil na 27:27 in kasneje dosegel še zmagoviti koš. šesto mesto na končni lestvici je za slovenske dijake več kot dober uspeh, glede na to, da je tekmovalo skupno1 dvanajst šol. Pri vsem tem pa velja pripomniti, da so imeli nekoliko nesrečen žreb, saj so odigrali prvo izločilno tekmo proti kasnejšim zma- govalcem iz šole Caprin. Na drugo mesto se je uvrstila šola Brunner, tretja pa je bila Fonda Savio. Za Cankar so igrali naslednji dijaki: Mesesnel 5, Andlovič, Furlan 20, Galante 2, Pertot 2, Slepčevič, Jančar in Orsini. G. Furlanič KOŠARKA miiiuriiiiiiiiiiimiumiimiiiiiiiiimimuimtiiiiiMiiiiiiiiiiinimminiiimiitinmii min mmiiiii min TEDENSKI PREGLED Bor v prvenstvu 1. divizije na odličnem drugem mestu Kontovelci so v svoji skupini na 3. mestu 1. DIVIZIA Dom — Bor B 72:53 (24:20) DOM: Čubej 14, Marinčič, Dornik 7, Terčič 3, G. Nanut 4, Semolič, Prinčič 4, C. Nanut 4 in R. Nanut 37. BOR B: Pertot 20, Hrvatič 6, Furlan 3, Parovel 10, Volk 8, Sestan 2, Oblak 5. SODNIK: Lippi (Gorica) . PM: Dom 4:18, Bor B 7:16. PON: Hrvatič. Bor B je po lepi tekmi proti Kon-tovelu računal v zadnjem kolu na izenačen boj, vendar se njegova okrnjena ekipa zaradi slabega igrišča (zlasti pa žog) ni znašla vse do šeste minute, ko ni zadela niti koša. Nato si je le nekoliko opomogla, vendar je bil Pom 3, visokim ceijtrom Nyr.utorn boljši pri odbitih žogah. Kljub prizadevanju Pertota, Phrovela ter ostalih so Goričani brez večjih težav odnesli poslednji par točk v tem prvenstvu. Marko * v RIM, 3. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu je v današnjem finalnem srečanju moških dvojic mehiško - ameriški par Ramirez - Gottfried premagal romunsko - ameriško dvojico Nasta-se - Connors s 6:4, 7:6, 2:6 in 6:1. V srečanju ženskih dvojic pa sta v Everteva (ZDA) in Navratilova (ČS SR) odpravili par Barker - Coles (VB) s 6:1 in 6:2. KATOWICE, 3. — Na evropskem amaterskem boksarskem prvenstvu v Katowicah sta sinoči nastopila tudi italijanska boksarja Carmine Carbone (supervelter) in Matteo Salvemini (srednja). Oba sta v svojih srečanjih zmagala in se uvrstila v višje kolo. OBČNI ZBOR ŠD ZARJA sklicuje letni občni zbor v. četr-teki 5. junija, ob 20.30 v Bazoviškem domu Dnevni red: 1. Predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo; 2. Razrešnica staremu odboru; 3. Izvolitev novega odbora; 4. Razno. I. DIVIZIJA A SKUPINA Kot smo že v sobotni številki poročali, se je prvi del prvenstva 1. divizije zaključil. Domovci so v 0-srednjem srečanju 9. kola gostovali v Beglianu in računali na zmago, čeprav so se zavedali, da je njihova naloga težka. Zato ni mogoče Domu nič očitati. Slovenski košarkarji so morali igrati z močno okrnjeno postavo, kar je seveda vplivalo na izid srečanja. Domačini so prevzeli vajeti igre v svoje roke in so si zagotovili že v prvem polčasu zadovoljivo prednost, tako da se jim Dom ni mogel preveč upirati. Bor B je proti ostalima našima zastopnikoma, ki tekmujeta v tej skupini, v zaključnih dveh kolih opravil medsebojni obračun. Po pričakovanju sta tako Kontovel kot Dom o-svojila celotni izkupiček, toda druga peterka Bora jima je nudila močan odpor in bi skoraj pripravila presenečenje. Zadnja mesto na lestvici Bora B pa ne sme začuditi. «Plavi» ' že od vsega začetka niso merili na višja mesta, saj je bil njihov glavni cilj le dati možnost nastopanja čim večjemu številu mladih igralcev. Čeprav je tudi Kontovel nastopal z mladimi košarkarji smo od njega pričakovali nekoliko več. Neizkušenost je v nekaterih tekmah prišla precej do izraza, čeprav je imel v svoji sredi veq nekdanjih igralcev Bora, kot so Peter Starc in brata Zavadlal. IZIDI 9. IN 10. KOLA Kontovel - Bor B 82:81 Begliano - Dom 99:64 Dom - Bor B 72:53 KONČNA LESTVICA: Radici Arte 16, Begliano 10, Kontovel 8, Dom 6, Bor B brez točk. Radici Arte in Begliano napredujeta v finalni del. NAJBOLJŠI STRELCI Bor B: Pertot 107, Valter Hrvatič 61, Oblak 50, Kapič 48, Sestan 32, Perko in Parovel 27, Škerlj 25, Volk 22, Siega 17, Aleksander Mazzucca 14, Race 9, Kravos in Udovič 4, Renato Furlan 3. Dom: Nanut R. 177, Dornik 74, Hvalič 73, Nanut K. 47, Prinčič W. 33, Čubej 32, Terčič 30, Nanut G. 20. Semolič in Morel 8, Prinčič A. in Marinčič 2. Kontovel: Peter Starc 185, Lukša 83, Adrijan Zavadlal 74, Ukmar 42, Danijel Zavadlal 36, čuk 32, Ivo Starc 28, Kralj in Perini 11, Nabergoj 10, Bukavec 7. B SKUPINA Bor A je v zadnjem kolu popolnoma pregazil košarkarje Edere. «Plavi» so nasuli nasprotnikom nič manj kot 119 točk, kar je pravi rekord v letošnjem prvenstvu 1. divizije. S to zmago so borovci obsta- li na drugem mestu lestvice in so se tako uvrstili v finalni del. Poletu v zadnjih dveh nastopih ni uspelo osvojiti prvega para točk. Proti Scogliettu se mu je ponudila velika priložnost a je ni znal izkoristiti, zaradi odsotnosti dveh standardnih igralcev in slabega metanja prostih metov. Zadnja uvrstitev Opencev nas vsekakor ne more zadovoljiti, pripomniti pa je treba da so «oranžni» nastopili večji del prvenstva brez najboljšega strelca Edija Sosiča in jim športna sreča v več primerih ni bila naklonjena. IZIDI 9. IN 10. KOLA Scoglietto - Polet 50:49 Bor A - Edera 119:44 Inter 1904 - Polet 84:39 KONČNA LESTVICA: Inter 1904 14, Bor A 12, Edera in Scoglietto 6, Polet brez točk. Inter 1904 in Bor A morata odigrati še zaostalo srečanje. NAJBOLJŠI STRELCI Bor A: Klobas 121, Guštin 109, Kraus 101, Vatovec 74, Košuta 59, Lisjak 45, Koren 41, Žerjal 40, Francia 35, Ražem 10. Polet: Edi Sosič 93, Vitez 78, Sancin 59, Gantar 44, Spacal 42, Marko Starc 39, Sergij Tavčar 25, Loris Tavčar 23 .Dolenc 13, Taučer 2. edko Športniki dolinske občine so množično sodelovali v štafeti, ki so jo organizirali ob odkritju novega spomenika v Dolini. 