Svetovni kongres za zaščito otrok (Zagreb 30. VIII. do 4. IX. 1954) <5CC Svet društev za zaščito otrok Jugoslavije, ki je pova- bil Mednarodno urnijo za zaš,čito otrok, da priredi Svetovrni kongres leta 1954 . v Zagrehu, je bil ustanovljen 29. aprila 1952. Smoter tega Sveta je med dru- gÍim ,tudi to, da razvija in po'vezuje družberno aktivnost v korist otrok in. mla4irne, da proučuje izkustva, ki 'so si jih pridobi:la razna včlanjena društva, in da _objavlja njihove us'pehe, da daje pobude za diskusijo o vprašanjih, ki se tičejo vzgoje kakor tudi socialne in zdravstvene zaš6te 'Otrok, da v tem pog'ledu prosvetljuje st arše in javitlo mnenje, da oblastem stavi predloge iri da -sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki se pečajo z istimi nalogami. Sličrni sveM obstoje v vsaki republiki kaikor tudi po mesťih in okrajih. (V Slolveniji: Društva prijateljev mladine.) Svet društva za zaščito 'Otrok Jugoslavije ječlan Mednarodne unije za zaščito otrok. Med n a rod n a u ni j a z a z a š -či t -o :o t r o k je zveza narodnih in mednarodnih organizacij. V njej je včlanjenih 67članic iz 40 dežel. Unija zastavlja svoje delo na Deklaraciji o pravic ah otroka, na tako íme- novani Ženevski deklaraciji. Njen smoter je poleg drugega tudi, da vzpostav· lja in vzdržuje zveze med organizacijami in ,posamezniki pa svetu, ki delajo za blaginjo otrok in mladine, in da paspešuje razvaj otroške zaščite s pamočjo sestankov, konferenc in publikacij. Mednarodna unija za zaščito otrok je nastala leta 1946 ob združitvi Med- na:wdne unije za pomoč .otrokom, ki je bila ustanovljena leta 1920 v Ženevi, in Mednarodne zveze za zaščito otrok, ki je bila ustanovljena leta 1921 v Bruslju. Svetovni kongres leta 1954 pomeni nadaljevanje številnih pobud sorod- nega značaja, ki sta jih pred letom 1946 dajali omenjeni dve organizaciji, v zadnjih 1etihpa Mednarodna unija za zaščito otrok. Generalni svet Medna- rodne unije za zaščito otrok je sklernil, da bo adslej redno in na-čeloma vsaka 4 leta skliceval mednarodna zasedanja, ki so tako pomembna za razvoj sode- lovanja v prid otrokom. Deklaracija o pravicah otroka S to deklaracijo a pravicah otroka, s tak o imenovano Ženevsko dekla- raoijo priznavajo možje in žene Vlsehnarodov, da moračloveška družba nuditi otroku vse, kar le more, in razglašajo svoje dolžnosti: I. Otroku se mora nudHi zaščita ne glede na pleme, narodnost in vero. II. Otroku se mora nuditi pomoč, upoštevajoč pri tem nedeljivost družine. III. Otroku se mora amogačiti normalen razvoj v materialnem, moralnem in duhovnem pogledu. IV. Lačnega otroka je treba nahraniti; bolnemu 'Otroku je treba nuditi bolniško nego; otroku s telesnimi hibami je treba pomagati; duševno zaostale otroke je treba prevzgojiti; sirote in zapuščene otroke je treba sprejeti pod streho. 37 V. V primeru raznih nesreč je najprej treba nuditi pomoč otroku. VI. Otroku je treha omogočiti, da je v celoti deležen vséh ugodnosti socialnega zavarovanja; otroka je treba usposobitli oda vustrezni dobi za,služi sebi za življenje, in zaščititi ga je treba pred kakršnim lwli izkoriščanjem. VII. Otit>ka je treba vzgajati v takem duhu, da s svojimi sposobnostmi služi v prid svojim bližnjim. Kongres je posvetil svoje clelo vplivu družine na telesni in duševni raz- voj otroka ka'1wr tudi vlogi družine v pr:ill.a,gajanjuotroka na družbeno živ- ljenje. Socialna politika, z,la5ti zašiČita otroka, je že sprejela svoja načela, da z ootmkom ne moremo in ne smemo ravnati· kot z izoliranim bitjem, temveč vselej le kot ,5 članom družine. Uv~dela je potrebo, da družini poma,ga izvršiti njene naloge in tako odigtati tisto vlogo, ki jo družina ima v razvoju sle- hernega otroka. To pa še prej, preden je sploh treha otroku ,zamenjati dru- žino. Izvajanje teh načel - ko je otrokova ločitev od družine nujna (zdrav"':' stveni, vzgojni, socia1ni vzroki) - pa. v praksi rporaja nave probleme. Tem problemom je posvetil kongres osrednjo pozornost. Strokovnjaki 810 posebej osvetlili nakazane probleme s stališ,ča psiholOlgije, pediatrije in sociologije. Okrog 500 delegatov iz vseh delQv Isveta je na osnovi poročil, razpmv v sekci- jah in debatnih skupinah rázpravljalo o načelih, ki naj vodijo vsak poseg 'Ir odnose med starši in otroki. Kakor rečeno, se je delo ~ongre:sa vršilo v okviru določenih odsekov, ki so specialne probleme ohravnavali v posebnih ip'ododsekih oziroma diskusij- skih skurpinah. RaznovrstnoS't obravnavane snovi je dovolj razvidna že iz naslednjega delovnega programa: Odsek I. Splošna vprašanja: a) Vloga uradnih in zasebnih organov zaščite otrok glede na družino in njihovo sodelovanje z le-temi; b) ukrepi sami, ki naj pomagajo družini 'pri izpolnjevanju njene naloge; c) vzgoja staršev; d) sodelO'vanje s šolo, okrevališči, mladinskimi gibanji in družino. Odsek II. Otrok locen od družine iz zdravstvenih aH vzgojnih razlogov: a) Dojenček in otroček v bolnici aH dečjem domu; b) predšolSlki aH ŠQil,ski'Otrok v bolnici ali drugi zdravstveni ustanovi; c) bolehen otrok (s'lep, gluhonem, ,pohabljen); d) duševno zaClsta1otrok; e) težko v,zgojljiv aH socialno ogrožen otrok. Odsek III. Otrok v pomanjkljivem družinskem okolju: a) Otrok vnepopolnem družinskem okolju; . 00 b) otrok, kí je- zanemarjen aH z njim nečloveško ravnajo; -e) otrok, ki ga starši izrabljajo. 38 Odsek IV. Problem družinskih odnosov v izjemnih okoliščinah: .a) A:kcije za pamoč v primeru naravne katastrofe, vojne itd., vštevši začasno namestitev atraka v.in'Olzemstvu; b) nastanitev in rponovna naseJitev begunskih družin; c) emigracij?c',otrok in mJadih ljudi brez družine. Zaradi teMnosti in aktualnasti posameznih vprašanj bomo v prihodnjih številkah posredovali medicinskim sestram najvažnejše zaključke, ki so bistve- nega pomena za pravilno usmerjanje njihovega vsakdanjega dela. To pot objavljamo s kongresa poročilo, ki zajema prohleme v zveznem merilu. Socialna polit generalna taj nic; r Jugoslaviji v Jugoslaviji V teku II. svetovne borbi za obstanek in svobodo gradili temelje Dčetka pomenila izraz njihO'vih teženj, da si v ;'0 in lepšo bodočnost. V tem orbdobju so se iz )cialne rpolitike. Le-ta se je v času v'Ojne omeje lnce, lI'anjence, matere in otlI'oke. Narodnoosvob( oblasti na osvobojenih teritorijih so preko svoj organizacijo sqcialne zaščite. To je bilo v bist'v LL uvv v UC"V "''' ",aU~HU U". ~ ••• Prostovoljne organiza- cije, ki so se pred vojno skoraj edine v rprav ozkem okvilI'u posvečale delu za zaščito otrok, so po okupaciji dežele rplI'enehale z delom. Toda delavci za otroško zaščito, ki so se v težkih delovnih razmerah stare Jugoslavije predano zavzemali za blaginjo otrok, so se v veJiki večimi pridružili novi oblasti in na osvobojenem in okupiranem ozemlju postajali 'prvi pomočniki pri gra- ditvi ,temeljev otroške zaš.čite. Glavno breme dela za otroško zaščito so nosile predvsem žene, ki so večidel ostajale v zaledju in delale preko svoje orga- nizacije, AntifašiJstične fronte žena. Ljudstvo je bilo združeno v skupnem trrpljenju in Sikupnih težnjah. Zaščititi pre:ganjanega, nahraniti in vzeti pad streho družino na begu pred sovražnikovim terorjem, sprejeti izgubljenega otroka - je bila patriotska dolžnost in obveznost sleherne družine. Pravic a 'Otrok do splošne družbene zaščite je biJa formalno neuzakonjeno načelo in družbeno veljavna moralna norma. Otrake, rešene iz taborišč smrti, na čudo- vit način iztrgane s požganih doma,čij in strelišč, otroke, ki so se zatekli v gozd pred narpadam sovražnika, so družine,ki so jih sprejele, in skurpnost, v kateri so živeU; obdale z ljubeznijo in občutkom varnosti. Ta so bili »naši otroci«, otroci narodov Jugoslavije. Takoj po II. svetovni vojni je sacialna politika Jugoslavije imela značaj nujnosti, ker je šlo za to, da se čimprej odstranijo néposredne posledice vojne. Okrog dva milijona mrtvih, porušene in požgane hiše, uničen promet in gospo- darstvo - to je bila cena, s katero so narodi Jugoslavije plačali svojo svobodo. Nuditi najosnovnejša sredstva za življenje vsaki družinÍ,' vprvi vrsfi družini, ki je izgubila hranilca, obvarovati jo gladu in pogina, na novo zgraditi poru- 0/) 39 Odsek IV. Problem j a) A:kcije za pomoč začasno namestitev otrok b) nastani tev in pon c) emigracija otrok i Zaradi tehtnosti in številkah posredovali me, nega pomena za praviLn To pot objavljamo meriIu. ,okoliščinah: e, vojne itd., vštevši n', :lj bomo v prihodnjih :akIjučke, ki so bistve- .njega dela. probleme v zveznem Socialna politika in zašč~ta otrok v lugoslaviji Branka Savié generalna tajnica Sveta društev za zaščito otrok v Jugoslaviji V teku II. svetovne vojne so narodi Jugoslavije v borbi za obstanek in svobodo gradili temeIje svoji držav!, ki je od vsega rpočetka pomenila izraz njihO'vih teženj, da si v svobodni deželi ustvarijo boljšo in lepšo bodočnost. V tem obdohju 80 se izoblikovali prvi začeůki nove sociame rpolitike. Le-ta se je v času vojne omejevala v glavnem na skrb za begunce, il"anjence,matere in otroke. Narodnoosvobodilni odbori - organi ljudske oblasti na osvobojenih teritorijih 50 preko svojih poverjeništev začeli s ptvo organizacijo 50cialne zaščite. To je bilo v bistvu novo delo za zaš'čito otrok. Prostovoljne org'aniza- cije, ki 50 se pred vojno skoraj edine vprav ozkem okviru posvečale deIu za zaščito otrok, so po okupaciji dežele prenehale z delo:m. Toda delavci za otroško zaščito, ki so se v težkih delovnih razmerah stare Jugoslavije predano zavzemali za blaginjo otrok, so se v veliki večilIJ.ipridružili novi oblasti in na osvobojenem in okúrpiranem ozemlju pos,tajali 'prvi pomočniki pri gra- ditvi ,temeljev otroške zaš6te. GIavno breme dela za otroško zaščito so nosile predvsem žene, ki so večidel ostajale v zaIedju in delale preko svoje orga- nizacije, Antifašistične fironte žena. Ljudstvo je bilo 'Združeno v skupnem tI1pljenju in skupnih težnjah. ZaščitHi pre:ganjanega, nahraniti in vzeti pod streho družino na begu pred sovražnikovim terorjem, sprejeti izgubljenega otroka - je bila patriotska dolžnost in ohveznost sleherne družine. Pravic a otrok do splošne družibene zaščite je bila formalno neuzakonjeno načelo in družbeno veljavna mOiralna norma. Otroke, rešene iz taborišč smrti, na čudo- vit način iztrgane s požganih do:ma,čij in strelišč,otroke, Id so se zatekli v . gozd pred narpadom sovmžnika, so družine, ki so 'jIh sprej eIe, in skupnost, v kateri ,80 živeli; obdale z ljubeznijo in občutkom varnosti. To 50 bili »naši otroci«, otroci narodov Jugoslavije. Takoj po II. svetovni vojni je socialna politika Jugoslavije imeIa značaj nujnosti, ker je šlo za to, aa 5ečiriJ.prej odstranijo nEiposredne posledice vojne. Okrog dva milijona mrtvih, porušene in požgane hiše, uničen promet in gospo- darstvo - to je bila cena, s katero so narodi Jugoslavije plačali svojo svobodo. Nuditi najosnovnejša sredstva ~a: življenje vsaki družiti i; .v"prvi vrStl družini, ki je izgubila hranilca, obvarovati jo gladu in pogina, na novo zgraditi poru- ~,,",: 39 šene in rpož,ganehiše, zagotoviti hrano otrokom in rposkrbeti za 280000 otrok brez sťaršev - to so bile osnO'vnenaloge socialne politike v prvi povojni dobL Duh soHdarnosti inskurpna obveza državljanov, da sami pomagajo odstranje- vati posledice vojne, sta omogočila razmeroma hitro dosežene uspehe. Pri požrtvovalnem delu za obnovo dežele so sodelovali milijoni državljanov. Prostovoljno delo pri reševanju teh vprašanj je poleg materialnega uspeha, ki ga ne smemo prezreti, ker je šlo za sredstva, ki jih dežela ni imela, dvignilo odgovornost državljanov za reševanje socialnih vprašanj, kar je omogočilo in prLpomoglo, da so se vsi tedanji in kasneJši ukrepi izvajali na široki fronti in da se je na tisoče ljudi vzgojHo za prostovoljne socialne delavce. Množično sodelovanje državljanov pri reševanju socialnih vprašanj, pri- tegnitev bodisi preko družbenih organizacij ali njihovih organov je tudi danes značilno za delo pri skrbi in zaš·čiti otrok tel' pomoči družinam. V tem obdobju so postavljena osnovna načela socialne rpolitike in otroške zaščite. V deželi, kjer je ne le proizvqdnja, temveč tudi razdelitev dobrin v rokah tistih, ki te dobrine ustvarjajo, se uresničuje edinost v interesih skupnosti in posameznika in se ves družbeni' razvoj usmerja k ostvaritvi srečnejšega življenja. Zato pomeni socialna politřka Jugoslavije zavestno akcijo družbe, da reši socialna vprašanja, nastala v preteklosti in med vojno, da zaščiti dolo- čene kategorije državljanov in da postopoma, po svojih potih razvije socialno zavarovanje. V prizadevanju za ustvaritev boljših življenjskih razmer slehernemu državljanu zavzema posebno mesto skrb za mladi naraščaj, v socialni politiki pa ima prvo mesto dejavnost na področju otroške zaščite. Zato smo v razme- roma kratkem obdobju dosegli znatne uspehe in zgradili otroški zaščiti solidne temelje. Mislim, da lahko po pravici rečemo, da se v Jugoslaviji dela vse, kar je mogoče, da bi otrokom nudili vse najboljše in da bi v eeloti uresničili načela, ki jih vsebuje naročilo Mednarodne unije za zaščito otrok. Nemogoče je, da bi v tem poročilu naštela vse zakonske predpise ter go- spodarske in ;druge Ulkrepe, kar jih je bilo v Jugoslaviji izvedenih v okviru socialne politike za pomoč družini in za zaščito otrok. Ustavila bi se samo pri nekaterih vprašanjih in osnovjaih načelih, ki na njih temelji otroška zaščita v Jugoslaviji. Od splošnih družbenih ukrepov za zaščito otrok in pomoč družinam bi posebej naznačila samo nekatere: pozakonu o socialnem zavarovanju, s kate- rim je zajetih okoli 45 %' prebivalstva, imajo družine zavarovancev pop01- noma brezplačno zdravstvenozaščito, vštevši zdraviJa in bolnično zdravljenje. Otroci zavarovancev prejemajo razmeroma visok otroški -dodatek, družine pa imajo pravico do starostne ali invalidske pokojnine. Podobne zaš,čite so deležne družine padlih borcev, invalidov in žrtev fašističnega terorja. Posebno zašči- tena je žena-ma~i v delovnem odnosu. Brezplačne zdravstvene zaščite so de- ležne vse porodnice in vsi otroci do 3. leta, v primeru tuberkuloze tel' živčnih in nekaterih drugih bolezni pa ima brezplačno zaščito vse prebivalstvo. Skup- ščina pripravlja zakon o brezplačni zaščiti vseh otrok do 14. leta oziroma, če se šolajo, do 25. leta kakor tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva. Osemletno šolanje je obvezno in brezplačno. Prepovedano je delo otrokom do 14. leta, v nekaterih gospodarskih panogah pa do 16. in tudi do 18. leta. Učenci v gospodarstvu obiskujejo šolo do dovršenega 18. leta. Otro- 40 kom brez staršev so zagotovljena materialna sredstva za vzdrževanje in šola- nje. Za izvajanje otroške zaščite je zgrajenih in odprtih vrsta zdravstvenih, vzgojnih in socialnih ustanov. Obenem se formira in izpopolnjuje strokovni kader zdravstvenih, prosvetnih in socialnih delavcev. Z ustavo in zakoni rodbinskega prava so dana osnovna načela o odnosih družbe in družine. Družina, kot otroku nujno potrebno vzgojno okolje, je danes v Jugoslaviji prva odgovorna za vzrejo otrok. Toda pri tem je družina v prvi vrsti zavoljo otrok pod zaščito družbe, ki je proglasila pravice otroka inščiti njegove koristi, predvsem pa družini pomaga in razvija družbeno skrb za otroke. VeEka prednost, ki jo imamo v Jugoslaviji v razvoju otroške zaščite, je v razviti odgovornosti družine (imamo tudi primere neodgovornosti, ki pome- nijo veEko težavo, toda taki primeri so redki) in obenem čedalje večji odgo- vornosti državljanov za vzrejo vseh otrok. Družina še ni povUlUlel! 