1. Martin Ušaj, Nabrežina 2. Angel Brajda, Slivno 3. David Bandelli, Nabrežina 4. in 5. razred - deklice (sk k v višino) 1. Aleksandra Škrk, Sesljan 2. Sara Milič, Šempolaj 3. Nadja Pertot, Sesljan Kombinirani tek 1. Gabrijela Caharija, Nabrežina 2. Andrej Kralj, Slivno 3. Emanuela Trampuž, Mavhinje M:ni odbojka 1. šola Šempolaj, 5, razred 2. Šola Slivno, 3., 4. in 5. razred 3. Šola Mavhinje, 3., 4. in 5. razr. Občina Zgonik 1. razred (tek na 25 m) 1. Peter Škerk, Salež 2. Marko Škabar, Salež 3. Mitja Grilanc, Salež 2. razred (tek na 25 m) 1. Grilanc Aleksander, Salež 2. Peter Vodopivec, Salež 3. Maja Škrk, Salež 3. razred - deklice (tek na 25 m) 1. Nives Milič, Zgonik 2. Katja Frančeškini, Zgonik 3. Aleksandra Milič, Zgonik 3. razred - dečki (tek na 25 m) 1. Dario Antoni, Zgonik 2. Jan Bitežnik, Zgonik 3. Bogdan Castellani, Zgonik 4. in 5. razred - deklice (skok v višino) 1. Katja Guštin, Zgonik 2. Tanja Furlan, Zgonik 3. Sonja Dolja, Zgonik 4. in 5. razred - dečki (skok v višino) 1. Boris Doljak, Zgonik 2. Sandor Sedmak, Zgonik 3. Igor Milič, Zgonik 4. in 5. razred (kombinirani tek) 1. Sandor Sedmak 2. Katja Guštin 3. Dario Antoni Mini odbojka 1. Zgonik, 5. razred 2. Zgonik, 4. razred Zmagovalce so nagradili šolski skrbnik Fidenzi, generalni inšpektor iz Rima, Kante Marija (predsednik sveta za področje didaktičnega ravnateljstva), prof. Griselli od šolskega skrbništva v Trstu, predstavnik odseka za telesno vzgojo in ravnatelj Miro Tavčar. Za nagrade in značke sta poskrbeli občini Devin-Nabrežina in Zgonik. ZANIMIVA ŠTUDIJA Bo psiholog «rešil» nogomet? V svoji zadnji številki prinaša italijanska revija «Panorama» bistvo obširne študije o nogometu, katero je sestavil psiholog Ferruccio Anto-nelli. Antonelli je nakazal dve točki za pomiritev gledalcev in igralcev. Najprej bi bilo treba ukiniti offside in nato enajstmetrovke spremeniti v petnajstmetrovke. Antonelli je 4 mesece opazoval nogometne tekme in jih je istovetil z gverilskimi akcijami. Za stalno razburjanje gledalcev je, po mnenju Antonellija, krivo premajhno število golov. Odprava offsida bi že omogočila znatno več golov, kar bi gledalce pomirilo in sodnik bi ne bil podvržen kritikam ali napadom zaradi določanja offsida, ki je včasih zelo težavno, če mož s piščalko ni na pravem mestu. Prav tako bi bilo streljanje 15 me-trovk povezano z bolj uspešnimi posegi vratarja in sodnik bi manj pomišljal, ko bi moral pokazati na u-sodno točko. Praktično bi bili navijači obeh ekip bolj zadovoljni. Vse to naj bi pomirilo duhove na tribunah. Je pa za nogometne izgrede res kriva samo žoga, Niso tu povezani globlji problemi? TRST, 3. — Mladi, 16Jetni vratar tržaškega nogometnega kluba Gia-rizzole Fabio Altin je za naraščaj-niško ekipo tega društva odigral 18 tekem zaporedoma, v katerih ni prejel še niti enega gola. Njegovo moštvo je v vseh teh 18 tekmah zma-I gaio. FRANCI STRLE ---------------------------- PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR 72. __________________________________ Treba ga je bilo onemogočiti, drugače se iz hiše ni bilo mogoče rešiti. Nakrenil je zbrojevko proti gnojišču in tja usmeril dolg rafal, čeravno je bil v kritju za podboji, so ga zadele tri krogle sovražnega mitraljezca: ena mu je prebila laket in izbila na komolcu leve roke, druga ga je zadela nekoliko više v mehko tik pod ramo, tretja ga je oplazila po glavi nad levim ušesom. Toda sovražnega mitraljezca je pa vendarle ukrotil: ali ga je ranil ali samo pregnal, se ne ve. Mirko Jeriha se je v tistem že pognal iz hiše v kritje za Nacevo podrtijo. Jožetu Glavanu-Cvetu je še vrgel torbico s saržerji in zaklical: «Za mano!» Jože Glavan-Cveto je za vogalom Tinčkove hiše zagledal gručo domobrancev, ki so jih priganjali njihovi poveljniki. «Naprej! Kaj stojite, kurbe? Naprej v vas!» so vpili. Cveto je odvil bombo in jo vrgel mednje, potem se je tudi sam pognal navzdol bos po razmočeni blatni poti. Spodrsnilo mu je in padel je kakor smok po vsej dolžini. To ga je rešilo, zakaj tisti hip mu je nad glavo zdrdral rafal krogel. Pobral se je in že dosegel rob brežine, za katero se je umikal sklonjen proti Purkačem. Bil je rešen, ker ga zaporni ogenj ni več dosegel. Kurir Anton Levstik-Tonček (s križcem), Mirko Jeriha, pomočnik komandanta (politična funkcija) in komandant komande mesta Velike Lašče, poročnik Viktor Kraševec. To je doslej edina znana fotografija Viktorja Kraševca iz partizanskih dni. Posneta je bila v Mačkih pred Tinčkovo hišo. Anton Levstik-Tonček je padel 6, decembra 1944 pri Sekiriščah Zadnji je iz Tinčkove hiše skočil komandant Viktor Kraševec. Nekateri pravijo, da je bil že tedaj ranjen v gleženj. Marjetka Železnik trdi celo, da je pod pragom' Tinčkove hiše padel in da je ona skočila s sorodničino deklico v naročju čezenj. Toda Mirko Jeriha zatrjuje, da je v kritje za podrto Nacevo hišo prišel še nepoškodovan. Tu sta oba presojala, kje bi se dalo prebiti iz vasi. Pot proti Uzmanom jima je zapirala sovražnikova težka breda, ki je tolkla izpod Tinčkovega kozolca in tako držala pod ognjem vso zahodno stran vasi. «Jaz ga bom,» je rekel Viktor in stopil iz kritja, da bi dobil na muho sovražnega mitraljezca. Tedaj ga je zapeklo skozi medenico in omahnil je naprej na usta. Mirko Jeriha ga je še videl, da nekaj brba z desnico po zemlji pod sabo, potem pa se je tudi sam pognal navzdol. «Vorwertz, vorwertz! Foer!» je slišal za sabo in potem dolg rafal iz brzostrelke. Nemci so bili tedaj že prišli v hišo k Jerinovim, ki jim je služila kakor bunker. Od tu so lahko dobro merili za bežečim partizanskim komisarjem. Mirka Jeriho je zapeklo po plečih in začel je izgubljati moč. Komaj je še dosegel potoček in se kar vlegel vanj, da se je lahko napil, zakaj bil je strahotno žejen. Tu ga je našel Jože Glavan-Cveto in ga opiraje spravil v Purkače. Tam mu je Bečnikova mama iz Krvave peči, ki si je v Purkačah ustvarila zasilen dom, nudila prvo pomoč. Šele tu so ugotovili, da je dobil dva strela od zadaj tudi v pljuča. Krvavel je kakor zaklan in omotica se mu je delala pred očmi... Kaj se je tačas dogajalo v Mačkih? Bilo je strahotno klanje. V Tinčkovem seniku so domobranci pokosili štiri partizane iz straže. Večinoma so bili doma s Primorskega. Dva druga Primorca so zbezali iz skrivališč in ju prijeli. Ujeli so tudi kuharico komande mesta Ivanko Vingorc iz Iške vasi. Zelo nesrečno je končal štabni tipkar Hišmaš. Umikal se je proti vzhodu. Na robu travnatega vrta, tam, kjer se svet prevesi proti robskemu Kotu, je pri nekem grmu zašel v sovražno mitralješko zasedo in omahnil za vedno. Dolg rafal mu je razparal trebuh, da mu je izstopilo črevesje. Smrt je doletela tudi štabnega kurirja, mladega skojevca iz Turjaka Tončka. Najhuje so se domobranci znesli nad begunkami v Brežini. Obe Uršičevi dekleti z Iga in Krobatovo mater iz Iške so prijeli, jih strahotno tepli in brcali, nato pa poklali. S petinšestdesetletno Frančiško Uršič, mater: o Francke in Micke Ursic, pa so opravili kar pod svinjakom, kamor se je bila zatekla. Tudi njo so zverinsko pobili Več sreče je imel njen sin France Uršič. Skupaj z domačinom Jožetom Štrukljem se je skril v Štrukljevo klet Štrukljeva mati pa so vhod v klet prikrili z odejo Ko je prišel domobranec, so se zelo moško zadržali in ga hladnokrvno odpravili. «Tu ni nobenega partizana in nobenega moškega, vsi so bežali po vasi navzdol... » Izdajalski vojak je verjel in ni iskal dalje. Karla Intihar, po domače Jerinova iz Mačkov, je videla komandanta Viktorja Kraševca, kako se je na Kaj-zarjevi njivi zavrtel in padel. Krogle so takrat letele kakor toča. Tudi njo samo sta zadeli dve. Ena ji je prestrelila mezinec in prstanec, druga pa kožo in plitvo trebušno ostenje v višini pasu. Hitro se je umaknila nazaj v hlev. Ko se je ozrla skozi okno, je videla, kako ženejo Uršičevi dfkleti in Krobatovo mater ter jih bijejo s puškinimi kopiti in brcajo. Bala se je, da jim bo tudi sama prišla v pest, zato se je odločila, da beži proti Uzmanom. še prej se je ozrla proti ranjenemu komandantu in videla, da je okoli njega več sovražnikov, ki nekaj vlečejo z njega. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija cDan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. junija 1975 Za SFRJ Ziro račun 50\01-603-45361 .ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno« upravni 500, legalni 500. osmrtnice m sožalja 250 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrapno se naročajo prt oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrapn Italije pri S.PL Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst NA POZIV PARIŠKE JUNTE ANTIFAŠISTIČNIH STRANK DANES V ŠPANIJI MNOŽIČNA PROTESTNA AKCIJA PROTI REŽIMU v Politične razmere v Španiji so se popolnoma spremenile: časopisi obširno komentirajo napovedano manifestacijo MADRID, 3. — Španska «Demokratična junta», ki ima sicer svoj sedež v ranzu, toda razpolaga z gosto mrežo aktivistov na Pirenej-SKem polotoku, je naslovila poziv španskemu ljudstvu, naj jutri ne kupuje preiirambnega blaga na trgih in v trgovinah. Nadalje je pozvala šolarje in študente osnovnih in srednjih sol, naj jutri ne gredo k pouku. Poziv so posredovala četrtna združenja, ki danes nastopajo legalno, ker jih oblasti priznavajo. Posredovale so ga tudi delavske