'jJIGlVl\,;e do žřvljenja. NatO' sledi dalga daba »krščanskega usmiljenja«, ki je sicer praglasila detamar za zlačin, ni pa rešila atrok bede in pamanjkanja z vsemi pasledicami. V 18. staletju sa se zlasti s francaska revalucija pojavila načela humanasti. Družba je začela reševati obenem z drugimi sacialnimi prablemi tudi prablem zapuščenih atrak. V velikih damavih jim je nudila ta, kar je menila, da nujna patrebuje vsaka člaveška bit je: streha, hrana, obleka in nekaj kasarniške vzgaje, nihče pa ni pri tem pamislil na patrebe atrakave asebnasti. V vseh kasnejših desetletjih se je razvijala medicinska znanast in sacialna ISlužba. Uspela ji je znižati umrljivast atrak v nekaterih deželah balj, drugje manj. Šele v zadnjih letih pa je pastal 'Otrak kot a seb n a s t predmet znanasti. S tem mamentam je pastal tu di atrak brez družine znanstveni prablem, ki ga raziskujeja psihiatri, 1 Unicef = United N'atians International Children's Emergency Fund = Med- naradni sklad Združenih naradav za nujna pamač atrokom. - Op. ur. Zaključki II. kongresa preventivne medici ne na Bledu (26. do 30. IX. 1954) Do 'co dr. I v čl. n Bon a Č Minula 80 štiri leta od 1. kongresa higienikov v Opatiji (25. do 30. X. 1950). Takratni kongres je imel glavni namen uveljaviti takrat pri nas še mlado stroko higieno in sanitarno inspekcijo. V času med kongresoma nam je dejan- sko uspelo lepo razviti higiensko organizacijo in tu di ustvariti kader za to službo. Lepe uspehe je dosegla tudi služba sanitarne inspekcije v prizadevanju za zaščito in boljši razvoj ljudskega zdravja. Kongres na Bledu pa se je na temelju dosedanjih skušenj naše zdravstvene službe 10tH reševanja novih veli- kih nalog in to zlasti na področju organizacije zdravstvene službe. Kongres je v svojih zaključkih sklenil, da se zaščita ljudskega zdravja (to je povzdiga ljudskega zdravja, rpreprečevanje in zatiranje bolezni, uspešno zdravljenje in rehabilitacija) vrši lahko uspešno edino po zedinjeni zdravstveni službi,če bo namreč v sleherni medicinski praksi harmonično združena preventivna in kurativna medicina. Najuspešneje lahko izvaja zaščito ljudskega zdravja osnovna celica zdravstvene službe - zdravstveni dom, ki redno proučuje zdravstvene in higienske razmere na svojem območju in zajema v svojem delu vso obširno tematiko socialne medicine. Kongres priporoča, da se na vseh delovnih področjih zdravstvene službe v kar največji meri uporablja tako uspešni dÍispanzerski (in patronažni) način dela ter metoda tako imeno- vanega ekipnega dela zdravnikov in ostalega zdravstvenega kadra. Kongres na Bledu je razen zdravstvene organizacije obravnaval aktualne preventivno- medicinske probleme in to na temelju !praktičnih skušenj, ki so jih napravili številni strokovnjaki !pri svojih študijah na terenu in v specialnih laboratorijih. Tako se je kongres pečal tudi s problemom infekcijskih bolezni,ki še vedno igrajo veliko vlogo v patologiji naših narodov. To 80 n. pro črevesni infekti, dalje tuberkuloza, pertussis (problem uspešne vakcine!), poliomyelitis (važnost virusoloških laboratorijev), zoonoze (Q-mrzlica, leptospiroze, tulare- mija, endemični meningoencefalitis). Poudarjena je bila tudi velika važnost bolezni, ki niso kužnega značaja ali pa je njihova etiologijašenejasna (bolezni srca in žilja, dihal in prebavil, revmatizem, novotvorbe, avitaminoze, alko- holizem, travmatizem ipd.). Tudi pri teh boleznih moramo uporabljati tako uS!pešne epidemiološke raziskovalne meto de - študij izvora in razširjenosti bolezni, proučevanje činiteljev, ki vrplivajo na razširjenje bolezni, metode pre- prečevanja in zatiranja. Sekcija, ki se je peěala s problemom stanovanje - zdravje je ugotovila zelo neugodne vplive na psihofizičnozdravje ljudstva in priporočila ukrepe, da se pospeši izgradnja zdravega in zadostnega stanovanjskega fonda. Posebno so opozorili na aktualne in srpecifične pfobleme pri izgradnji kmečke hiše in ureditvi podeželskih naselij. Za medicinsko sestro (zlasti v patronažni službi) so važne tudi ugotovitve sekcije za ljudsko prehrano. Obsežna raziskovanja na terenu so ugotovila, da manjkajo v !prehrani naših narodov tako imenovane »zaščitne snovi« in to 48 zaradi premajhne uporabe mesa, mleka, zelenjave in sadja, kar vpliva zelo neugodno na razvoj mladine tel' na zdravstveno stanje, delovno in obrambno sposobnost naroda. Zato so nujno potrebni načrtni ukrepi za zboljšanje ljud- ske prehrane. Pri zveznih iIi republiških organih ljudske oblasti pa je treba osnovati telesa, ki jih sestavljajo gospodarski, medicinski in drugi strokovnjaki za probleme ljudske prehrane. Vso pozornost je treba posvetiti tudi problemu endemÍčne strume, ki ima veli:k socialno-medicinski, gospodarski in obrambni pomen. Na strumigenih terenih je treba takoj začeti z razdeljevanjem jodi- rane soli po navodilih sanitarnih insrpekcij. Ustanoviti je treba centre za pro- učevanje in zatiranje golšavosti. Alkoholizem povzroča ogromno škodo ljudskemu zdravju, narodnemu go- spodarstvu, prometu itd.; naša zdravstvena služba in ljudska oblast ternu pro- blemu ne posvečata dovolj pozornosti. Kongres zato pozdravlja poziv Jug. Rdečega križa za skupno borboproti ternu ljudskemu zlu. Kongres poziva vse zdravstvene delavce in ustanove, da tudi v tem prizadevanju nudijo vso po- moč Rdečemu križu, da proučijo kompleksno problematiko alkoholizma na svojem področju tel' se zavedajo, cla je borba proti alkoholizmu ena važnih nalog preventivne zdravstvene službe. Na programu prihodnjega kongres a preventivne medicine bo ena glavnih tem: problem alkoholizma v našem narodu. Sklepi sekcije za zaščito otrok in mladine Umrljivost otrok je pri nas še zmerom visoka, zato je treba v večjih centrih ustanoviti polivalentne otroške dispanzerje, ki bodo delóvali kot de- monstracijski centri. Nujno je potreben zakon o zdravstveni zaščiti mladine. Ta zakon naj postavi delovni program tel' določi dolžnosti posameznikov in kolektiv ov na področju zaščite mater in otrok. Sistematsko je treba razširiti in izvajati profilakso zobnega kariesa, ojačiti borbo proti otroški tuberkulozi (sistematski pregledi učiteljstva in tehničnega osebja v šolah), zboljšati pre- hranošolske mladine (šolske kuhinje), poskrbeti za higieno šolskih prostorov in učil, uvesti pouk higiene v šole ipd. Sklepi sekcije za zdravstveno vzgojo in pouk K!ongres poudarja ogromni pomen dela na področju zdravstvene vzgoje, ki mu mora zdravstvena služba posvetiti vso pozornost, ker bomo z razvojem ljudske higienske kulture v največji meri omogočili higienski napredek naših narodov. Zdravstvenovzgojno delo pa se mora tesno povezati z ljudskimi mno- žicami na terenu, zlasti z Rdečim križem in z zdravstvenimi aktivi. Na pri- hodnjem kongresu za preventivno medicino bo ena glavnih tem posvečena znanstvenemu študiju problemov v zvezi z zdravstveno vzgojo. Kongres je tudi predlagal določene reforme v medicinskem študiju, da se ojači preven- tivno medicinrsko delo v naših ustanov ah in na terenu. Kot poseben predmet naj se uvede medicinska psihologija, zdravstvena prosveta, osnove družbenih ved, razen tega je treba posvetiti posebno pozornost duševni higieni. 49 letošnji ))leden otroka« je poveril medicinskim sestram važnonalogo Med. s. Cit a Bol e Medicinskim sestram na terenu, zlasti tistim, ki so zaposlene pri zaščiti matere in otroka, je namen, ki ga ima »Teden otroka«, dodohra znan. Zato pač pravilno lahko cenijo UJspehete akcije, ki ima svoj začetek že v 1. 1946. Če je »Teden otroka« hil prva leta bolj ali manj kampanjskega značaja, je pa vendarle odigral svojo osnovno vlogo kot mohilizacijsko sredstvo za nov odnos državljanov do mladega naraščaja. Naše sestre, ki so službovale že pred vojno, živo občutijo v svojem vsakdanjem delu prednosti socialno-medi- cinskega dela ob podpori množic. Zato je povsem razumljivo, da so ob pri- pravah in v teku akcije bile še posebno požrtvovalne. Prav zato so medicinske sestre gotovo z navdušenjem pozdravile »Proglas slovenski javnosti« (Ljudska pravica, Slovenski poročevalec z dne 5. septembra), ki poziva vse naše ljud- stvo in vsakega posameznika, da po svojih močeh prtspeva k reševanju pro- blemov, ki so za zaščito naših otrok zlasti pomemhni. Naloge, ki jih je pro- gbs za letošnji Teden otrokaše posebej rpodčrtal, so naslednje štiri: Rejništvo (iskanje rejniških družin). Borba proti alkoholizmu. Akcija za zdravo prehrano otroka. DružhenO upravljanje šol in zdravstvenih ustanov. To so vprašanja, ki se medicinski sestri v službi ljudskega zdravja sle- herni dan postavljajo kot naIoge in katerim sama, pa tu di celotni zdravstveni kader ni kos. Res je, to so družbeni problemi, ki hodo toliko prej sanirani, kolikor bolj hodo državIjani aktivno sodeIovali pri njihovem reševanju. »Teden otroka« je sprožil te probleme in nakazal P.ot za njih rešitev in ta je v dobro zasnovanem sistemaHčnem in nepretrganem deIu vseh organizacij, ki v svojih programih vkIjučujejo skrb za otroká ob sodelovanju strokovnjakov (sociaInih, zdravstvenih, prosvetnih deIavcev). V meriIu okrajev, mest in občin so bili ali naj bi vsaj bili v pripravah za IProslavo »Tedna otroka« lzdelani deIovni programi z vsemi bistveno važ- nimi prohlemi, ki jih načenja skrb za zaščito otroka v območju njihovega terena. Upamo, da je pri teh delovnih programih povsod sodeIovala tudi me- dicinska sestra. Če ni, tedaj je njena dolžnost, da se v to deIo vkIjuči, saj bo resnično zaživeIo in se razraslo šeIe ob njenem sodeIovanju. Ker so ji razmere (družbeno gospodarske in zdravstvene) na terenu znane, bo lahko svetovala, pa tudi prevzela del odgovornosti za izvedbo one naIoge, ki ji je posebno blizu in jo tako rekoč opravlja v~oredno s svojo službeno dolžnostjo. Res je, večina sester, zlasti onih z daIjšo terensko prakso, že občuti pred- nosti aktivizacije množic za spIošne probleme. Spominjajo se, da se je 1. 1945 v dobrem tednu prijavilo 800 družin za oskrbo Bosančkov, da je ogromna večina naših posvetovalnic, jasli, vrtcev, igrišč bila ustanovljena in oprem- 50 ljena s pomočjo množičnih org;mizacij in da so ravno od -to,dprišle tudi pobude ,za prirejanje raznih predavanj in tečajev. Vedo nadalje tudi, da so zdravstvene akcije širšega značaja, kat so fluorografija, cepljenje, množični zdravstveni pregledi itd., uspele z zavestno pomočjo ljudi. Skratka, uspeli srno vsakokrat in povsod, če je le bil ljudem pravilno raztolmačen prQblem in jim bila za sodelovanje jasno nakazana tu di oblika njihovega sodelovanja. Če primerjamo udejstvovanje naših državljanov v skrbi za mater in otroka z zadevnim delom vzamejstvu, tedaj šele lahko rprecenimo razumevanje in pdpravljenost ljudi, ki se z aktiv nim sodelovanjem neprestano usrposabljajo za reševanje najbolj zamotanih problemov. Po vsem tem imajo medicinske sestre pri nas docela poseben položaj. Od njihpvega dela je odvisno, koliko jih ba. skupnost upoštev<;l,la.Od njihove pripravljenosti in sposobnosti za pritegovanje širokega kroga sodelavcev so v veliki meri odvisni uspehi pri delu za zaščito ljudskega zdravja. Težko je '.Qprayičiti medicinsko sestro, ki je rpo svojem, bistvu 'Socialno-medicinska -de- lavka, da svoje poslanstvo odpravi »med štirimi stenami«, četudi je vestna in mar1jiva. Vsekakor je sestra že ob odločitvi za svoj poklic morala od drugih 'poklicev razlikovati delo, ki je namenjeno nerposredni skrbi in pomoči človeku. Pri nas in v svetu se vse bolj kaže specifična vloga medicinske sestre kat posredoyalke med zdravstveno ustanovo ----:bolnikom in bolnikoyim okoljem. Kako naj sestra uspešno opravlja naloge javnega zdravstvenega delavca, če ;gleda vse pojave strogo skolzi prizma »čiste medicine«? Kje ba odkrila vzroke zdravju škodljivim pojavom, kje spo!Znalaokoliščine in probleme v širšem meri- Iu, kat jih gleda samo s svojega, nujno subjektivnega stališča? Tako morda !Zve, da obstoji v Sloveniji dokaj čvrsta Zveza zadružnic (v okviru kmetijskih _zadrug), da je osnovana strokovna zveza gospodinj.skih učiteljic, da se snujejo društva za napredek gospodinjstva in da vse močnejša ipostajajo Društva pri- jateljev mladine.Ali je kat zdravstvene delavke ne zanimajo programi teh .organizacij, ki nujno obravnavajo vprašanja zdravstva, in če je ne zanimajo, bi jih pa vsaj prezreti ne smela. Res je, vsepovsod se ne ba mogla udejstvo- vati - za nekaj se ba morala odločiti. Najboljše je, da sama presodi, kje je bolj potrebna ali kaj jo posebno zanima. Kakor hitro se ba poglobila v delo posameznih organizacij, ba našla tudi primerne oblike za uveljavljanje zdrav- ,stvenih vprašanj. Skratka, našla si ba zaveznika v svojem strokovnem delu. Nujno je, da se ob nalogah, ki jih je letošnji »Teden otroka« postavil pred našo javnost, spomnimo tudi naših slabosti; ki se zlasti jasno pokažejo ob' takih prilikah, tudi če~se nanašajo na manjši odstotek sester. Zveza ženskih društev Slovenije in njene Okrajne organizacije so namreč prevzele skrb -za lzvedbo akcije: »Za zdravo prehrano otroka«. Akcija ba ob sodelovanju zdrav- stvenih delavcev trajala vse leto - do prihodnjega »Tedna otroka«. Posebej je naglašeno krepko sodelovanje medieinskih sester. Z namenom, da bi s,e znašle in izpolnile naša rpričakovanja, je v naslednjem spisu dr. Damjana Bebler podala dragocene napotke, ki jih bodo sestre v praksi še obogatile. 