komisije in aktivisti Komunistične partije Španije (tiste, ki je povezana z generalnim sekretarjem Santia-gom Carrillom). Tako delavske komisije kot KPŠ so v Španiji ilegalne. «Demokratična junta» je naslovila na Špance ta poziv v znak protesta proti y.sanju cen osnovnih potrebščin, proti brezposelnosti ter pomanjkanju jamstev za ohranitev delovnih mest, ki danes ogroža posebno delavski razred. Združenja in četrtni odbori, ki delujejo legalno v Španiji že okoli 18 mesecev, omogočajo kapilarno propagando, ki je povezana z opozicijskimi gibanji ter še posebej s strankami (ki so vse v ^ Španiji prepovedane) in ki se združujejo v «Demokratični junti» v Parizu. Voditelji pa, ki so pripravili to protestno gibanje, nameravajo razširiti akcijo v vso bližnjo bodočnost. Za to se zavzema posebno KPŠ ki j® v svojem kongresu v Bukarešti leta 1972 že napovedala, da je neposredni cilj boja proti Francovemu režimu organizirani boj v mestnih četrtih ter splošna stavka. Te cilje napovedujejo tudi letaki, ki so jih v teh dneh razpečali po vsej Španiji. Stranke, ki so povezane v pariški junti bodo seveda pazljivo ocenile rezultate jutrišnjega boja, tako da bodo lahko razpolagale s točnejšimi podatki glede svoje politične moči, oziroma moči «Demokratične junte» ter organizacij, ki delujejo v Španiji pod njihovim vodstvom. Da so se politične razmere v Španiji zelo spremenile dokazuje dejstvo da se z napovedano protestno akcijo ukvarjajo skoraj vsi glavni časopisi v španskem glavnem mestu. Vsi so posvetili svoje članke in komentarje tej pobudi ter skušajo opozoriti prebivalce Madrida na nevarnost poskusa «razbijanja načel enotnosti», ki naj bi jih Španci do sedaj v celoti upoštevali. List «Nuevo diario» piše dobesedno: «Ne moremo dovoliti, da bi vsa teža obrambe javnega reda padla iz-ključno na ramena ljudi, ki sestavljajo vlado ... V odgovor tistim, ki pravijo, da režim propada in ki s temi svojimi izzivalnimi nastopi skušajo razbijati kolektivno zavest, lahko zoperstavimo dediščino dolgih izkušenj pri uresničevanju zamisli, tradicije in dinamike konkretne stvarnosti». Monarhistični list «ABC» pa piše: «Noben zaveden državljan ne bo zamenjal predlogov poulične politike z zakonitimi željami po političnem razvoju države». Še pred 18 meseci bi si noben španski časopis ne upal pisati o kaki nameravani protestni akciji na tak način, kot so pisali sedaj. Tedaj je bilo dovolj, da je prišlo sporočilo iz ministrstva za propagando in noben časopis si ni upal črhniti niti besede. Tako se je dogajalo, da ljudje večkrat niso niti zvedeli za protestne akcije. Danes so se razmere spremenile. Ilegalne skupine so našle pravo pot za širjenje svojih publikacij v množični obliki. Uradni tisk ne more mimo teh dogodkov, ki so znani vsem državljanom. Zato je zelo zanimivo pisanje monarhističnega «ABC» ko govori o zakonitih željah po političnem razvoju španskega ljudstva. Medtem sporočajo, da se je pet španskih strank, ki se sklicujejo na krščanska načela sestalo ilegalno blizu Valencie. Sestanek je trajal tri dni ter se ga je udeležilo kakih 80 voditeljev in delegatov ter kakih 15 evropskih in venezuelskih političnih osebnosti. Na tem sestanku so bili navzoči med drugimi politični voditelj Jose Maria Gii Robles, predsednik ljudske demokratične federacije, bivši minister in španski veleposlanik Ruis Gimenez, predsednik demokratične levice, Ajulia Guerra, odgovorni voditelj baskovske nacionalistične stranke ter predstavnika katalonskega demokratičnega združenja ter demokratičnega združenja iz Valencie. Od tujih gostov je treba' omeniti ' generalnega tajnika organizacije ameriških krščanskih demokracij iz Venezuele, italijanskega demokristjana odv. Bernasso-lo, francoskega poslanca Marie Dailleta, Boexa iz Zahodne Nemčije, ki je med drugim namestnik generalnega tajnika svetovne zveze krščanskih demokratov. Delegati so na srečanju obravnavali splošna vprašanja gospodarskega in političnega stanja v Španiji, odnose z drugimi španskimi demokratičnimi strankami ter so izoblikovali skupno stališče vseh petih španskih strank do sedanjih oblasti ter v primeru spremembe režima pogoje za demokratično reformo. Na zasedanju so se dogovorili o potrebi po uveljavljanju demokratičnega. pluralističnega režima na federativni podlagi. Očitno je, da se španski demokristjani resno pripravljajo ob podpori drugih demokristjanskih strank v Evropi in v Ameriki na nujne spremembe političnega režima v Španiji. Danes v Ženevi konferenca o delavcih izseljencih ŽENEVA, 3. — Jutri se bo začelo v Ženevi 60. zasedanje Mednarodne organizacije za delo. Na zasedanju bo zastopanih 125 držav, a udeležili se ga bodo tudi mnogi ministri za delo. Zasedanje je posvečeno vprašanju delavcev izseljencev. To vprašanje je zelo pereče, saj zadeva najmanj 13 milijonov evropskih delavcev ter tisoče iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike itd. Čeprav so bili v zadnjih letih dosežem precejšnji uspehi na tem področju, pa so o- stala bistvena vprašanja še vedno nerešena. Po predvidevanjih bi morali u-deleženci konference sprejeti konvencijo, ki bi predvidevala na državnih ravneh kazenske sankcije proti vsem, ki ščitijo nezakonito prekupčevanje z delovno silo (računajo, da je samo v Evropi okoli 500 tisoč takih delavcev) ter izdelati nekaj priporočil glede poklicne izobrazbe. enakopravnosti ženske delovne sile, ter ustanovitve in razvoja kmečkih sindikalnih organizacij. Nadalje bi morali izdelati mednarodni program za boli človeško delo ter še posebej poiskati sredstva in metode za zaščito življenja in zdravja delavcev. BRUSELJ, ? — Belgijski finančni minister De Clercq je demantiral vest, po katerih naj bi Belgija že sklenila kupiti ameriška lovska letala F 16, da bi nadomestila zastarele in nevarne «starfighterje», s katerimi razpolaga. Dokončno odločitev bodo sprejeli po povratku obrambnega ministra Boeynantsa iz Washingtona. iilliiiiiiilililfiililiiilliliiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiimiiiiiiiiMiiiMiiiiliiiiiMilliliilllllIlililiiiiiifiiiiiiniiiii UGRABILI SO GA V ZAČETKU MAJA V Milanu osvobojen inž. Niso Villani Inženir je bil tako zdelan, da je moral kmalu po osvoboditvi v kliniko ■ Skoraj pol milijarde Ur odkupnine? MILAN, 3. — Danes ponoči je bil osvobojen v milanskem predmestju inž. Niso Villani, upravnik papirnice «Burgopak stampa trasformazione imballaggi SpA», ki je bil ugrabljen 4. maja zvečer pred svojim domom na Trgu Cinque giornate. ■ , il, i,; Inženir Villani je imel zavezane oči in zvezane roke, ko so ga u-grabitelji pustili v Ul. Ripamonti v skrajnem milanskem predmestju. Kljub pozni uri je moški skušal u-staviti enega od avtomobilov izlet nikov, ki so se vračali pozno domov, a zaman: njegov mršav obraz je vzbujal nezaupanje v vseh, tako da je moral inženir pešačiti dobro uro do najbližje tovarne, kjer mu je čuvaj odprl vrata in je obvestil policijo. Agentom, ki so ga zapeljali domov, je inženir Villani povedal, da je bil zaprt ves mesec v istem kraju in da so ga iz jetnišnice do Ul. Ripamonti, kjer je bil osvobojen, banditi vozarili slabo uro z dostavnim vozilom. Mesec ujetništva in obenem nemogoče življenjske razmere (imel je ves čas zavezane o-či in zamaške v ušesih, poleg tega pa je jedel bolj poredkoma) sta vidno zdelala upravnika milanske papirnice, tako da je moral nekaj ur po povratku domov v kliniko zaradi slabosti. Njegov odvetnik je danes zjutraj v pogovoru s časnikarji poudaril, da je Villanijevo zdravstveno stanje dobro, da pa je inženir še pod šokom zaradi dolgega ujetništva. Kot rečeno je bil Villani ugrabljen 4. maja pred svojim domom na Trgu Cinque giornate v Milanu. Inženir se je okrog polnoči vrnil domov in je pravkar parkiral svojega «minija», ko so ga banditi napadli in ga po kratkem a srditem spopadu odvedli s seboj. Da bi zlomili njegovo upornost so ga silovito u-darili po glavi z železnim drogom, da se je onesvestil. Kričanje Villa-nija in banditov je prebudilo precej ljudi, ki so z okna sledili brezupnemu upiranju inženirja, a nihče ni poklical policije, kaj še, da bi osebno priskočil napadenemu na pomoč. Vse kaže, da tudi napadalci niso bili kdo ve kako izkušeni v svojem poslu, saj so nekega pajdaša pozabili pred Villanijevo hišo. Moški je moral dalj časa kričati in kriliti z rokami, da je opozoril nase pajdaše, ki so že bežali z ukradenim «fiatom 125». Banditi so zato ustavili vozilo, se vrnili po pozabljenega ugrabitelja in nato končno zginili v noč. O pogajanjih med Villanijevo družino in ugrabitelji ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Inženirjev odvetnik je v pogovoru s časnikarji poudaril, da ni osebno sodeloval pri navezavi stikov z banditi in zato o tem ne more povedati ničesar, kakor tudi ni hotel črhniti niti besedice o odkupnini. Kaže vsekakor, da je družina Villani odštela nekaj manj kot pol milijarde lir. Z osvoboditvijo milanskega inženirja je padlo na 12 število Italijanov-, ki so še v rokah ugrabiteljev. Gre za 72-letnega Giovannija Manca, 58-letnega Giovannija Siasa, 18-letnega Giuseppeja Maria Carta, 21-letnega Luigija Daga, 17-letnega E-manueleja Ribolija, 30-letnega Giovannija Stucchija, 61-letnega Tullia De Michelija, 26-letnega Carla Baronia, 20-letnega Francesca Napoli-ja, 59-letnega Angela Malabarba, 11-letnega Claudia Chiacchierinija in 63-letnega Itala Maffeia. Najdlje sta v rokah ugrabiteljev Giovanni Manca in Giovanni Sias, ki sta bila ugrabljena pred petimi leti v Nuoru, štirje od navedenih pa so bili ugrabljeni lani in sicer Carta (17. aprila v Cagliariju), Daga (19. avgusta v Oristanu), Riboli (14. oktobra v vasi Buguggiate pri Vareoeju) in - Stucchi (15. oktobra v vasi Oiginate pri Leccu). Za Daga, Ribolija in Stucchija so svojci že plačali odkupnino, vendar so banditi zahtevali še dodatno vsoto. Podoben je primer inž. Baronia, u-grabitve katerega je osumljen prof. Carlo Fioroni, samozvani levičar, ki je bil pred leti v stiku z založnikom Feltrinelli jem. SPLOŠNA SKUPŠČINA ITALIJANSKIH