51 Zdravstvena vzgoja in prehrana D r. Dam j a na Be b 1e r Ko Sl Je sestra osvežila in poglobila znanje o sodobni prehrani, se bo zanimala, kakšne so prehrambene navade v njenem okolišu. Za vso Slovenijo velja sicer v glavnem isto, da imamo namreč v dnevnih obrokih naše prehrane razmeroma preveč ogljikovih hidratov (kruh, testenine, sladkor), deloma tudi maščob, na:sprotno pa uživamo vse premal0 živil s tako imenovanimi zaščit- nimi snovmi (meso, ribe, zelenjava, sadje, mleko itd.). Vend ar ima vsak okoliš v prehrani še svoje posebnosti, tako v načinu prehrane kot v pripravljanju jedi. Zelenjavo skoraj povsod pripravljajo na takšen način, da v dobršni meri uničijo biološko vrednost živil, tako n. pro s pretiranim mešanjem, z nepo- kritimi lonci, z odlivanjem vode pri kuhi zelenjave, s kuhanjem že olupljenega krompirja itd. Če bo sestra poleg teh splošnih škodljivih navad upoštevala tud1 še posebnosti svojega okoliša in si osvežila znanje o zdravi prehrani, ji bo prav lahko najti vsebino za prosvetno delo. Na tej osnovi si bo sestavila podrobnejši načrt. Pri tem seveda bo upoštevala in se ozirala na sedanjost, računala pa obenem tudi z daljšim razdobjem, ko bo imela na razpolago več sredstev in ko bo razumevanje med ljudstvom že nekoliko večjer V svoj sedanji načrt za pravilno prehrano dojenčka in zalivančka ter nosečo in doječo ženo bo vključila tudi še prosvetljevanje za boljšo prehrano predšolskega in šolskega otroka, kasneje pa še odraslega in starega človeka. Skušala bo vpli- vati na izboljšanje prehrambenih navad vsepovsod med našimi ljudmi, na obiskih po domovih, v šolah, s predavanji, v mladinskih kolektivih (kjer se Priporočila za dnevne količine I Delo,ki se Srednje opravlja težko Otrolk I sede (ročno fizično 3-5 letin umslm) delo 100g 100g 45g 25g 25g lOg Y2 Y2 2 tedensiko 30g 50g 10g 350cm3 350cm3 750cm3 25g 40g 10-15 g 100g - - 20g 35g 20g 30g 45g 10g 325g 475g 150-200 g. testenine 25g 25g 15-20g, , surova 50g 50g 25g 150-200 g 200g 150g kuhana 200-300 g 300g 150-200 g 300-400g 500g 150-250 g OIkolada 40g 50g 25g o sadje 30g 30g 15g Sku- pLna 1. Meso Ribe Jaj ca Sočivje, suho 2. Mleko Polnomasten sir Polmasten sir 3. Maslo Razne ma,~čobe 4. Kruh Ovs. kosmLči,riz 5. Sveža zelenjava Sveže sadje 6. Sveža zelenjava, Krompir Razno Sladkor, med, č Marmelada, suh 52 bo pogovorila z ekonomom in kuharico), v domovih za onemogle, v tovarni- ških kantinah itd. Glavno njeno delo pa bo v posvetovalnici, kjer bo posto- poma uredila majhen demonstracijski center. Tu bo imela individualne raz- govore z ženami, pa tudi kratke tečaje s praktičnimi vajami. Posvetovalnico bo opremila s slikami, s tabelami o priporočilih za dnevne obroke, o vrednosti posameznih živil, higienski molži itd. Brez dvoma bo pa medicinska sestra imela rpri svojem delu mnogo večji uspeh,če se bo povezala z vsemi forurni., ki imajo v svojem programu socialno medicinske naloge (RK, Društvo pri- jateljev mladine, Zveza ženskih društev), in skupno z njimi napravila načrt. Začelo se je s tem delom v »Tednu matere in otroka«, ki je bil letos posvečen v glavnem izboljšanju prehrane naših otrok. Takrat so se po okrajih vršile konference, ki se jih je naša sestra gotovo udeležila. To delo pa naj se nada- ljuje skozi vse leto. Če si bomo delo organizirali bolj sistematično kot doslej in ga izvrševali po naprej določenem programu, bodo rezultati boljši in traj- nejši. V svojih predavanjih in na seminarjih bomo govorile opomenu zdrave prehrane in njenem vplivu na človeški organizem (daljša življenjska doba, zmanjšana umrljivost dojenčkov, večja odpornost proti nalezlJivim boleznim, večja delozmožnost, boljši učni uspehi šolskih otrok), o posledicah slabe ozi- roma neuravnovešene prehrane (vse deficitarnebolezni, neodpornost proti nalezljivim boleznim, slabši duševní in telesni razvoj, povečana umrljivost, nižja življenjska doba). Nadalje nam bodo statistični podatki o zdravstvenem stahju prebivalcev služili za predavanja, kjer bomo prikazale zvezo med prehrano in morbidno..,j živil pri sestavi zdrave prehrane Otrok Otrok Mladostnik Nosečnice Dojilje V starost:i6-9 let 10-13 let 14-18 let nad 60let 50g 70-120 g 120g 100g 100g 80g I 20-30g 30-50 g 50g 50g 50g 20gY2 Y2 Y2 Y2 % Y2 10-20 g 20-30 g 50g 25g 30g 20g 500-750 cm3 500cm3 500cm3 750c,m3 1000cm3 500cm3 30g 30g 35g 25g 40g 20g - - - - - - 20g 20g 10-20 g 10-15 g 15g 20g 10g 15g 20-30 g 15-20 g 25g 20g 200-300 g 300-400 g 400g 325g 350g 300g 50g 30g 50g 25g 50g 30g I50g 75g 75g 50g 75g 50g 150-250 g 150-200 g 200g 150g 200g 150g 200-300 g 200-300 g 300-400g 300g 300g 200-300 g 200-300 g 300-400g 400g 300-400 g 300-400 g 300-400 g 30g 30g 30g 30g 40g 45g 20g 20g 30g 15g 40g 30g 53 st jo in mortaliteto (povprečna starostna doba, rahitis, druge avitaminoze, obolenja žolča in jeter, anemije, umrljivost dojenčkov, nalezljive bolezni). Nato bomo govorile o napakah, ki jih dela v načinu prehrane prebival- stvo v tem ali onem kniju, pokazale praktično, kako se zdrava prehrana pri- pravlja, in povedale, kako naj bodo čez dan razporejeni posamezni obroki. Priporočále bomo izdatne zajtrke in lahke večerje. Pri pojasnjevanju, kako sestavljati jedilnike, si bomo vzele za osnovo seznam znanstveno ugotovljenih potreb, ki jih navajajo fiziologi. Seveda je to idealni način prehrane, ki ga praktično skoraj ne moremo doseči, ampak se mu kvečjerhu lahko bolj ali manj približamo. To pa deloma zaradi globoko zakoreninjenih navad in ponekod tudi zaradi gospodarskih težav. Vendar pa 'si moramo stalno prizadevati, da pri sestavi dnevne prehrane čimbolj upošte- varno zadevna priporočila. Druga osnova pa bodo pravilno sestavljeni jedilniki. Jedilniki naj bodo sestavljeni tako, da bo pri vseh večjih obrokih, vštevši' tudi zajtrk, zasto~ panD vsaj po eno živilo iz naznačenih skupin: 6 5~~~ 6V ~J- 'f!5/.:.1 (tL~,.~~V~a ':iIJo- Vitamin C kalci' Ta način v krogu pokazanih živil za pravilno sestavljanje jedilnikov se je :povsod dobro obnesel, ker je razumljiv in si ga je lahko zapomniti. Na splošno pa bomo propagirale večjo potrošnjo mleka in mlečnih pro- izvodov ter večjo potrošnjo sadja in zelenjave. V tej zvezi bomo govorile še 'o vrtičkih, kjer naj žene goje zelenjavo. Pri tem delu bi nam lahko pomagal 54 kak kmetijski strokovnjak z nasveti, rpredavanji in s rpraktičnim prikazom kakega vzglednega zelenjavnega vrta. Nazadnje bomo obdelale še glavne značilnosti najvažnejših živil in pomen posameznih snovi za organi'zem (ogljikovi hidrati,~ maščobe, rastlinske in ži- valske beljakovine, rudninske snovi in vitamini). Brez dvoma je, da bomo imele največ uspeha z manjšimi skupinami žena. Že kar med razgovorom naj bi se žene učile pripravljati zelenjavo in posa~ mezne mlečne jedi, ki jih še vse ,premalo poznajo. Morda hi katera od žena dala na razpolago svojo kuhinjo, kjer bi nekaj njenih prijateljic vpričo medi- dlllske sestre pripravljalo razne jedL Ob tej priložnosti hi se pogovorile tudi o sušenju sadja, o konserviranju sadja in zelenjave ter shranjevanju živil čez zimo. Tudi ta vprašanja nam bo z nasveti pomagal reševati kmetijski strokovnjak. Skratka, pri svojem delu moramo biti iznajdljive in ulJ?orabiti vse mož- nosti, saj je od tega dela v veliki meri odvisno zdravje našega prebivalstva. )Patronažni Cl. ln S Center patronaž: ustanova MLO Ljub stranskem razumev Ljubljane. Pobudo za orga alnih delavcev je d; področju te veje pn organiziranem delu "''' VJ..L.I. u.•..•..•.."'•. .l' _ nedicinskih sester jubljani r II. 1954 kot proračunska ledicinskih sester, ob vse- avstvenih organov MLO nedidnskih sester in soci- tični pouk učenk ŠMS na .a drugi strani pa želja po ekovega zdravja. Namen in naloga patronažnega centra je:. 1. da s povezovanjem. patronažne službe medicinskih sester in socialnih delavcev ugotavlja činitelje, ki vrplivajo ali bi utegnili vplivati na zdravstveno in socialno stanje otrok in družine; 2. da odreja, predlaga in izvaja potrebne ukrepe za zdravstveno in soci- alno zaščito otrok in drugih varovancev; 3. da v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami, množičnimi organizacijami in društvi širi zdravstveno prosveto in dviga zdravstveno in socialno raven družin mesta Ljubljane. Pred organizacijo patronažnega centra so delale na ohmočju mesta Ljub- ljane v letih 1947 do 1950 - 4 patronažne medicinske sestre, v letih 1950 do 1953 pa 8 patronažnih medicinskih sester in to na določenih sektorjih dela. Poleg patronažne službe so te sestre opravljale tudi dolžnosti zdravstvenih referentov in referentov za zaščito mater in otroka na rajonih. Od ustano- vitve patronažnega centra, torej od 1. II. letos, je zanimanje za patronažno službo medicinskih sester močno poraslo, tako da je število patronažnih sester že meseca marca letos znašalo 13, 1. septembra pa 18 medicinskih sester in 55 ; praktičnim prikazom 3.žnejših živil in pomen ščobe, rastlinske in ži- njšimi skupinami žena. jati zelenjavo in posa- lrda bi katera od žena prijateljic vpričo medi- i hi se pogovorile tudi ter shranjevanju živil 19a1 reševati kmetijski kak kmetijski strokovn kakega vzglednega zeler Nazadnje bomo obd posameznih snovi za or valske beljakovine, rudr Brez dvoma je, da 1 Že kar med razgovoron mezne mlečne jedi, ki : dala na razpolago svoje c1nske sestre pripravljaJ o sušenju sadja, o kon čez zimo. Tudi ta vpn: strokovnjak. Skratka, pri svojem delu moramo biti iznajdljive in ulporabiti vse mož- nosti, saj je od tega dela v veliki meri odvisno zdravje našega prebivalstva. )Patronažni center« diplomiranih ln soc:ialnih delaveev v medieinskih ljubljani sester Med. s. N e d a A n ž lov a r Center patronažne službe je bil ustanovljen 1. II. 1954 kot proračunska ustanova MLO Ljubljane na pobudo patronažnih medicinskih sester, ob vse- stranskem razumevanju in podpori socialno-zdravstvenih organov MLO Ljubljane. Pobudo za organizacijo patronažnega centra medicinskih sester in soci- alnih delavcev je dala na eni strani skrb za praktični pouk učenk ŠMS na področju te veje preventivne zdravstvene službe, na drugi strani pa želja po organiziranem delu za ohranitev in pridobitev človekovega zdravja. Namen in naloga patronaznega centra je:. 1. da s povezovanjem patronažne službe medicinskih sester in socialnih delavcev ugotavlja činitelje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na zdravstveno in socialno stanje otrok in družine; 2. da odreja, predlaga in izvaja potrebne ukrepe za zdravstveno in soci- alno zaščito otrok in drugih varovancev; 3. da v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami, množičnimi organizacijami in društvi širi zdravstveno prosveto in dviga zdravstveno in socialno raven družin mesta Ljubljane. Pred organizacijo patronažnega centra so delale na območju mesta Ljub- ljane v letih 1947 do 1950 - 4 patronažne medicinske sestre, v letih 1950 do 1953 pa 8 patronažnih medicinskih sester in to na določenih seMorjih dela. Poleg patronažne službe so te sestre opravljale tudi dolžnosti zdravstvenih referentov in referentov za zaščito mater in otroka na rajonih. Od ustano- vitve patronažnega centra, torej od 1. II. letos, je zanimanje za patronažno službo medicinskih sester močno poraslo, tako da je število patronažnih sester že meseca marca letos znašalo 13, 1. septembra pa 18 medicinskih sester in 55 2 socialna delavca. Od teh ,se 3 sestre specializirajo za patronažno službo na CHZ v Ljubljani, 4 medicinske sestre patronažnega centra pa so končale spe- cializacijo v letu 1953. . Za obsežno delovno področje (okoli 137000 prebivalcev) je število patro- nažnih sester še vedno premajhno, saj pride na eno sestro približno 10000 prebivalcev. Vkljub tak o majhnemu številu patronažnih medicinskih sester se rezul- tati njihovega dela in vsestranske skrbi za blaginjo posameznika in družine kažejo v stalnem zniževanju smrtnosti in obolevnosti dojenčkov, ki jim patro- nažne medicinske sestre posvečajo kar največjo skrb in nego. Patronažne medicinske sestre delajo na določenih sektorjih dela. Njihovo delo je izrazito terenskega značaja, kar dokazuje dejstvo, da so vprvem pol- letju porabile 60,74 % delovnega časa za hlšne obiske, 10 % za delo v posve- tovalnicah za matere in otroke, 3,24 % za sanacijo družin in posredovanja, za notranje delo, to je za rpisanje kartotek, poročil, analiz, za ankete pa je odpadlo 16,23 %', za delo v zdravstvenih kolonijah 1,45 %, za cepljenje pa 0,52%, medtem ko je na delovne sestanke odpadlo 8,03% delovnegača.'