ŠKOFOV Cerkev pripravlja novo pastoralko o zakonu Resna priprava zaročencev na zakon-zakrament - Drugačen odnos do civilnega zakona VATIKAN, 3. — Na splošni skupščini, ki ie bila v sinodski dvorani, so italijanski škofje obravnavali vprašanje zakonske zveze. V obširni debati so ga razčlenili Predvsem s stališča pastoralke, kar ga nekoliko zožuje. V bistvu gre, kot je dejal škof iz Lodija msgr. Og-gioni, za poudarjanje posebne vrednote cerkvenega zakona ter «oznanila novosti» zakonske pogodbe v krščanskem smislu, ne da bi ga mešali s pravnimi ah drugimi pogledi. Poročevalec je poudaril, da se je v preteklosti težilo zelo, morda preveč enostransko, k podčrtavanju pravnih aspektov zakona. Danes se zakon obravnava bolj na podlagi človeških znanosti ter se posveča največ pozornosti vprašanju ljubezni, ki je sicer vsebina vsakega zakona, ni pa specifični aspekt zakona - zakramenta. Zato bodo škofje posvetili manj pozornosti globalni temi zakona in zakonski ljubezni. Škofje, ki bodo zaključili debato s sprejetjem dokumenta prihodnjo soboto, bodo posvetili svojo pozornost specifičnosti zakona - zakramenta ter sprejetju «novega zakona» krščanskih zakoncev kot nujnost, ki ne izhaja — kot je dejal msgr. Oggioni — toliko iz vsiljevanja in zunanjih norm, temveč iz milosti in nagibu k svetosti, ki je lasten zakramentu. «To novo obravnavanje zakona, ki je bolj vezano na evangelij in na sv. pismo — je dejal msgr. Oggioni — bo lahko doumeti v vsej njegovi stvarnosti samo z vero.» Zaradi tega bo cerkev v bodoče posvečala posebno pozornost pripravi zaročencev na zakon. Škofje in duhovniki bodo zahtevali od zaročencev, da se na cerkveni zakon pripravijo s poglobljeno katehezo ter doumejo, da je zakon izpoved vere. To pomeni, da bo cerkev odslej gledala drugače na civilni zakon. To je potrdil tudi laični sociolog Giorgio Campanini, ki je izjavil, da bo nova pastoralka o zakonu pomenila konec klerikalne pastoralke, ki se, je vsa vrtela okoli duhovnika. «Cerkev — je dejal Čampanini — mora izpričati, da je zakon resna stvar. Nekateri se bodo morda odpovedali zakramentu, toda cerkev bo spoštovala druge odločitve, kot na primer izključno civilni zakon.» S tem se zaključuje razdobje nezaupanja, če ne obsodbe civilnega zakona krščenih, medtem ko se i-zoblikuje nova pastoralka o ločen- cih, o kateri bodo škofje razpravljali v prihodnjih dneh. Zanimivo je, da je poročanje o zakonskem dokumentu predsedoval škof iz Prata msgr. Pietro Fiordelli. ki se je moral pred kakimi 20 leti zagovarjati na sodišču, ker je v cerkvi javno obsodil kot prešušt-nika mladeniča in mladenko, ki sta se poročila samo civilno. Italijanski škofje bodo v svojem dokumentu o zakonu na vsak način zagovarjali polnopravno in civilno veljavnost cerkvenega zakona, se pravi, da ne bodo dopustili, da bi prišlo pri vseh zakonih do brezpogojne civilne zveze in morebitne cerkvene. To zahtevo škofje opirajo sedaj na konkordat med državo in Vatikanom. Na koncu je treba še omeniti, da bodo pravila za cerkveno poroko odslej bolj stroga. Do sedaj so duhovniki zavrnili manj kot dva odstotka zahtevkov po cerkveni poroki, v bodočnosti bo ta odstotek zelo narasel, ker se bosta morala zaročenca zavzeto posvetiti poznavanju cerkvenega nauka o zakonu ter sploh vsega verskega nauka. Pogled na urade brazilske letalske družbe «Varing» po bombnem atentatu, odgovornost za katerega si lasti skrajnodesničarska «portugalska osvobodilna vojska». iiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiHtiiJiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ZAGOTOVILO PREDSEDNIKA SKUPNOST! FITZGERALDA LIZBONSKIM VODITELJEM Ministrski svet EGS bo kmalu razpravljal o gospodarskem sodelovanju s Portugalsko Reakcionarne sile znova dvigajo glavo: dva bombna atentata v treh dneh v Lizboni LIZBONA, 3. — Portugalski premier, ki se je pravkar vrnil iz Bruslja, kjer se je udeležil sestanka na vrhu držav članic NATO, se je danes zjutraj sestal z irskim zunanjim ministrom Garretom Fitzgeraldom, ki je tudi predsednik mi-inistrskega sveta evropske gospodarske skupnosti. Državnika, sta [posvetila svoj pogovor-vprašanju sodelovanja med Portugalsko in jEGS ter predlogom, ki jih je s tem v zvezi dala lizbonska vlada. Fitzgerald, ki je danes popoldne odpotoval v domovino, je v pogovoru s časnikarji poudaril, da bodo predlogi Portugalske za sodelovanje z evropsko skupnostjo glav- iiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuii GOVOR PREMIERA PHAM VAN PONGA V NACIONALNI SKUPŠČINI Ob spoštovanju pariškega sporazuma možna normalizacija odnosov med Vietnamom in ZDA Predsednik severnovietnamske vlade pozval vse države, naj stvarno pripomorejo h gospodarski obnovi države HANOI, 3. — Severnovietnamski ministrski predsednik Pham Van Dong je med prvo sejo komaj izvoljenega severnovietnamskega parlamenta ponudil predsedniku ZDA normalizacijo diplomatskih odnosov. Po mnenju severnovietnamskega premiera lahko državi kljub dolgoletni vojni vzpostavita redne diplomatske