?a. Delo patronaznih medicinskih sester v patronaznem centru obsega: 1. skrb za bodočo mater; 2. skrb za mater in dojenčka; 3. skrb za predšolske otroke; 4. skrb za sanacijo družin; 5. skrb za odkrivanje otroških infekcijskih polezni in preprečevanje nji- hovega širjenja. Ad 1. S poukom o pravilni higieni žene in pravilni prehrani v noseč- nosti pomaga skrbeti za zdravje mater. S pošiljanjem v posvetovalnice za noseče pomaga preprečevati nerpravilnosti v nosečnosti in razna resna pato- loška stanja, ki v nosečnosti ogrožajo življenje matere in otroka. Poleg tega pripravlja mater na dolžnosti in naloge materinstva in na ta način deloma pripomore tudi do porodov zdravih otrok. Ad 2. Z zdravstveno vzgojo in praktičnim poukom prispeva k pravilni negi, prehrani in vzgoji dojenčka in k zdravemu razvoju otroka. Skrbi za higiensko okolje otroka in odpravo pomanjkljivosti, ki kvarno vplivajo na rast in razvoj otroka. Propagira obisk zdravstvenih ustanov otroške zaščite in po- maga materam rpri izvajanju zclravniških navodil in odredb. Ad 3. Sodeluje s socialno zdravstvenimi sveti na terenih pri izbiri otrok za kolonije, letovanja in okrevališča in aktivno sodeluje v zdravstvenih kolo- nijah. Daje materam zdravstvene nasvete za pravilen telesni in duševni razvoj otroka. Ad 4. Posega z intervencijami v družinsko skupnost, ki ji grozi razpad, na več načinov: a) skrbi za socialno ravnovesje družine, za primerno zaposlitev članov družine, b) opozarja organe oblasti na probleme prostitucije in alkoholizma, c) nudi socialno in zdravstveno ogroženim otrokom potrebno pomoč bo- disi direktno ali preko us~anov in množičnih organizacij ter društev, 56 č) oskrbi nosečnicam ugodne pogoje za zdrav porod preko materinskega in dečjega doma ali potrebno pomoč na domu preko gospodinjskega servisa. Ad 5. Pri vseh teh nalogah kakor tudi pri odpravljanju higienskih po- manjkljivosti in s sodelovahjem pri cepljenju pomaga odkrivati infekcijske bolezni in preprečevati njih širjenje. Patronažne medicinske sestre si trajno prizadevajo za saniranje neure- jenih družin. Ne samo da z anketami Ulgotavljajo činitelje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na zdravstveno in socialno stanje otrok, ampak pomagajo tudi rposameznikom in družinam, tako da opozarjajo posameznike na kvarne vplive in budijo v njih čut odgovornosti za aktivno zanimanje ali vsaj isode- lovanje pri reševanju njihovih lastnih družinskih problemov. Dostikrat inter- venirajo na razne forume in družbene organizacije ter socialno zdravstvene svete na terenih, da se kake družine sanirajo s skupnimi močmi. Včasih je dovolj, da se bolehen otrok odda v okrevališče, otrok zaposlene matere odda v jasli, vrtec, igrišča, kjer so otroci pod nadzorstvom, ali da se prezaposlena ali bolna mati zača!sno razbremeni skrbi za otroka. Dostikrat je družina sani- rana že s tem, da materi posredujemo primerno zaposlitev, da poskrbimo za zboljšanje prehrane, da jo učimo gospodinjstva, kuhanja, šivanja itd. Pri vsem tem delu patronažna medicinska sestra razvija pri svojih 'varo- vancih smisel za zdrav način življenja, pridobiva ljudi za aktivno sodelovanje pri ohranjevanju fizičnega, emocionalnega in socialnega zdravja. Pomaga jim do srečnejšega življenja in hrabri jih, da razvijajo lastno kulturo. Omogoča jim, da dosežejo družbeni in gospodarski napredek. Če patronažna sestra ne more preprečiti bolezni in varovancem ohraniti zdravja, če mora varovanec v bolnišnico, tedaj seznani zdravnika z okoljem in razmerami, iz katerih bolnik prihaja, in kje se po njenem mnenju skri- vajo zunanji vzroki bolezni. Zdravniku je delo olajšano, ker ne vidi v bolniku samo bolj ali manj zanimiv primer bolezni, ampak gleda v pacientu celega človeka z vsemi okoliščinami, ki vplivajo nanj. Važno je tudi del0 patronažne medicinske sestre v posvetovalnicah za matere in otroke. Tem pomembnejša je njena vloga v individualni zdrav- stveni vzgoji preko hišnihobiskov, ker kontakt pacienta ali matere z zdrav- nikom le redko pomeni zdravstveno vzgojo v pravem pomenu besede. Zdrav- ník je pogosto prezaposlen in utegne dati v glavnem samo osnovna navodila o načinu življenja, tak o da se niti ne more toliko poglobiti, da bi pa- cientom skušal spreminjati življenjske navade. Zdravljenje je tem uspeš- nej.še, če patronažna sestra varovancem, ki ji zaupajo in jo spoštujejo, po- maga spremeniti način življenja oziroma osvojiti nova gledanja in zavzeti novo sta lišče do življenja (alkohol, kajenje, ponočevanje, pljuvanje itd.). Na drugi strani pomaga zdravniku, da se njegovi ukrepi in nasveti glede prehrane in splošne skrbi za zdravje otrok v resnici tudi izvajajo, ker nudi praktično po- moč materam, zdravnike v posvetovalniCi pa obvesti o morebitnih posebnih neprilikah prizadete družine. Mnogo ljudi, ki jih patronažna medicinska sestra obiskuje, živi v skrbeh in nezadovoljstvu. Večkrat čutijo strah pred dejanskimi in dozdevnimi teža- vami in skoro je ni stvari, ki bi :pe vzbudila zanimanja dobre medicinske sestre. Ti ljudje navadno trpijo tako telesno kakor duševno, bodisi kot posa- mezniki ali pa se borijo s socialnimi težavami kot družina v celoti. Patro- nažne sestre ne uravnavajo tujega življenja na ta način, da bi postavljale 57 pravila in nastopale v imenu zakona, njihov cilj ni samo v tem, da blažijo bol in trpljenje, ampak da z delom izzovejo akcijo, ne pa samo pasivno odobra- vanje varovancev. Vse delo patronažne sestre je prežeto z željo, da vzgaja, ne pa le pridiga. Svoje &trokovno znanje povezuje s sposobnostmi pedagoga in socialnega delavca. Zato mora tudi sama biti kulturna, prilagodljiva in mora poleg strbkovnega znanja poznati načela duševno higienskih dognanj, druž- benih ved, javnega zdravstva, zdravstvene administracije in tehniko zdrav- stvene vzgoje. Ko bo sodelovanje med zdravniki, sestrami in socialnimi delavci bolj po- globljeno in ko bodo vsi ti bolje pripravljeni za vzgojo staršev, bodo tudi bolje znali to1mačiti nove pridobitve v zdravstvu, kjer koli se bodo za to nudile možnosti. Patronažne medicinske sestre in pa socialne delavce čakajo številne nove naloge in obsežno delo. Ne smemo pozabiti, da v zdravstvu ne more biti napredka brez požrtvovalnega in vztrajnega dela dobrih medicinskih sester. Tudi morajo patronažne sestre biti na svojih delovnih mestih ob pravem času, da jim ne porečejo: »Naučili ste nas živeti šele takrat, ko nas je živ- ljenje že prizadelo.« . jQ vzgOJO II e dela, njena mnOZlC- mosti neke družbe je njenega ekonomskega, v neposredni zvezi od ., od stanja in vpliva ravni, to je higienske Pofronožnc VI Zdravstvena vzgoja, nost, intenzivnost in n; odvisno v prvi vrsti oe kulturnega, socialnega i značaja zdravstvene po okolja na ljudsko zdrav oziroma zdravstvene za'v'"'~•• 1'. __~. _ lzbor tematike v zdravstveni vzgoji mora biti v skladu z zdravstveno problematiko glede na krajevne, časovne razmere in glede na socialno struk- turo. Zdravstvena vzgoja mora poseči vedno tja, kjer se pojavi kako pereče zdravstveno vprašanje, ki sicer presega okvir zdravstvene službe in za kate- rega rešitev je potrebno sodelovanje zdravstveno zavednih množic. Vsakomur izmed nas je znano, kakšno usodno vlogo igra tuberkuloza v patologiji in mortaliteti našega prebivalstva. Vsakomur pa je tudi znano, da saniranje najrazličnejših socialno-epidemioloških faktorjev, kar je osnovni pogoj za uspešno borbo proti tuberkulozi, daleč presega možnosti in obseg še tako dobro razvite protituberkulozne kurativne službe in da to dejansko po- sega v naše cE;lotnodružbeno življenje. Tako je tudi zdravstvenovzgojna služba postavila borbo proti tub erku- lozi na prioritetno mesto. O tuberkulozi je bila tiskana cela vrsta brošur in letakov in to v ogromnih nakladah, ravnó tako lepakov, prirejale so se stalne in potujoče razstave. Za to terno je bilo izdelanih več filmov in diapozitivov, predvajali so se tudi inozemski filmi. Predavanja o tuberkulozi, na katerih 58 lcialnimi delavci bolj po- 'zgojo staršev, bodo tudi kjer koli se bodo za to amo v tem, da blažijo bol pa samo pasivno odobra- 'ežeto z željo, da vzgaja, s sposobnostmi pedagoga ma, prilagodljiva in mora Ligienskih dognanj, druž- ;racije in tehniko zdrav- pravila in nastopale " in trpljenje, ampak d vanje varovancev. V~ ne pa le pridiga. SV( in socialnega delavca. poleg strokovnega zn benih ved, javnega z stvene vzgoje. Ko bo sodelovanj' globljeno in ko bodo bolje znali to1mačiti nudile možnosti. Patronažne medicinske sestre in pa socialne delavce čakajo številne nove naloge in obsežno delo. Ne smemo pozabiti, da v zdravstvu ne more biti napredka brez požrtvovalnega in vztrajnega dela dobrih medicinskih sester. Tudi morajo patronažne sestre biti na svojih delovnih mestih ob pravem času, da jim ne porečejo: »Naučili ste nas živeti šele takrat, ko nas je živ- ljenje že prizadelo.« Patronažna služba in zdravstvena v protituberkulozni službi Dr. Dušan Reja . vzgoJa Zdravstvena vzgoja, vsebina njenega dela, metode dela, njena mnOZlC- nost, intenzivnost in njeno prioritetno mesto v dejavnosti ne-ke družbe je odvisno v prvi vrsti od razvojne stopnje te družbe, njenega ekonomskega, kulturnega, socialnega in političnega stanja, s tem pa v neposredni zvezi od značaja zdravstvene politike, od zdravstvenih razmer, od stanja in vpliva okolja na ljudsko zdravje tel' od zdravstvenoprosvetne ravni, to je higienske oziroma zdravstvene zavesti prebivalstva. lzbor tematike v zdravstveni vzgoji mora biti v skladu z zdravstveno problematiko glede na krajevne, časovne razmere in glede na socialno struk- turo. Zdravstvena vzgoja mora poseči vedno tja, kjer se pojavi kako pereče zdravstveno vprašanje, ki sicerpresega okvir zdravstvene službe in za kate- rega rešitev je potrebno sodelovanje zdravstveno zavednih množic. Vsakomur izmed nas je znano, kakšno usodno vlogo igra tuberkuloza v patologiji in mortaliteti našega prebivalstva. Vsakomur pa je tudi znano, da saniranje najrazličnejših socialno-epidemioloških faktorjev, kar je osnovni pogoj za uspešno borbo proti tuberkulozi, daleč presega možnosti in obseg še tako dobro razvite protituberkulozne kurativne službe in da to dejansko po- sega v naše celotno družbeno življenje. Tako jetudi zdravstvenovzgojna služba postavila borbo pI'oti tub erku- lozi na prioritetno mesto. O tuberkulozi je bila tiskana cela vrsta brošur in letakov in to v ogromnih nakladah, ravno tako lepakov, prirejale so se stalne in potujoče razstave. Za to terno je bilo izdelanih več filmov in diapozitivov, predvajali so se tudi inozemski filmi. Predavanja o tuberkulozi, na katerih 58 50 predavali naši najboljši zdravstveni delavci, 130 bila dobro obiskana in v primeri z drugimi temami najštevilnejša. Gotovo se ni o nobenern drugem zdravstvenem problemu publiciralo v dnevnem in periodičnem časopisju toliko, kakor ravno o tuberkulozi. Množične organizacije, posebno organizacija RK ln pa Enotni sindikati 130 za 'potrebe protituberkulozne borbe angažiraÍi svoje članstvo in 50 postavili v delovnih kolektivih v te nam~ne organizirane. enote, kot 130 protituberkulozne komisije in protituberkulozni aktivi, zdravstveni aktivi s p:rvenstveno nalogo zdravstvene vzgoje, epidemiološke sanacije bol- nikovega okolja ter socialne zaščite bolnika in njegove družine. Zdravstveni vzgojitelji srno pri programskem izboru tematike bili mno- gokrat mnenja, da je bilo o tuberkulozi napisanega in povedanega že toliko in to sistematično skozi celo vrsto let, da mora ta kompleksni zdravstveno druž- beni problem poznati že vsak naš državljan. Prepričani srno bili, da je po- trebno znanje o tuberkulozi, ki ga zahteva uspešna preventiva, prešlo v zdrav- stveno zavest množic, s čimer bi bili dani pogoji za sistematično in uspešno protituberkulozno borbo. Podatki, ki jih je zbral Zvezni zavod za ljudsko zdravje, 130 pokazali, da to ni tako. Podatki 130 bili zbrani s pomočjo ankete med 5770 tuberkuloznimi bolniki, ki se zdravijo v protituberkuloznih dispanzerjih in bolnišnicah. Poleg drugega se je hotelo ugotoviti, kakšno je znanje bolnikov o poteh okužbe in širjenja tuberkuloze. Od bolnikov, ki 130 se zdravili v protituberkuloznih dispanzerjih, je bilo 62 %1, od bolnikov, ki 130 se zdravili v bolnišnicah, pa tudi 62 % takih, ki niso odgovorili ali 130 izjavi1i, da ne vedo, ali pa 130 dali nemo- goče odgovore. Od tistih, ki 130 izjavili, da ne vedo, se jih je v dispanzerjih zdravilo 20%1, v bolnišnicah pa 39 %. Kaj nam povedo te številke? Prvič nam kažejo popolno brezbrižnost in insuficienco ustanov protituberkulozne borbe v :zJdravstvenovzgojnem pogledu in drugič, da prebivalstvo nima najosnovnejšega znanja o tuberkulozi, če ga pa ima, pa le zelo površnega, vsekakor pa nima tistega znanja in Uste zdrav- stvene zavesti, ki je potrebna za sodelovanje pri odstranjevanju socialno- epidemskih faktorjev v gibanju tuberkuloze. Naše prebivalstvo pozna tuber- kulozo in strah pred obolenjem, saj jih je od bolnikov, ki 130 prvič prišli na pregled v protituberkulozni dispanzer, 77 % izjavilo, da 130 prišli zaradi suma, da 130 zboleli. za tuberkulozo. Torej dokazuje to, da je bolnikom tuberkuloza poznana, da pa je to znanje površno, pasivno in nezavedno osvojeno. Zato jih to znanje ne spodbuja, motivira niti ne mobi1izira k dejanskemu sodelovanju v borbi proti ternu družbenemu zlu. ••Torej na eni strani vsi veliki napori zdravstvene vzgoje v korist proti- tuberkulozne borbe, na drugi strani pa pomanjkanje zadevne zdravstvene za- vesti prebivalstva. Prava negacija z!dravstvenovzgojne dejavnosti! Ali je naše prebivalstvo specifično za ta problem vzgojno nedostopno? Ali je verjetno, da množi<;e to široko zavarovanje zdravljenja tuberkuloze s strani države demobilizira? Prvo gotovo ne drži. Pa tudi demobi1izacija prebivalstva spričo dejstva, da je država prevzela vso težo strokovne in materialne plati protituberkulozne borbe, ne more biti tolikšna. Preostane še edina možnost, namreč vpraša.nje, ali je naše dosedanje zdravstvenoprosvetno delo uspešno. Kaj hočerno v zdravstveni vzgoji glede tuberkuloze - to se pravi, smoter nam je jasen, tematika dobro poznana --. 59 pa kljub ternu ta neuspeh v vzgoji! Ostane nam torej odprto le še vprašanje dosedanjih metod vzgojnega dela. Če smatramo za potrebno, da v borbi proti tuberkulozi spreminjamo na- vade, običaje in odnose 'ljudi, ne pa da zdravstvena vzgoja daje samo infor- macije in neko znanje o tuberkulozi, tedaj moramo zdravstveni vzgojitelji pravilno oceniti vrednost dosedanjih metod delav zdravstveni vzgoji. Vzemimo na primer posameznika, ki pasivno posluša neko predavanje o tuberkulozi ali na samem prečita zadevno brošuro ali letak. Jasno je, na vsebino letaka ali predavanja lahko pristane, toda nihče ga k ternu ne more prisiliti. Prav zaradi tega ni primoran, da bi navodila oziroma nasvete, ki jih daje brošura ali predavanje, tudi sprejel in uporabno prenesel v življenje. Dokazi v takih primerih niso dovolj močni, da bi že sami s;premenili mišljenje in odnos posameznika do določenega problema in s tem v zvezi njegove po- glede in zadržanje. In ravno tuberkuloza s svojimi družbenimi koreninami globoko posega v navade, običaje vsakdanjega življenja, v neznanje ali celo predsodke posameznika ali v njegove ekonomske razmere. S tega vidika nam mora biti jasno, da je naše dosedanje zdravstveno- prosvetno delo v obliki predavanja pred številno publiko, s pomočjo tisk a, razstav in filmov glede na množičnost imelo ogromen pomen v podajanju potrebnih informacij in znanja o tuberkulozi, o protituberkuloznih preventiv- nih akcijah, kot so fluorografiranje, besežiranje, sistematični pregledi itd., ni pa imelo dovolj vzgojnega vpliva za oblikovanje zdravstvene zavesti prebi- valstva, enega izmed osnovnih pogojev za borbenost in uspešnost v borbi s tuberkulozo. Pojdimo torej od sicer množično zajetega, pa zato bolj površnega in pe- dagoško manj dognanega dela k zdravstvenovzgojnemu delu v manjših sku- plnah, kjer lahko posameznik enakopravno razpravlja z ostaliJffii člani skupine o nekem problemu. Tu lahko dobi, če je potrebno, da spremeni svoje mnenje, dovolj argumentov in podpore od ostalih članov skupine, kjer je vedno dovolj časa in možnosti, da se vse nejasnosti pojasnijo - teh možnosti namreč na predavanjih navadno ni. Če bi šli po tej poti, potem srno lahko prepričani, da bi metoda dela v diskusijski skupini z uspehom prestala ponovno evalva- cijo, to je vrednotenje pedagoške učinkóvitosti svojega dela. Zdravstveni vzgoji in prosveti se v protituberkulozni borbi postavljajo sledeče naloge: . 1. Seznanjati prebiwalstvo s problemi tuberkuloze in ga pridobivati za odziv in sodelovanje pri vseh protituberkuloznih akcijah, ki jih izvaja proti- tuberkulozna služba, kot so na primer besežiranje, fluorografiranje, borba proti goveji tuberkulozi itd. 2. Oblikovati pri vplivnih posameznikih in skupinah, posebno v gospodar- skem sektorju, zdravstveno zavest in čut odgovornosti do tega družbenega problema, kar naj bi omogoči1o množičnost in intenzivnost protituberkulozne borbe. Seveda bi se to reklo angažirati čim več sredstev, urejevati delovne odnose tuberkuloznih bolnikov in ustvarjati različne možnosti za njih po- klicno rehabi1itacijo. 3. Delati z bolnikom individualno, da dosežemo pri njem čut dolžnosti ·do zdravja, discipliniranost v zdravljenju, obzirnost do svoje okolice, in da ga ohranimo duševno uravnovešenega, kar mu še nadalje omogoča zdrave -odnose v družbi. 60 4. Zdravstveno vzgajati svojce in najbližje iz bolnikove okolice, da za- vestno izvajajo vse, kar je potrebno za zdravstveno zaščito ostalih, predvsem otrok, da pa pri tem vendarle z vsem taktom in strokovno usposobljenostjo nudijo bolniku vso potrebno nego. Če v prvih dveh točkah, ko gre v glavnem za formiranje javnega mne- nja, zadostujejo dosedanje metode zdravstvene prosvete, tedaj je potrebno za oblikovanje individualnega znanja in zavesti pri bolniku in njegovi okolici poglobljenega zdravstvenovzgojnega dela, ki temelji na poznanj1.lcpsihologije bolnika, na kvaliteti medčloveških odnosov in pa, kar je posebno važno, na možnosti pogostnih in medsebojnih osebnih kontaktov. To poslednjo zahtevo v zdravstvenovzgojnem delu pa lahko izpolni samo sistematična in kvalitetno vodena patronažna služba, ki jo predstavljajo pa- tronažne sestre raznih zdrav1stvenih, predvsem preventivnih ustanov. Patronažno delo na splošno zahteva posebne strokovne kvalifikacije, čuta obzirnosti, potrpežljivosti, sposobnosti za ,prilagojevanje vsakokratnim oko- liščinam, določenega smisla za radoživost in humor in, kar je še važnejše, za umetnost v podajanju znanja in nasvetov. Vse to velja še posebno za delo s tuberkuloznim bolnikom, ko moramo računati z določenimi psihičnimi altera- cijami bolnika od skrajnega čuta strahu preko depresivnih, često pa tudi evfo- ričnih stanj do skrajne zlobe in asocialnosti. Katero patronažno sestro boste smatrali za uspešno v svojih nalogah? Patronažna sestra A na primer bo zelo smiselno in skrbno podala svoja navodila in potrebno znanje bolniku in njegovi okolici. Ne bo pa pri tem dosegla, da bi bolnik in domači spremenili svoje običaje in način življenja, kar bi bilo nujno s,pričo novega dejstva - zavoljo pojava tuberkuloze v dru- žini. Ne bo tega dosegla, ker morda ne bo sposobna dati za to praktičnih ter njihovim materialnim in kulturnim razmeram ustreznih nasvetov. Patronažna sestra B bo podala lahko odlične in praktične nasvete, toda ostali bodo brez efekt a, ker si sestra ne bo znala pridobiti zaupanja v dru- žini in bo napravila lahko vtis, kakor da hoče 'svojo avtoriteto na nekakšen način vsiliti. Patronažna sestra C ťo nasprotno imela smisel za opazovanje raznih navad, običajev in želja v domačem življenju. Skušala bo na spreten način pripraviti prizadete, da bodo sami poiskali in se odločili, kako hodo asanirali bolnikovo okoHco, uredili stanovanjsko vprašanje, zagotovili potrebno pre- hrano in nego bolniku samemu, obenem pa bo neopazno zaščitila vse ostale v njegovi bližini. Tako bo na neopazen način privedla do spremembe doseda- njega sistema in reda v družini. Le delo patronažne sestre C smatramo za uspešno, ker ona je dosegla to, kar je najvažnejše, da odgovornost za izvajanje navodil zdravljenja in skrb za zaščito in ohranitev zdravja ostalih ter vse drugo ne sloni samo na zdrav- stvenih delavcih, temveč so to prevzeli bolnik sam in njegova družina. Važno je, da se bolnik in njegova družina zavedajo prispevka, ki ga sami doprinašajo k povrnitvi oziroma ohranitvi zdravja. Važen psihološki moment je nadalje to, da sestra zna v konstruktivnem smislu izkoristiti strah in bojazen, ki jo povzroča bolezen. Vzgojiti je treba bolnika in svojce tako, da bodo sposobni sprejeti invalidnost, dolgotrajno ali celo neozdravljivo bolezen tako, da temu prilagodijo svoje življenje na čim holj primeren in koristen način. Posebno bolnikom bolezen in invalidnost ne 61 sme postati vzrok za depresijo in odpoved, temveč spodbuda, ki naj jih žene~ da razvijajo svoje znanje in sposobnosti v smeri, ki jim omogoča, da kompen- zirajo izgubljeno in dosežejo še večjo osebno zrelost in veljavo. Patronažna sestra se :raesme omejevati samo na dajanje nasvetov in na poučevanje, temveč mora uporabiti vse osebne izkušnje in pripomočke, da družini bolnika vcepi večjo skrb za svoje zdravje. Prizadevati si mora, da svoje lastno pojmovanje o potrebah in težavah družine in o zadržanju, ki ga bo morala sprejeti družina, razumno združi s pogledi, ki jih imajo glede na svoj položaj in svoje težnje prizadeti sami. Znati mor a vplivati na njihov način življenja in jih pripraviti do tega, da se takoj in pametno opredele, tako da bo rešitev hkrati učinkovita in praktično sprejemljiva za vse. Če pa hoče patronažna sestra to doseči, se mora zavedati, da temeljijo odnosi in mnenje tistih, ki jih poskuša vzgojiti, na družbenih tradicijah in osebnih izkušnjah. Zato je potrebno, da tudi ona postavi svoja čustva in odnose na družbene temelje in jih prilagodi zadevnim izkušnjam. Bolnik, ki je imel slabo izkušnjo bodisi pri zdravljenju ali ob kontaktu z zdravstveno osebo, ne bo pripravljen sprejeti nobenih nasvetov ali navodil, vse dokler ne bo prva njegova izkušnja nevtraliz:i:rana z ugodnejšo ugotovitvijo. Najpotrebnejša lastnost, ki jo mora imetipatronažna sestra, je brez dvoma ta, da vzpostavi zadovoljive odnose z bolniki in da ustvarja atmosfero za- upanja. To pa ni vedno lahko. Kar prepogosto predstavlja patronažna sestra bolniku zdravstveno oblast, proti kateri čuti nekakšen odpor. Dostikrat vidí bolnik v njej osebo, ki ga ima namen prisiliti, da uvidi svůj neprijeten po- ložaj, zato ji kljubuje. Morda je rilvno ona tista, ki bo pripomogla, da se bO' bolnik moral odločiti za operacijo ali za kak drug poseg, ki se ga boji ali pa mu ni prijeten. Bolnik si bo mislil ali celo rekel: saj vas nismo klicali in čisto lahko pre- bijemo brez vaših uslug. To kljubovanje ni vedno naperjeno proti patronažní sestri, temveč se večkrat izkaže, da je namenjeno zdravnikom, bolnišnici ali dispanzerjem, ali pa se za njim skriva strah in nezaupanje. V takem primeru je potrebno mnogo spretnosti in obvladovanja, da se na kakršen koli način paralizira sovražni odpor družine in da se ta prikrita jeza spremeni v pristanek in sprejemljivost za določene nauke in nasvete. Najti je treba pravo beseďo in too pnivem času ter s primernim glasom in kretnjami, ki hodo privedle do popuščanja napetosti in spodbudile priza- dete, da bodo zaupali sestri svoje skrbi in težave. Treba je zrelosti duha in dokaj sočustvovanja, da potI1pežljivo poslušamo, kako se ljudje pritožujejo nad ukrepi, ki jih sami smatramo za primerne, in cla dopuš'čamo, da se dosti- krat kritizirajo osebe, ki tega zaradi svoje neutrudljivosti in vestnosti v službi ne zaslužijo. Vse to pa zaradi tega, da ne razdremo zaupnega vzdušja. Patronažna sestra mora uganiti občutke bojazni in groze, ki se pojavljajO' pri raznih boleznih, znati mora s primernimi argumenti bolnika pomiriti in po potrebi njegov strah izrabiti, da bo postal dostopnejši za njen poduk in nasvete. Če pa naleti na bolnika, ki je vse preveč miren in predan, tedaj mora po- dvojiti svojo pozornost, ker tu navadno ne gre za pogum, temveč nasprotno za globoko potrtost. Samo tako bo namreč v njem vzbudila zanimanje in pripravljenost za StPrejemanje. Le z vzpostavitvijo pravih odnosov z bolnikom in družino bo ljudi pri- pravila, da bodo sprejemali njene nasvete in pouk. 62 Nekaj praktičnih napotkov za zdravstvenovzgojno delo. Če hočemo poučevati ali dajati nasvete, moramo znati poslušati. Tisti, ki dostojno posluša, ne more biti indiferenten. Bolnik bo v takem poslušanju videI znak zanimanja za njegove misli in potrebe in s tem je že storjen prvi intimni korak, ki je potreben v vsaki zdravstvenovzgojni akciji. Če se hočemo s svojo temo približati bolniku, je treba poznati vseču- stvene in socialne pojave in se seznaniti z vsemi faktorji, ki soodločajo pri človekovem obnašanju, poznati je treba njegove interese in psihološke reak- cije, ker vse to skup aj oblikuje njegovo miselnost in njegovo osebnos.L Nadalje je važno, kako neko zdravstveno snov podajamo. Če hočemo, da so taka pojasnila res razumljiva, ne zadostuje, da jih samo izrečemo, temveč je potrebno, da tisti, katedm so namenjena, vedo za njihovo koristnost in uporabnost v vsakdanjem življenju. Izražati se moramo nazorno in preprosto, da nas bodo tisti, ki jih želimo poučiti, razumeli. Osnovni pogoj za uspešnost zdravstvenovzgojnega dela je, da patronažna sestra pri ljudeh, katerim je pedagoška akcija namenjena, vzbudi zanimanje za snov. Seveda pri tem ne sme svojih interesov, ki temeljijo na strokovnosti, na predhodnem študiju zdravstvenih .razmer, raznih morbogenih faktorjev, kvarnosti vplivov okolja, na statističnih podatkih itd., istovetiti z zaintere- siranostjo pri poslušalcih. Njihovo zanimanje je namreč navadno le subjek- tivnega značaja, bodisi da temelji na njihovem zdravstvenem stanju, nava- dah, običajih ali tudi predsodkih verskega značaja ali pa splošni zaostalosti. Zato je priporočljivo, da se patronažna sestra pozanima najprej za vprašanja, ki žulijo prizadete, da najprej na primeren način obravnava ta vprašanja in da šele nato preide na snov, s katero hoče seznaniti poslušalce. Patronažna sestra se mora zavedati, da bolnik ali njeg.ova okolica gledajo na dogodke v zdravstvu z doceladrugimi očmi kakor pa ona sama. Bolnik in svojci navadno le redkokdaj razumejo resnost in nevarnost situacije, če so znaki še tako resnega obolenja le malo vidni in neotipljivi. Tudi respekt pred neznanim ali neodložljivim je pri bolniku oziroma svojcih največkrat pretiran, bodisi da gre za operacijo ali pa za življenjski režim, ki bolnika iztrga iz njegove okolice, v kateri se je počutil gotovega. Posebno važno pa je, da bolnika in njegove svojce pravilno pripravimo, to se pravi, da v snov, ki jo rpodajamo, vključimo emocije bolnika oziroma svojcev. Izkušnje in orpazovanja iz dinamične psihologije kažejo, da še tako dobro podprta dejstva navadno ne prepričajo poslušalcev in jih ne pridobe za izvajanje higienskih standardov ali zahtevanih preventi'Vnih ukrepov. Če gledamo z očmi dinamične psihologije, tedaj se posameznik smatra za objekt stalno se izpreminjajočih motivacij. Za uspeh v zdravstveni vzgoji je potrebno, da zdravstveni vzgojitelj pozna vse endogene motivacije posameznika in to v času -in v okoliščinah, kada,r hočemo nanj vplivati. Kadar hoče zdravstveni vzgojitelj pridobiti posameznika ali skupino za določeno zdravstveno akcijo, ne sme apelirati na neposredno korist za nje- govo zdravje, ker je za večino ljudi pojem zdravja zelo odmaknjen in ne- oHpljiv. Človek ne pozn~ nagona, da bi hil zdrav, pač pa žeH jesti, se gibati, biti močan, privlačen, imeti prijatelje, žeti pri delu uspeh, želi si ljubezni, seksualnega izživljanja, da bi imel otroke itd. Še kadar želi bolnik ozdraveti, si tega ne žeH zaradi zdravja samega, temveč zato, da hi nadaljeval z nor- malnim življenjem, delom itd. Pravilna motivacija je pol vzgojnega efekta. 63 Patronažna sestra v protituberku1ozni borbi ne sme imeti 1e ozke stro- kovne izobrazbe, temveč mora obv1adati široko tematiko, ki zajema vso kom- p1eksnost vprašanja tuberku1oze. Poznati mora področje socia1ne medicine s potrebnim znanjem psih010gije, pedagogike, družbenih ved, poznati mora vse činite1je, ki 1ahko igrajo vlogo pri zdravstveno družbeni sanaciji jetičnega bolnika in njegove družine. Patronažna sestra lahko pri svojem delu uporablja razna zdravstveno- vzgojna sredstva in rnetode. Za individualno delo z bolnikom je razgovor ali dialog gotovo eno naj- primernejših in najmočnejših sredstev, ker ga lahko prilagodimo vsakokratni apercepcijski sposobnosti, ker ga lahko individualiziramo. Pri razgovoru lahko pridejo do izraza vsi prej našteti osnovni pogoji, kot so prilagoditev bolniku, zbuditev zanimanja v njem, njegovo pravilno motiviranje itd. Prednost raz- govora je tudi v tem, da bolnik pri tem ne ostane pasiven in da je podana možnost, da se med rpatronažno sestro in bolnikom čimprej ustvari potrebna zaupna in iskrena atmosfera. Patronažna sestra mor a imeti s seboj izbor zdravstvenovzgojnega čtiva od brošur do letakov in zdravstvenih revij, skuša naj pri bolniku za njih vsebino zbuditi zanimanje. Tudi če je bolnik brez- brižen, se bo vendar pozanima1 vsaj za sestavke, ki opisujejo njegovo bolezen. Pri razgovoru naj patronažna sestra uporablja čim več nazornih sredstev, kot so slike, ilustracije, flanelografi, male potujoče razstave itd. Pri :zJdravstvenovzgojnem de1u s člani najbližje okolice naj patronažna sestra poleg danih nasvetov ali navodil osebam, ki so v najtesnejšem stiku z bolnikom, izrabi priliko, da pr1tegne poleg č1anov družine tudi najbližje sosede. Poveže naj jih med seboj in na ta način ustvari skupino oseb, s kate- rimi pozneje dela v smislu metode zdravstvene vzgoje v diskusijski skupini. Vsa raziskovanja so pokazala, da je pedagoški uspeh dela v diskusijski sku- pini od vseh doslej poznanih metod dela največji in najtrajnejši. Misli, ugo- tovitve in asociacije, ki izhajajo iz takšne kolektivne formacije, daleč pre- segajo ono, kar bi dosegli pri lstem številu oseb, ki bi samostojno poslušale kako predavanje, prebrale kak članek ali brošuro. Pouk v skupini neprestano bogati znanje in izkušnje udeležencev z njihovimi medsebojnimi doprinosi. Če je zbranih več oseb, mnogo laže rešujejo številne probleme in prej ugotove tiste težave, katerim se je treba izogniti. Posebno kadar gre za razne odlo- čitve pri asanaciji oko1ja, izolaciji bolnika, ki dostikrat presegajo moči in materialne možnosti sorodnikov, se taka skupina lahko med seboj Slporazume o tem, kaj je treba napraviti, in bodo pri izvrševanju danih nalog pokazali več volje in moči, kot pa če bi bile te odločitve osvojene po drugi poti. Nadaljnja prednost skupinskega dela je v tem, da člani skupine repro- ducirajo diskusijo med svojimi znanci. Na ta način se' neka misel, neko znanje in ukrepi širijo izven meja skupine, kar je posebno važno za oblikovanje zdravstvene zavesti, ki edina 1ahko vzbudi prave odnose in voljo do sodelo- vanja v skupnih naporih za borbo proti tuberkulozi. Diskusijska skupina pomeni tudi najuspešnejšo metodo za nadaljnjo pene- tracijo zdravstvene vzgoje v posameznih kolektivih, bodisi da je to vas, za- druga ali industrijsko podjet je. Tudi organizirane edinice protituberkulozne borbe pri RK, to so sekcije in aktivi, so lahko nekakšne diskusijske skupine. Posebno uspešna pa je ta. metoda dela, če pri njej' zaradi lažjega pred- .