odnose, če so ZDA pripravljene spoštovati pariški sporazum iz leta 1973 in zlasti člene 1, 4 in 21, ki predvidevajo neodvisnost, suverenost in združitev obeh Vietnamov in s katerimi so se ZDA obvezale, da gmotno pripomorejo k obnovi vietnamskega gospodarstva. Na tej osnovi in na načelu enakosti ter vzajemne koristi — je poudaril Pham Van Dong — je severnoviet-namska vlada pripravljena vzpostaviti diplomatske odnose z Washing-tonom in rešiti vsa ostala odprta vprašanja. Politični komentatorji ugotavljajo, da je to že tretji severnovietnamski poziv ZDA za normalizacijo diplomatskih odnosov, pribijajo pa vsekakor, da ima današnji poseg premiera Pham Van Donga v nacionalni skupščini še poseben pomen, saj se je severnovietnamski ministrski predsednik prvič obrnil neposredno na ameriškega predsednika in ne kot običajno na ameriško ljudstvo. Predlog hanojskih voditeljev ni nov, saj so severnovietnamski državniki že med Kissingerjevim o-biskom leta 1973 govorili o možnosti normalizacije odnosov med državama, če bi bil umik ameriških sil iz Indokine popoln, dejstvo, da je Pham Van Dong ponovil danes ta predlog pred komaj izvoljenim parlamentom, pa ima še -poseben pomen. Severnovietnamski premier ni prikril, da se za njegovo ponudbo skriva tudi gospodarski račun, saj je očitno, da čim večja bo gospodarska pomoč, tem hitreje bodo iz-lečili hude rane, ki jih je 30-letna vojna zadala severnovietnamskemu gosoodarstva, južnovietnamskega pa dobesedno ni. Zato se je premier obrnil tudi na vse države in poudaril, da če je bila med vojno .glavna pomoč Vietnamcem stroga ob- sodba ameriške napadalne politike, je danes nujna gmotna pomoč za gospodarsko obnovo Vietnama. Danes je zaključil uradni obisk v laoški prestolnici Vientiane ameriški podtajnik za vprašanja Daljnega vzhoda Philip Habib. ki se je sestal z vsemi laoškimi voditelji, vključno s predstavniki Patet laa v koalicijski vladi. Pred odhodom je Habib v pogovoru s časnikarji poudaril, da je prišel v Vien-tiane, da bi poslušal to, kar so mu hoteli povedati njegovi sobesedniki. «Očitno pa je vsekakor — je dodal ameriški diplomat — da laoš- ki voditelji hočejo ohraniti odnose z ZDA kot so večkrat javno poudarili. Vprašanje pogajanj in dogovora pa je, kako se bo ta odnos razvijal.» Ob koncu svojega obiska v Laosu se je Habib vrnil v Bangkok, kjer je nadaljeval pogovore s tajskimi voditelji. Kljub silovitim oro-tiameriškim manifestacijam zadnjih dni v Laosu in zlasti proti ameriški ustanovi za mednarodno pomoč USAID (ta bo v Laosu sporazumno ukinjena konec junija), med Habi-bovim obiskom v Vientianu ni bilo niti ene demonstracije. na točka na dnevnem redu prihodnje seje ministrskega sveta EGS. Dodal je tudi, da evropska skupnost ne postavlja nobenih pogojev za gospodarsko pomoč Portugalski, čeprav upa, da bosta zajamčena pluralizem strank in svoboda izražanja. Kot zunanji minister irske republike , na je Fitzgerald čestitaLvaditeljerh portugalske revolucije za miroljubno revolucio-narno pot in za. dekclonizacijsko ; politiko ter poudaril, da Portugalska in Irska imata veliko stičnih točk. Dopoldne se je portugalski premier Goncalves sestal s politično konrsijo sveta revolucije, popoldne pa je predsedoval seji ministrskega sveta, katere sta se udeležila tudi socialistična predstavnika Mario Sbares in Salgado Zenha. Čeprav o teh dveh sejah ni bilo nobenega uradnega sporočila, kaže da sta bili posvečeni vprašanju dnevnika «A Republica», ki Kljub sporazumu med socialisti in svetom revolucije ni še začel izhajati. Čeprav je bilo vzdušje na včerajšnjem sestanku med zastopniki u-rednikov in politično komisijo sveta revolucije znatno bolj sproščeno kot v prejšnjih dneh, je dogovor izostal in vse kaže, da bo potrebnih še nekaj sestankov, preden bo list lahko znova izhajal. Kijub sporazumu med socialisti in gibanjem oboroženih sil je položaj na Portugalskem še vedno napet, čeprav kot kaže vladna koalicija ni več v nevarnosti. Napetost je posledica ponovnega rovarjenja reakcionarnih sil in hkrati sporov s skrajno levičarsko stranko MRPP, katere tajnik je bil aretiran pred nekaj dnevi. Danes zjutraj, je silovita bombna eksplozija uničila urad brazilske letalske družbe «Varig». Očetovstvo atentata si lasti samozvana «portugalska osvobodilna vojska», ki je prevzela odgovornost tudi za nedeljski atentat na neki avtomobil. Po pisanju lista «O Seculo» pa se dejavnost reakcionarjev ne omejuje na omenjena atentata, pač pa skuša rušiti odnose med vojsko in portugalskim ljudstvom in v ta okvir naj bi spadal bojkot sestanka, ki ga je vojska napovedala na severu države in napad na majorja Fonseca. K temu gre še dodati beg dveg agentoy tajne Salazarjeve polici je PIDE, ki sta jo pobrisala s pomočjo paznikov iz lizbonskega zapora in le za las spodleteli beg drugih štirih agentov. Danes ponoči pa se je skupina pripadnikov skrajnolevičarske stranke MRPP spopadla z vojaki enot «Copcon», ki so stražili pred lizbonsko kaznilnico. Vojaki, kot piše v njihovem skopem