-očevanja in razumevanja uporabljamo sodobna nazorna sredstva, kot so diapo- 64 zitivi, diafilmi, flanelografi itd., ali pa damo članom na razpolago zadevno zdravstvenovzgojno čtivo. Nadalje je važno, da se za vsa razpravljanja in morebitne zaključke na~ kažejo konkretne naloge, ki' naj se tudi že porazdele med posamezne člane. Patronažni sestri mora uspeti, da delo z bolnikom, zdravstveno vzgojo oseb in njegove okolice ter delo z ostalimi faktorji, ki naj bi sodelovali pri reševanju vprašanj socialne sanacije, poveže v enotno - neprekinjeno akcijo. Za zdravstvenovzgojno delo z bolnikom ali svojci, za uporabljanje ka- terih kolí metod pa je treba posebej poudariti, da mora patronažna sestra izbrati ugoden trenutek, ko bosta bolnik in okolica bolnika za ta pouk in tolmačenje najbolj dovzetna.· Tako bi pouk in nasveti, ki bi bili dani nepo- sredno po ugotovitvi diagnoze tuberkuloze, bili verjetno brez učinka, ker bi bili "izrečeni prav takrat, ko je družina še vsa pod vtisom težkega udarca. Bolnik sam in tudi njegovi domači tedaj niso sposobni, da bi posvetili za- dostno pozornost navodilom, ki bi jim jih dala patronažna sestra, ker so še vsi prizadeti od strahu in nenadoma nastale spremembe v dotedanjem živ~ ljenju. Ob takih priložnostih je koristno, da jim pomagamo, da izrazijo svoja čustva in jih tako do neke mere umirimo. Kar se tiče neposrednih navodil, je bolje, da jih preložimo na poznejši čas. Nekateri bolniki in svojci pa bi radi navodila takoj, da jih začno takoj izvajati, da bi laže premagali svojo čustveno zmedenost. Izbira metode in ugodnega trenutka je torej odvisna od presoje patronažne sestre, ki naj računa s stanjem sprejemljivosti bolnikove okolice. Kakor že O'menjeno, pa bolnik sam in njegova najožja okolica nista edino pO'drO'čjeza zdravstvenO'vzgojno delO' patronažne sestre. Ta mora vzgojno in informativno vplívati tu di še na druge osebe in kO'lektive, ki lahko na kakršen koli način pomagajo pri odstranjevanju zdravstvene zaostalosti, I'lepravilnih odnosov do te za našo družbo tako važne bolezni in ki bi lahko posredno vpHvali na ostalo prebivalstvo v smislu aktivnega sodelovanja pri zatiranju tega družbenega zla. Glede na važno vlogo patronažne službe v saniranju epidemičnih in druž- benih činiteljev, ki sO'usodnega pomena v gibanju tuberkuloze pri nas, pa se nam postavlja vprašanje izbora in pa usposabljanja kadrov za to delo. Za to delo so nam potrebne specialno usposobljene medicinske sestre. Te patronažne sestre morajo biti etično in emocionalno zdrave, zrele, torej sta- bilne osebnosti. Poleg strokovnega znanja morajo imeti dar psihološkega opazovanja, biti morajo v svojem delu vztrajne, imeti morajo poseben smisel za praktičnost in improvizacijo. Predvsem pa morajo. imeti veselje do tega dela, ki jim omogoča, da se lahko prilagode in uspešno posežejo v vsako- kratno situacijo, če je treba tudi· z delom lastnih rok. Za dosego uspešnega kontaktaz bolniki, njihovimi svojci, zdravimi, otroki, skratka za kontakt s posamezniki kakor tudi s kolektivi je potrebna široka razgledanost, kultura in spoznanje v osnovnih mentalno higienskih pravilih in merilih. V sestavku smo se omejili predvsem na zdravstvenovzgojno vlogo patro- nažne sestre v protituberkulozni službi, ker je bilo to delo doslej razmeroma najširše zajeto in dodO'bra razčlenjeno. Naloge patronažnih sester na drugih področjih pa se po vsebini in značaju dela bistveno ne razlikujejo od patronaž- nega dela v protituberkulozni službi, zato je povsem razumljivo, da veljajo ista načela in metode dela v vzdravstveni vzgoji tudi zanje. 65 Čemu otroški dispanzer? Dr. Zdenka Humar Zdravstvena zaščita otroka je prva skrb vsake napredne države, ker ji zagotavlja napredek. Da je taka zaščita učinkovita, mora zajeti vso razvojno dobo otroka - od spočetja do konca razvoja. To je dolga doba in je ni mo- goče organizirano zajeti v delu ene same ustanove. Posebnosti razvoja samega, okolje in z 'njim povezani specifični pogoji, ki vplivajo na rast in razvoj ter na zdravje otroka, so narekovali pri nas delitev zdravstvene zaščite otroka na tri zaokrožene enote glede na starost otroka: 1. antenatalna zaščita, ki obsega dobo od spočetja do rojstva; 2. zaščita dojenčka in predšolskega otroka, ki zajame otroke od rojstva do vstopa v šolo; 3. zaščita šolskega otroka in mladinca, ki skrbi za otroka po vstopu v šolo. Otroški dispanzer, ki je bil letos ustanovljen v Ljubljani, ima nalogo, skrbeti za dojenčka in predšolskega otroka v zdravju in bolezni. Ob svoji ustanovitvi je prevzel vse posvetovalnice za matere in otroke, ki so že obsta- jale na področju mesta, vse ambulante za bolne otroke, ki so do tedaj delovale v sklopu ljubljanske Poliklinike, in pa ambulanto Pediatrične klinike. Kakšne so perspektive otroškega dispanzerja po organizacijski plati? Na vrtu ob Dečjem domu se dovršuje pritlična novogradnja po zamisli dr. Avčina in načrtih ing. Platnerja. Tu raste center bodočega dispanzerskega dela. Razen· splošnih pregledov zdravih in bolnih otrok, kot jih vrši vsak drug dispanzer, bodo v centru še specialni pregledi (rentgenski, ušesni, zobni, očesni, psihiatrični), pripravljala in delila se bo dietna hrana ogroženim in bolnim dojenčkom ter iz po:sebne zbiralnice (laktarij) žensko mleko. Na posameznih sektorjih bodo delovali področni dispanzerji, katerih zametek so sedanje po- svetovalnice in ambulante. Področni dispanzerji bodo kot posebne funkcijske enote delali v stavbah novih zdravstvenih domov, ki se pr1pravljajo in jih bo predvidoma 9. Področni dispanzerji bodo skrbeli' za zaščito otroka v svojem sektorju, na specialne preglede pa bodo pošiljali otroke v centralni dispanzer. Po delovni plati mora zajeti otroški dispanzer vso problematiko otroškega zdravstva v zgoraj navedenih razdobjih. Ker skrbi za otroka v zdravju in bolezni, je to preventivno-:kurativna ustanova, vend ar je njegova glavna funk- cija preventivna s posebnim poudarkom na zdravstveni prosveti. S svojim delom znižuje morbidnost in mortaliteto otrok, ali z drugimi besedami po- vedano - otroški dispanzer je instrument socialne pediatrije. Delo, ki ga vrši, je torej mnogostransko in ga bomo v naslednjem poskušali razčleniti. Skrb za zdravega otroka. Zdrav otrok je - če uporabimo definicijo sve- tovne zdravstvene organizacije - tisti, ki živi v telesni, duševni in ekonotnski bla,ginji, ne pa samo tisti, ki ni bolan ali oslabel. Naslednje naloge so zato važne v skrbi za zdravega otroka: 1. Skrb za norma len telesni razvoj. Kontrola telesnega razvoja se mora vršiti v rednih časovnih razdobjih. En sam pregled otroka nam pokaže le trenutno razvojno stoprrjo otroka, iz česar ne moremo - razen pri velikih odklonih od normale - sklepati, cla so na delu činitelji, ki otroku škodujejo, ker je pač vsak otrok bit je zase in ga ne moremo spraviti v umeten razvojni kalup. 66 2. Skrb za zdravstvena stanje atraka. Tudi zdravstvena stanje je treba 'Stalna kantralirati. Le na ta način zgodaj odkrijema balezni in zgodaj zaja- mema nastajanje telesnih akvar, sluha, artapedske akvare itd. in s pravačas- nimi ukrepi pavrnema atroku zdravje azirama preprečima razvaj hujših de- fektav, ki napravija iz atraka za vse življenje invalida. 3. Skrb za narmalen duševni razvaj amagača zgadnja triaža duševna .okvarjenih atrak: - papravljive akvare, pri katerih s pravilnimi zdravstvenimi ukrepi da- sežema azdravljenje; - lažje akvare, ki se sicer ne daja adpraviti, pri katerih pa vend ar s specialna vzgaja amagačima, da pastaneja ti otraci nekač lahka samastajni in ,50' spasabni skrbeti sami zase; - hude akvare; taki atraci nisa dastapni nabeni vzgaji. 4. Skrb za pravilna prehrana. Pravilna prehrana je med najvažneJslmi nalagami zdravstvene zaščite atraka, ker je ta prvi pagaj za narmalen razvaj otraka in osnavna prafilaktična sredstva prati vsem vrstam balezni. Pra- vilnO' hranjen otrak redkeje abali, če pa že abali, balezen laže prestaja. Pri pravilni prehrani je zlasti patrebna paudariti dajenje in prehrana malega otraka, ki je pri nas česta zela pamanjkljiva, pasebna glede na beljakavine in vitamine. Na slabO' prehrana ne kaže sama zastaj v razvaju, temveč tudi razne balezni: driske, anemije, pa tudi rahitis in kažne balezni. 5. Zaščita pred nalezljivimi baleznimi. Cepljenja, ki ščitija atrake pred akutnimi infekcijskimi baleznimi in tuberkulaza, bada marali vršiti dispan- zerji, vsak na svajem padračju. S tem bama prešli na individualna cepljenje, ki ba amagačila pri vsakem atraku najti primeren čas za ta paseg. 6. Zdravstvena vzgaja, ki jO'vrši strokavna osebje dispanzerja s tem, da individua lna pri vsakem pregledu in abisku padučuje matere. Naštete funkcije vrši dispanzer pri atracih dO' 7 let v svajih posveta- valnicah. Dela pasvetavalnice presajama ne pa številu prvih, temveč pa šte- vilu ponavnih pregled()v, ker le-ti sa nam dakaz, da je atrak pad stalna kon- trala, ki edina zagatavi dabra zaščita atraka. Pri tem pamaga pasvetavalnicam patranažna služba. Patranažne sestre, kLvršija abiske na domavih, kantraliraja: 1. atraka in njegava zdravstvena stanje ter apazarjajo matere na redni obisk v pasvetavalnici; 2. telesna in duševna nega ter vzgaja atraka in s padučevanjem staršev vršija zdravstvena prasveta na damavih; 3. atrokava akalje in sacialna-ekanamske razmere, ki jih urejujeja s pad- učevanjem staršev in pasredavanjem pri raznih farumih. Skrb za bolnega otroka. V dispanzerskih ambulantah se vršija pregledi balnih' atrok in njih zdravljenje. Prizadevati si je treba, da se mali atrok vedna, če je le magače, zdravi dama in ne v bolnišnici. S tem preprečima lačitev matere ad atraka, ki je v tej dabi lahka vzrak hudih duševnih akvar, ki atraku za vse življenje daja svaj škadljivi pečat. Ce ni mažna, da mati prinese svajega balnega atraka v ambulanta, ga mara zdravnik pregledati na damu. Želeti bi bila, da bi take O'biske vršil zdravnik dispanz'erja, na katerega pO'dračju balni otrak stanuje, ker ba atrO'Ka poznal že iz pasvetavalnice in ba zatO' laže acenil njegava balezen. Pravilna izpalnjevanje zdravnikavih navadil in negO'O'traka pa naj bi nadzirala dispan- 67 zerska sestra, ki bo materi ob otrokovi postelji pokazala vse potrebne ukrepe. Obenem bo poročala zdravniku o zdravstvenem stanju otroka. Posebne naloge dispanzerja. Razen naštetih ima dispanzer še vrsto speci- alnih dolžnosti: ' 1. proučevanje zdravstvene problematike. V ta namen mora zbirati vse potrebne podatke in imeti urejeno statistično službo. Na temelju statističnih zaključkov mor a ugotavljati: a) vzroke, ki zavirajo normalen razvoj otrok, pri čemer mora ugotoviti najvažnejše činitelje in jih odstraniti; b) vrsto bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo, in izvesti dobro zaščito in zdravljenje; c) najpogostnejše vzroke smrti mora podrobno raziskati in z učinkovi- timi ukrepi preprečevati umiranje otrok; 2. zdravstveno nadzorstvo nad ustanovami za male otroke, kot so jasli. otroški vrtci; 3.zdravstvena vzgoja staršev, ki jo vršijo nenehno vsi zdravstveni kadri dispanzerja, se mora v centru dopolniti z izvedbo praktičnih tečajev za starše. Kratki tečaji o razvoju otroka, o negi zdravega in bolnega otroka, o prehrani otroka v raznih starostnih dobah, o najvažnejših infekcijskih boleznih in njih profilaksi, o mentalni higieni itd. naj skupno s filmi in smotrno organizira- nimi razstavami pomagajo staršem v skrbi za njihove najmlajše; 4. vzgoja strokovnega kadra je učna naloga otroškega disp::mzerja, ki bo \ vršil tudi nalogo dem o n str a c i j s k ega cen tra. Vsi kadri, ki morajo skrbeti za zdravje otroka, se bodo lahko tu seznanjali z otroško zdravstveno problematiko, tako tisti, ki se šele šolajo - gojenke šol za medicinske sestre in otroške negovalke, študenti medicine - kot tisti, ki izpopolnjujejo svoje znanje - že diplomirane sestre, zdravniki, zdravniki na specializaciji. Čemu torej otroški dispanzer? Da z vsemi sredstvi in prijemi, ki jih zmoremo, zboljšamo zdravje naših dojenčkov in predšolskih otrok. o delu medicir Ime ustanove san označuje posebno deja te ustanove temelji v zdravo nosečo ženo na In kaj pravzaprav jE noseča žena utrjuje, 1 kako naj živi, da si pravilno. Da bi pa bi (poleg splošno veljavJ noseče žene, ob katerem se UUKl"lJeJULeUl UlUlUa rolnici za nosečeJl. žene že samo po sebL entivnem zdravstvu. DelG lim na posvetovanje med 'o, babico na drugi strani. Predvsem: kako naj se no razvedrilo ~ skratka', rakov organizem razvijal ~eno ravno njej primerni anju zdravstveni pregled llcpomembna znamenja, kL * Problematiki te ústanove, ki jii pri nas šele utiramo pot, nameravamo po- svetiti v prihodnje več člankov. Za uvod objavljamo članek, ki razčlenjuje vlogo medicinske sestre v tej ustanovl. - Op. ur. 68 raziskati in z učinkovi- 1 izvesti dobro zaščito in ri čemer mor a ugotoviti lale otroke, kot so jasli, namen mora zbirati vse , Na temelju statističnih zerska sestra, ki bo materi ob otrokovi postelji pokazala vse potrebne ukrepe. Obenem bo poročala zdravniku o zdravstvenem stanju otroka. Posebne naloge di :lispanzer še vrsto speci- alnih dolžnosti: 1. proučevanje zd potrebne podatke in i zaključkov mora ugot a) vzroke, ki zavi najvažnejše činitelje i: b) vrsto bolezni, 1 zdravljenje; c) najpogostnejše timi ukrepi preprečev 2. zdravstveno na otroški vrtci; 3. zdravstvena vzgoja staršev, ki jo vrSlJO nenehno vsi zdravstveni kadri dispanzerja, se mora v centru dopolniti z izvedbo praktičnih tečajev za starše. Kratki tečaji o razvoju otroka, o negi zdravega in bolnega otroka, o prehrani otroka v raznih starostnih dobah, o najvažnejših infekcijskih boleznih in njih profilaksi, o mentalni higieni itd. naj skupno s filmi in smotrno organizira- nimi razstavami pomagajo staršem v skrbi za njihove najmlajše; 4. vzgoja strokovnega kadra je učna naloga otroškega dispanzerja, ki bo vršil tudi nalogo dem o n str a c i j s k ega cen tra. Vsi kadri, ki morajo skrbeti za zdravje otroka, se bodo lahko tu seznanjali z otroško zdravstveno problematiko, tako tisti, ki se šele šolajo - gojenke šol za medicinske sestre in otroške negovalke, študenti medicine - kot tisti, ki izpopolnjujejo svoje znanje - že diplomirane sestre, zdravniki, zdravniki na specializaciji. Čemu torej otroški dispanzer? Da z vsemi sredstvi in prijemi, ki jih zmoremo, zboljšamo zdravje naših dojenčkov in predšolskih otrok. o delu medicinske sestre V posvetovalnici za noseče~ Med. s. Majda Musek lme ustanove same - posvetovalnica za noseče žene - že samo po sebi označuje posebno dejavnost te ustanove v našem preventivnem zdravstvu. Delo te ustanove temelji v glavnem na posvetovanju. Mislim na posvetovanje med zdravo nosečo ženo na eni strani in zdravnikom, sestro, babico na drugi strani. In kaj pravzaprav je ipredmet tega posvetovanja? Predvsem: kako naj se noseča žena utrjuje, hrani, oblači, kakšno naj bo njeno razvedrilo - skratka', kako naj živi, da si ohrani zdravje in da se bo otrokov organizem razvijal pravilno. Da bi pa bili nasveti zdravnika za vsako ženo ravno njej primerni (poleg splošno veljavnih načel), je osnova posvetovanju zdravstveni pregled noseče žene, ob katerem se odkrijejo ženi morda nepomembna znamenja, ki * Problematik i te ústanove, ki ji pri nas šele utiramo pot, nameravamo po- svetiti v prihodnje več člankov. Za uvod objavljamo članek, ki razčlenjuje vlogo medicinske sestre v tej ustanovL - Op. ur. 68 "pa so zdravniku važen signal za pravilen posvet z ženo, da se preprečijo resnejše motnje, ki prav lahko pozneje ženo in otroka močno prizadenejo. Posvet žene z zdravnikom je torej eden izmed važnih ukrepov za ohranitev zdravja. AH pa je s tem že vse storjeno? Nel S področja posvetovalniee je to samo del, pri katerem je noseča žena več aH manj pasivna. Vemo, cla imajo naše žene navado lepe poslušati, vendar se navodil zelo pogosto ne drže; ko zapro vrata posvetovalniee, mnogim spuhte marsikateri nasveti, predvsempa tisti, ki hi ji utegnili spremeniti dosedanji način življenja. Tu nastopi svoje važno delo medicinska sestra. Njena najvažnejša naloga je, da aktivira ženo samo, da ji vzbudi zanimanje za dana navodila, da pomaga ženi odstraniti ,oziroma premagati težave, ki vplivajo slabo na njeno zdravstveno stanje. Kako naj to stori? Začnimo p,ri ureditvi posvetovalniee! Vsi vemo, da se dobro počutimo v sobi ali stanovanju, četudi je skromno, vendar tak9 urejeno, da diha domač- nost. V taki sobi čutimo vzdušje za zaupen pogovor. Torej: če bomo uredili naše posvetovalniee tako, da bodo nudile ženam občutek zaupnosti in domač- nosti, je izpolnjen eden izmed važnih, sieer na prvi pogled le zunanjih, v resniei pa pomembnih pogojev za uspešno delo v posvetovalniei. To ni težko storiti. Že v čakalnici postavimo mize in. stole tako, da nudimo možnost zadrževanja in morebitnega pogovora v manjših skupinah. Mize naj bodo jJogrnjene z okusnimi prti. Po mizah namestimo posodiee s evetjem. Okna opremimo z zavesami, po sten ah naj bodo okusno razmeščene slike (fotografije ali umetniške slike). Izogibajmo se stereotipnih parol, ki v velelniku izražajo higienska pravila. Naša opozorila naj bodo napisana tako, kot da so naša adprta pisma, namenjena ženi, ki jo pričakujemo. Tudi motivi na slikah naj zajemajo delo žene, ubranost v naravi, toploto urejene družine itd. In še nekaj! Če le imamo sredstva, postavimo v čakalnieo omarieo, ki je zaste- klena kot vitrina. Služi nam kot skromna stalna higienska razstava. V njo lahko postavimo pravilno mesečno predlogo, pas za nosečnost, pas za čas po porodu, modrček itd. Takšno majhno razstavieo lahko občasno menjujemo, treba je le mobilizirati našo domiselnost. Če le zmoremo, poskrbimo za čakal- nieo kakšno revijo, časopis in podobno. Nikoli pa ne razložimo po mizah zdravstvenovzgojnih letakov. Tu je letak prav gotovo neumesten, saj vemo, da doseže svoj namen le, če predhodno opozorimo na njegovo vsebino ali pa problem, ki ga letak obravnava, načnemo v aktivnem pogovoru z ženo. Letaki so dober zdravstvenovzgojni pripomoček, samo uporabljati jih moramo na pravem kraju in v pravem času. Večina naših čakalnie v posvetovalnieah za noseče žene je hkrati spre- jemna soba, kjer žene vpisujemo, tehtamo in pojasnjujemo zdravnikova navo- dila. Tu se mora praktično izkazati sestrina obzirnost in smisel, da ume ienine osebne zadeve obravnavati diskretno. Zato naj bo miza, ob kateri vpi- sujemo, ločena odčakalniee z majhno stekleno steno, tak o da je sestra z ženo med vpisovanjem in pogovorom ločena od ostale čakalniee in da žene ne moti prisotnost drugih žena v čakalniei. Soba za pregled in posvetovanje z zdravnikom prav tako ne potrebuje veliko opreme. Važno je, kako je nujno potrebna oprema razvrščena. Razvr~ stitev opreme naj bo funkcionalno smotrna. V tej sobi mora najti sestra mesto za »intimni kotiček«, to je za oni prostor, kjer se žena lahko nemoteno sleče in pripravi za pregled. 69 To bi bilo nekaj misli v zvezi z opremo posvetovalnice za noseče, pri kateri lahko sestra docela uresniči nekatere važne pogoje, da bo že po tej strani posvetovalnica lahko vršila svoje posvetovalno poslanstvo. Zdaj pa beseda o drugem, še važnejšem vprašanju: kako ravnamo z ženo in kako obravnavamo nj~ne probleme? Prej sem že omenila, da mnoge žene ne izpolnjujejo vseh zdravstvenih navodil, ki jih dobijo. Dolžnost sestre je, da ugotovi, ali Se žena ravna po zdravnikovih navodilih. Vendar naj to stori čimbolj obzirno. Hkrati naj se informira o vzrokih, zakaj ne upošteva zdravnikovih navodil. Tu 00 naletela na mnogo stvari: na omalovaževanje zdravstvenih navo- dil, na preobremenjenost z delom, zaradi katere postaja žena brezbrižna do same sebe, ali celo na bojazen, da bi z ravnanjem po navodilih, ki jih je dobila v posvetovalnici, vzbudila pri možu aH tašči mnenje, da pretirava in se celo razvaja. Saj vemo, da pogosto še danes slišimo žene, ki trde, da vendar ni potrebna takšna pažnja, češ, saj so naše matere tudi nosile in rodile, pa niso imele toliko skrbi same s seboj. Poleg tega pa je ženino duševno ravnovesje v nosečnosti precej labilno, zelo ,je občutljiva in pretirano reagira na vtise. Razumljivo je torej, da lahko njena najbližja okolica ženo ovira pri ravnanju po naših navodilih, če namreč žena sama teh navodil ne razume oziroma jih omalovažuje. Zato je velike važnosti, da sestra ženi v njenem položaju pomaga. V odkritem pogovoru ž njo bo 'Sipoznala, kakšne so razmere na domu žene, poiskala bo možnosti za praktično izvajanje navodil in po potrebi tudi dru- žini na primeren način obrazložila navodila ter domače prepričala o tem, kar je ženi potrebno za zdravo nosečnost. Vsekakor bo sestra večkrat morala govoriti tudi z njenim možem. Dostikrat namreč se izkaže, da ta niti v osno- vah ne pojmuje pravilno ženine fiziološke funkcije in bremen materinstva. Če bo sestra vse to hotela storiti, si bo morala najprej pridobiti zaupanje žene. Če bo posvetovalnica res dihala v vsem prijetno ozračje, če bo sestra s svojo osebno urejenostjo, s svojim toplim, vedrim in taktnim načinom vzpo- stavljala svoj kontakt z ženo ob prvem srečanju z njo v posvetovalnici, sem prepričana, da bo v svojem delu uspela. Če sestra spozna pravilno svojo nalógo v posvetovalnici, če ji je delo za žene in otroka več kot samo dolžnost njenega poklica, torej tudi osebno notranje zadovoljstvo, ba znala najti način, da bo dajala in ohranjevala to zaupno vzdušje v posvetovalnicL To je zelo važno zato, da bo to vzdušje začutil tudi zdravnik, ki je zaradi pomanjkanja kadra le honorarno vezan na posvetovalnico, pa ima za seboj navadno že dolgo in utrudljivo dopoldne dela v bolnišnici ali kakšni drugi zdravstveni ustanovl. Tako bo pod vpHvom tega vzdušja - čeprav na delo v posvetovalnico navadno ne prihaja najbolj spočit - vskladil svoje delo in pristop k ženi z odnosom ostalega osebja posvetovalnice. Ves delovni »team« bo na ta način delal harmonično in dajal že na zunaj vtis skladnega, človeško toplega kolektiva, ki se zaveda svojih skupnih dolžnosti in dejstva, da je le v popolni ubranosti mogoče doseči kon- kretne uspehe. Seveda pa velja eno: zdravnik mora - kot seveda tudi sestra ~ pravilno razumevati bistvo preventivne ustanove, kot je posvetovalnica. Imeti mora za takšno delo osebno veselje in biti mora topel človek, ki ima smisel in potrpljenje za osebne težave posameznih žena, ki se zatekajo v posvetovalnico in ji zaupajo, in končno mora znati preprosto in sugestivno posredovati svoja navodila. 70 DO' babice ima sestra še pasebne dalžnasti. Usmerjati JO' mara v preven- tivna dejavnast, v sadabna pajmavanje predparadne zaščite, skrbeti mara za njen napredek in razvaj ter z dabrim, tavariškim adnasam kaardinirati med- sebajna sadelavanje in celatna dela. Tatka urejena ustanova ba resnična privabljala žene in ba med njimi· zaena tudi najbaljši prapagatar za uvajanje higienskega načina življenja in ba taka pastala živa, dejavna pamač v zaščiti matere in atraka. Tudi oslovsk4 Čeprav se marda aslavski kašelj za na! zahteva mnaga žrtev 1 šimi ati·aki. Kratek VI kašelj najresnejša atro V letih 1950-195: niji sledeče števila atr uspešno uprli! , je vendarle res, da je ak prablem. Ta balezen nja, pa tudi med starej- TI pokaže, da je aslavski ,ajnežnejši starasti atrak. ;zljivih balezni v Slave- V p rve m I e tu ž i vIj e n j a V prvlh petih letih Pertussis . Diphtheria Marbilli Meningitis ep. Tetanus Scarlatina 33 9 8 13 10 O 53 55 17 29 18 8 V najnežnejši starasti je tarej aslavski kašelj med nalezljivimi baleznimi najpagastnejši vzrak smrti. Tudi v prvih petih letih življenja gre dabršna šte- vila smrtnih žrtev na njegav račun, saj je takaj na drugem mestu za davica. Ceprav je že ad leta 1948 pri nas uvedena abvezna prijava te balezni, vendar se prijavlja le majhna števila balnikav in še ta predvsem za časa epi- demij. Ni si težka predstavljati, da sa resnične številke smrtnih primerav aslavskega kašlja še mnoga večje, ka se za vzrak smrti ne navaja prava dia- gnaza, temveč le najpagastnejša kamplikacija te balezni, pnevmanija. Oslavski kašelj, kat tipična atraška nalezljiva balezen iz kapljične sku- pine, ima v svaji epidemialagiji nekatere pasebnasti. Predvsem marama vedeti, cla se abčutljivost atrak za ta balezen približuje splašni, 100 %~ni sprejem- ljivasti. Le izredna redka se zgadi, da se atrak ne akuži in ne zbali, če pride v stik z balnikam. Da ta balezen ne zajame mnaga širšega obsega, se maramo zahvaliti predvsem dejstvu, da pri aslavskem kašlju ne paznama zdravih kli- conascev in da je akužba magača le pri nepasrednem srečanju z balnikam. Verjetnast akužbe je tem večja, v čim balj zgadnji fazi balnikave balezni se otrak sreča z njim. Največja pa je verjetnast akužbe v prvih dveh tednih 71 DO' babice ima sestra tivnD dejavnDst, v sDdDbn njen napredek in razvDj t sebDjnD sDdelDvanje in ce] TatkD urejena ustano' zaenD tudi najbDljši prDp bO' takD pDstala živa, deja i jO' mDra v preven- :ite, skrbeti mora za 'ID kDDrdinirati med- le in bD med njimi· l načina življenja in . DtrDka. Tudi oslovskemu kašlju se bomo uspešno uprli! Dr. Janez Kmet Čeprav se mDrda zdi na prvi pDgled neverjetnD, je vend arIe res, da je oslovski kašelj za našD zdravstvenD služba zelO' težak prDblem. Ta balezen zahteva mnDgD žrtev med atrDki v prvem letu življenja, pa tudi med starej- šimi Dtroki. Kratek vpogled v statistične podatke nam pDkaže, da je DsIDvski kašelj najresnejša DtrDška nalezljiva bDlezen prav v najnežnejši starDsti DtrDk. V letih 1950-1953 je umrl a zaradi Dtraških nalezljivih balezni v Slave- niji sledeče številD DtrDk: V prvem letu življenja V prvih petih letih Pertussis 33 53 Diphtheria 9 55 MDrbilli 8 17 Meningitis ep. 13 29 Tetanus 10 18 Scarlatina O 8 V najnežnejši starDsti je tarej DsIDvski kašelj med nalezljivimi bDleznimi najpDgostnejši vzrDk smrti. Tudi v prvih petih letih življenja gre dDbršnD šte- VilD smrtnih žrtev na njegDv račun, saj je takDj na drugem mestu za davica. Ceprav je že Dd leta 1948 pri nas uvedena Dbvezna prijava te bDlezni, vendar se prijavlja le majhnD številD bDlnikDv in še tO' predvsem za časa epi- demij. Ni si težkD predstavljati, da SD resnične številke smrtnih primerDv OslDvskega kašlja še mnogo večje, ko se za vzrDk smrti ne navaja prava dia- gnDza, te:mveč le najpDgDstnejša kDmplikacija te bDlezni, pnevmDnija. OSIDvski kašelj, kDt tipična DtrDška nalezljiva bDlezen iz kapljične sku- pine, ima v svaji epidemiDlDgiji nekatere pasebnasti. Predvsem maramD vedeti, da se občutljivost otrDk za tO' bDlezen približuje splDšni, 100 %'-ni sprejem- IjivDSti. Le izrednD redkD se zgDdi, da se DtrDk ne Dkuži in ne ZbDli, če pride v stik z bDlnikDm. Da ta bolezen ne zajame mnDgDširšega O'bsega, se mDramD zahvaliti predvsem dejstvu, da pri DsIDvskem kašlju ne pDznama zdravih kli- conDscev in da je Dkužba magača le pri nepasrednem srečanju z bDlnikam. VerjetnDst Dkužbe je tem večja, v čim