poročilu, so bili prisiljeni streljati v zrak v o-pomin, da bi razpršili demonstrante, ki so zahtevali osvoboditev svojega tajnika Arnalda Matosa. MR PP, ki obtožuje vojsko represije proti portugalskemu norodu in njegovi komunistični predhodnici, trdi, da so vojaki streljali proti demonstrantom in jih nekaj ranili. a»..jr* ' : Izreden naliv je včeraj spremenil s arajevske ulice v prave hudournike, po katerih so avtomobili vozili le s težavo. Pešci,. ki so si drznili s ploànika, pa so morali, kot kaže gornja slika, kar bresti. v deset centimetrov visoki vodi. - - - ... Danes formalizacija preiskave o umoru Alberta Brasilija MILAN, 3. — Namestnik milanskega državnega pravdnika Alberto Li-guoro, ki vodi preiskavo o umoru 19-ietnega študenta Alberta Brasilija, bo jutri formaliziral sodni postopek in bo . izročil vse akte preiskovalne- j mu uradu milanskega sedišča. Pred formalizacijo bo zaslišal še nekatere priče, ki jih je navedla obramba petih obtoženih fašistov. Prav tako jutri bosta sodna zdravnika De Ferrari in Puzzato začela nekroskopski pregled nekaterih vzorcev Brasili.jevega tkiva, da bi ugotovila s kolikimi noži je bil zaboden nesrečni študent. Po nedeljskih krvavih dogodkih: sporazum Smith-ANC SALISBURY, 3. — Generalni tajnik Afriškega nacionalnega kongresa (ANG) Gordon Chavunduka je izjavil danes, da je rodezijska vlada pripravljena, eia se odreče vsem predpogojem za sklicanje ustavne konference Rodezije s sodelovanjem Veiike Britanije. Ta sporazum so baje dosegli že pred štirinajstimi dnevi.. Sklenila sta ga rodezijski ministrski predsednik Jan Smith in delegacija A NC. Generalni tajnik ANG je pripomnil, da se bosta stranici morali sporazumeti na pripravljalnih sestankih o programu konference in "o1'(ih-evu in kraju, kjer bo ta zasedala. Kljub doseženemu sporazuma pa so politične razmere v Rodeziji še vedno zelo napete zaradi nedeljskih dogodkov v Salisburyju, kjer je bilo ubitih 15 črncev, ranjenih pa najmanj 25. Tudi ladja reške Jugolinije v konvoju ki bo jutri prvič prepful Sueški prekop REKA, 3. — Danes popoldne je v,' egiptovskem pristanišču v Port Saidu pristala tovorna ladja «Nehaj» reške brodarske družbe Jugo-linija,- ki bo ' med prvimi -ladjami, ki bodo preplule obnovljeni Sueški prekop. Ladja «Nehaj» pluje na redni' progi, ki povezuje jugoslovanska pristanišča s pristanišči Indijé ih Daljnega vzhoda., V uradni jugoslovanski delegaciji, ki bo prisostvovala odprtju prekopa bo tudi direktor Jugolinije1 Frane Valentinčič, Ta je pred odhodom v Kairo poudaril, da je reška brodarska družba še posebej • zainteresirana za ponovno odprtje prekopa, saj bo to znatno skrajšalo : proge za Perzijski zaliv, Bližnji in Daljni vzhod, na katerih pluje okrog 30 jugoslovanskih ladij za skupno pol milijona ton nosilnosti. Ker se bo hkrati zmanjšal tudi čas plovbe, bo Jugolinija lahko nudila svojim- domačim in mednarodnim klientom boljšo in hitrejšo službo. Hkrati bo lahko zagotovila povezavo tudi z nekaterimi deželami v razvoju, s katerimi ima Jugoslavija vse tesnejše gospodarske stike. E. Klarich .J PODJETNI BRITANCI Britansko gospodarstvu preživlja že neka] let hudo krizo in kljub vsem naporom vlade ter njenih gospodarskih izvedencev, drsi Anglija kot gospodarska sila vztrajno navzdol. V težavah pravijo se človeku bistri um, kot dokazujejo italijanski, zlasti pa južnjaški mešetarji, ki so bili od vselej mojstri v umetnosti, da si pomagajo sami in prekupčujejo tudi z najbolj nenavadnim blagom. Italijansko prvenstvo v tej gospodarski panogi pa je v resni nevarnosti, kot izhaja iz tekmovanja med britanskimi tvrdkami za «import-export», ki ga je razpisala družba, ki namerava izvažati vodko na Poljsko. Prvo mesto je osvojilo podjetje, ki izvaža v Nigerijo znane afriške bobne tam-tam, «maracas» v Venezuelo .in zvončke za sani v Grenlandijo. Na častna mesta pa so se uvrstile tvrdke, ki izvažajo špagete v Italijo, umetni sneg na Finsko, sladolede v Islandijo, bencin za, vžigalnike v države Bližnjega vzh. in pesek za filtre v Abu Dhabi. Na zadnjem mestu, ker pogodba še ni bila podpisana, je družba, ki namerava izvažati v Mon-■ golijo montažne šotore iz jakove kože. DRUŽINA «ŠTEVILNOPRSTNEŽEV» Teheranski list «Etelaat» piše v svoji zadnji številki, da v zahodnem Iranu živi, dni; žina, od katere sedem članov i-ma po sedem prstov na vsaki roki. Starčšina' nenavadne družine je. 90-letni Assadolgh Malemir, ki kljub zavidljivi starosti pridno dela in uporablja vseh 14 prstov. Prava redkost v nenavadni ■ družini so ‘štirje člani, s katerimi je-' bila narava nenavadno skopa pri delitvi prstov in jim jih je naklonila pet za vsako roko kot navadnim smrtnikom. «VZOREN» ŽUPAN Guverner mehiške države Chilpadngo je odstavil župana mesta Xalpatlahuac Cirila Comforta ker ni izpolnjeval svojih dolžnosti in je kradel miloščino. Comfort ne more veljati za vzornega demokrata, saj je s svojimi nasprotniki in kritiki obračunal na dokaj preprost način4 vtaknil jih je v zapor kar brez Procesa.