bolj zgodnji fazi balnikDve bDlezni se DtrDk sreča z njim. Največja pa je verjetnDst akužbe v prvih dveh tednih 71 balezni, v času neznačilnega kašlja in nahada, ka dO' tipičnih napadav splah še ni prišla. V prvem tednu balezni se izalira Haemaphilus pertussis (pa raz"" ličnih avtarjih) pri 75 dO'98 % balnikav, v drugem tednu pri 58 dO'84 %, v tretjem pri 33 dO'75 %, v. četrtem tednu pa le še pri 18 dO'50 % balnikav. Ti padatki 80' istavetni z epidemialaškimi apazavanji a kužljivasti pertusisa v raznih stadijih balezni. Velika števila primerov, marda cela večina, pateka v zela lahki ablíki z neznačilnim kašljem. Ti primeri 80' pagasten vir akužbe, ker se ne diagnasticiraja in ne izaliraja ad drugih atrak. Pasivna materinska imuniteta ščiti atraka le v prvih treh mesecih življe- nja, pazneje atraci izgube ta zaščita in prav zatO' pagasta pastaneja smrtne žrtve te balezni. Pretežna večina primerav je zabeležena v prvih petih letih življenja, redkejši sa primeri pri šalskih atrocih, zela redki v dabi ad 10 dO' \ 15 let, pazneje pa se pajavi aslavski kašelj le izjemama. Za razlika ad drugih otraških nalezljivih balezni (ašpice, škrlatinka), za katerimi abale tudi adrasli, če se v svaji otraški dobi s temi baleznimi nisa srečali, takega pajava pri oslovskem kašlju ne poznama. Zaradi visakega odstatka sprejemljivosti in pogastnih netipičnih primerav ter intenzivnega širjenja pavzročiteljev pri napadih kašlja je oslavski kašelj balezen, prati kateri se je zelo težka bariti. Z abičajnimi pratiepidemičnimi ukrepi je nemogače daseči adlačilne rezultate pri zatiranju te balezni. Prati- epidemični ukrepi, ki prideja v poštev pri patranažnem delu medicinskih sester, bi bili v kratkem sledeči: balnika marama izalirati, če je ta le magače, za tri tedne ad začetka značilnega kašlja. Izolacija seveda ne pomeni haspi- talizacije, temveč sama izvršitev vseh ukrepav, da se preprečija stiki balnika z drugimi atraki, zlasti mlajšimi, ki balezni še nisa prebaleli. Pasebna straga se je treba paziti pred stiki z atraki in adraslimi osebami, ki so prehlajeni ali kašljaja, ker je velika nevarnast, da ba balnik nalezel še pljučnica. Ker je kužljivost največja v p:mdromalnem stadiju balezni, 80' taki ukrepi največjega pamena prav zatO', da bi preprečili kamplíkacije pri balniku. Pasebna sa ti ukrepi važni v prvem letu življenja. Otraci v družini, kjer se pojavi aslavski kašelj, sa abičajna taka zela izpo- stavljeni akužbi, da bada verjetna vsi zbaleli. ZatO' marama verjetna akuže~ nim atrakam preprečiti predvsem stike z dajenčki in malimi atraki, zlasti še prati koncu inkubacijske dabe, pri čemer marama biti pasebna stragi z atraki, ki sa pričeli kašljati, čeprav neznačilna. Za atrake, ki sa aslavski kašelj pre- baleli, ne veljaja nikakršni preventivni ukrepi, ker, kat rečeno, zdravih klica- nascev ne paznama. Pasebna skrb je treba };:asvetiti dajenčkam in malim atra- kam, ki sa bili v stiku z balnikam. Pri naJmanjših sumljivih znakih je treba te atrake izalirati pa amenjenih načelih, da se preprečija kamplikacije, ter pričeti pravačasna z zdravljenjem. Materi balnega atraka je treba dapavedati, kakšnega pamena je preprečevanje stikav z drugimi atraki in adraslimi, da se zmanjša verjetnast kamplikacij, tarej v veliki meri in interesu' njenega otraka. Matere namreč pagasta ne mislija na tuje atrake, kadar zbali njen lastni atrak. Nikakar ni priporačljiva pašiljati atrak v druge kraje »na spre- memba zraka«, ker se taka epidemija širi naprej. Prav taka se je zadrževanje bolnikav v plinarnah ali dviganje z avianam izkazala kat neuspešna. Na spre- hadih, ki jih je atrak z aslavskim kašljem vsekakar zela patreben, če splašna stanje ta davoljuje, se je treba straga izagibati vsakega stika z drugimi asebami. Kakar sa, kat rečena, protiepidemični ukrepi za zatiranje te balezni zela majhnega pamena, sa pa izredno dobri uspehi daseženi z imunizacija. 72 P a s i v n a i m u n i z a c i j a s hiperimunim serumom je zelo dobra me- toda za zaščito malih otrok, za katere gotovo vemo, da 50 bili izpostavljeni okužbi. Serum se dobi iz krvi oseb, ki so bile v ta namen ponovno cepljene z velikimi dozami vakcine, ta-ko da je titer protiteles v njihovi krvi izredno visok. Daje se v dozah po 10 do 20 ccm, odvisno je to od starosti otroka. Če damo serum takoj po okužbi, bomo bolezen zelo verjetno preprečili, če ga damo pozneje, bomo bolezen omilili. Vendar je izdelavahiperimunega seruma tako draga, da ga je praktično le težko dobiti. Gama globulini pa za pasivno zaščito ne pridejo v poštev, ker vsebujejo premalo protiteles proti oslovskemu kašlju. . Izredno uspešna je a k t i v n a i m u n i z a c i j a. V naši državi, v labo- ratorijih v Zagrebu in Beogradu, so že osvojili moderne metode za pripravo dobrega cepiva, ki se bo lahko pričelo uporabljati po predhodnih terenskih preizkusih (cepivo, ki so ga izdelovali vZagrebu do sedaj po starih metodah, se za preventivno zaščito ni obneslo). Preizkušanje novega cepiva se bo pred- vidoma izvršilo na področju mesta Ljubljane, kjer je mogoče dobiti dovolj medicinskega osebja, potrebnega za tako delo. Praviloma se mora namreč novo cepivó preizkusiti po vseh kriterijih, ki se postavljajo kot pogoji za dobro cepivo in to najprej v laboratorijih na poizkusnih živalcah in potem, ko se pokaže kot neškodljivo, je treba točno določiti njegovo zaščitno moč, najprej na živalcah, pozneje na večjih kolektivih ljudi. Taki preizkusi so izredno važni za eventualno izboljšanjepostopka pri izdelavi cepiva in se morajo izvršiti na dovolj velikem številu oseb, da so statistični podatki signifikantni. Seveda pri tem delu ne gre za kakršno koli eksperimentiranje na otrocih, ker je cepivo v vsakem primeru neškodljivo in so predhodni poizkusi na živalcah že doka- zali, da cepivo ščiti pred boleznijo. V Ameriki in Angliji so bila izvršena v letih 1942-1950 velika cepljenja z novimi vakcinami, da bi dokazali njihovo zaščitno moč. Mi srno sedaj v srečnern polóžaju, ker srno lahko uporabili iste metode za izdelavo cepiva, ki so se izkazale v Ameriki in Angliji kot najbolj uspešne. Poleg tega bomo lahko rezultate po cepljenju z našim cepivom primerjali z njihovimi rezultati. Izvedba take vrste cepljenja je zelo težavna in draga stvar. Glavna teža dela pada na posebno v ta namen organizirano patronažno službo, ki jo vršijo sestre in ki mora biti izvedena zelo vestno in natančno. Zaradi lažje predstave po takih cepljenjih navajamo nekaj podatkov o velikem poizkusnem cepljenju v Angliji v letih 1946-1950. Cepljenje se je vršilo na področjih Manchester, Tottenham, Edmonton, Wembley, Leeds in West Ham po skupnem planu. Na cepljenje 50 bili pozvani vsi otroci v starosti od 6 do 18 mesecev, katerih starši 50 popolnoma prosto- voljno pristali, da se njihovi otroci cepijo. V teku propagande pred cepljenjem so vsi starši dobili podrobna tiskana pojasnila, v katerih je bilo rečeno,da se preizkuša novo cepivo, da bo del otrok cepljen s tako imenovanim slepim cepivom, ki ne bo ščitilo pred oslovskim kašljem, da se bodo rezultati med cepljeno in necepljeno skupino otrok lahko točno primerjali. To cepivo je bilo izdelano iz raznih vrst bakterij (Staphylococcus aureus, Streptococcus pneu- moniae, Neisseria catarrhalis itd.) in je bilo na zunaj popolnoma enako cepivu proti oslovskemu kašlju. Vse do konca poizkusa niti sami starši niti patro:' nažne sestre in zdravnikÍ cepitelji niso vedeli, s ~aterim cepivom 50 bili posa- mezní otroci cepljeni. Ta načÍn je bil uporabljen zato, da so bila vsa opazo- vanja o težinÍ klinične slike oslovskega kašlja pri cepljenih otrocih res objek- 73 tivna. Uporabljena je bila tako imenovana random-sampling metoda, po kateri je bil po principu slučajnosti določen vrstni red cepljenja za otroke. Ta metoda garantira enakomerno porazdelitev posameznih cepiv med otroke po starosti, socialnem poreklu, prebivališču, prejšnjih cepljenjih itd. Otroci so se cepili s tremi dozami cepiva, z enomesečnimi presledki. Vsak peti otrok je bil kontroliran 24 do 72 ur po vsakem cepljenju, da se ugotovijo morebitne reakcije. Po tretjem cepljenju je dobila vsaka mati tiskan obrazec v kuverti z naslovom in je bila naprošena, da takoj odpošlje obvestilo, če bo njenotrok prišel v stik z bolnikom ali pa se bodo pri njem pojavili znaki, sumljivi na oslovski kašelj. Patronažne sestre so pričele s kontrolo prav tako po končanem tretjem cepljenju in so obiskovale enkrat mesečno vsakega otroka. Ob teh obiskih so zbirale podatke oštevilu otrok v družini, o pojavu oslovskega kašlja v družini, o pojavu drugih respiratornih infektov, o poteku drugih cepljenj itd. Če so bili cepljeni 'Otroci i~postavljeni okužbi ali so se pri njih pojavili sumljivi znaki, so patronažne sestre napravile več ponovnih obiskov, da bi ugotovile težino klinične slike pri cepljenem otroku in vse epi- demiološke okolnosti, ki so privedle do okužbe. Pri teh cepljenjih je bilo zaposleno veliko število sester, zdravnikov in pisarniških moči. Na 400 do 500 cepljenih otrok je bila zaposlena po ena pa- tronažna sestra in ena pisarniška moč s celim delovnim časom ter en zdravnik s polovičnim delovnim časom. Odziv staršev je bil zelo velik, saj je bilo skupno zajetih 8927 otrok, kar kaže na visoko zdravstveno zavest angleških staršev, ki so, kot omenjeno, vedeli, da gre za preizkus novih cepiv in da mnogo otrok ne bo dobilo zaščitnega cepiva. Med cepljenjem je izpadlo 1369 otrok iz raznih vzrokov, kot preselitve družin, pojav oslovskega kašlja pred končanim cepljenjem itd. Do konca poizkusa je ostalo 7558 otrok, od tega 3801 v skupini cepljenih in 3757 v skupini necepljenih (ki so dobili slepo vakcíno). Cepljenja so se pričela v raznih krajih med novembrom 1946 in apri- lom 1948 in opazovanja so se končala proti koncu leta 1950. Povprečno so opazovali vsakega otroka 27 mesecev po končanem cepljenju. Rezultati teh cepljenj so bili odlični. Med cepljenimi otroki jih je zbolelo 149 od 3801, med necepljenimi pa 687 od 3757. Prav tako se je cepljenje zelo poznalo na težini klinične slike. 73,2 % primerov obolenja pri cepljenih otro- cih je bilo označenih kot prva in druga težnostna stopnja (prva stopnja: bakte- riološko potrjeni abortivni primeri, druga stopnja: lahki primeri z manj kot 10 napadi v 24 urah na višku bolezni). V skupini necepljenih otrok pa je bilo 75,9 % označenih kot tretja, četrta in peta stopnja (tretja: 10 do 20 napadov v 24 urah, četrta: več kot 20 napadov v 24 urah, peta: oslovski kašelj, korn- pliciran z bronhopnevmonijo). Še bolj so bile vidne razlike med cepljenimi in necepljenimi otroki v primerih tzv. hišnih okužb. V skupini cepljenih je zbolelo le 18,2 % otrok, ki so bili izpostavljeni okužbi doma, medtem ko jih je od necepljene skupine obolelo 87,3 %. Na podlagi rezultatov teh in podobnih poizkusnih cepljenj je bila pri- znana velika zaščitna vrednost cepiva proti oslovskemu kašlju, ki je bilo dano na razpolago zdravstveni službi v Angliji in Ameriki za rutinsko cep- ljenje otrok. Naša domača proizvodnja serumov in vakcin v Zagrebu in Beogradu je v zadnjih letih zelo napredovala. Naj omenimo le izdelavo očiščenih (purifi- ciranih) serumov, ki prav v teh dneh zamenjujejo nativne serume v naši 74 bolniški in ambulantni praksi. Poleg tega je zelo dobra naša domača proiz- vodnja cepiv proti davici in tetanusu, ki dajejo zelo dobre rezultate. V Za- grebu je bila poleg tega izdelana potrebna količina cepiva proti tifusu po novih postopkih, ki se preiikuša v Osijeku ob sodelovanju Svetovne zdrav- stvene organizacije in ameriškega National Institute of Health. Ta poizkus je zajel preko 35000 prostovoljcev iz endemičnega področja mesta Osijeka in okolice in je že do sedaj pokazal zelo dobre rezultate. . V Ljubljani je epidemiološki oddelek CHZ pričel z organizacijskimi pri- pravami za cepljenje z domačo, t. j. zagrebško in beograjsko vakcino proti oslovskemu kašlju. Cepljenje se bo predvidoma pričelo v jeseni 1955 na pod- ročju mesta Ljubljane, ko bodo izdelane dovolj velike količine domačega cepiva. Principi cepljenja bodo podobni, kot 810 jih uporabili v Angliji, le da nam bo verjetno uspelo nabaviti večjo količino preizkúšene vakcine od British Medical Research Council in nam tako verjetno ne bo treba uporabljati »slepega« cepiva, pač pa bomo lahko primerjali zaščitno moč našega cepiva z znanim angleškim. Tako cepljenje zahteva velika materialna sredstva in dolgotrajne pri- prave, predvsem pa sodelovanje naših medicinskih sester, ki bi bile priprav- ljene delati v prostem času, seveda proti primerni plači, pri patronaži cep- ljenih otrok. Ko bomo dokazali, da je naŠe domače cepivo dovolj kvalitetno, ga bomo vključili v obvezno rutinsko cepljenje otrok in s tem v veliki meri znižali morbidnost in zlasti še letalnost oslovskega kašlja. Na ta način bomo dopolnili naše dosedanje uspehe v borbi proti otroškim nalezljivim boleznim in oslovski kašelj bo postal redka in mila bolezen, kakršna je danes davica po zaslugi rednega obveznega cepljenja. pomin oudarkom Tov. profesOl o virusnih he~ na Že dalj časa opažam, ltah in dispanzerjih včasih premalo zavedajo, d hepatitis. Pokojni profesor Me r č u n je že 1 opozoril zdravnike in s tem neposredno tudi s te precej neprijetne in na samosvoj način prel aših ambulantah pa 810, kar zadeva odvzemanje krvi, dajanJe lllJeKclJ nu., zvečine še vedno take, da jih bo treba v najkrajšem času temeljito izboljšati, če nočemo priti navzkriž s sanitarno inspekcijo,na koncu koncev pa še Si sodno medicino. O tem problemu sem v zadnjem času mnogo razmišljal in bom ob za- ključku skušal podati še stvarne predloge. Edinole na ta način bomo lahko v kar največji meri izpolnili dolžnost, ki nam jo nalaga odgovornost za zdravje bolnikov. Šele z natančnim poznavanjem epidemiologije serumskega hepatitisa bomo tako rekoč podzavestno lahko ravnali tako, da se naša odgovornost zmanjša na najnižjo mero in da bo naša vest nasproti bolnikom čista. 75 z organizacijskimi pri- !ograjsko vakcino proti • v jeseni 1955 na pod- .ličine domačega cepiva. , Angliji, le da nam bo dne od Briti:sh Medical l uporabljati »slepega« ašega cepiva z znanim bolniški in ambulantni praksi. Poleg tega je zelo dobra naša domača proiz- vodnja cepiv proti davic; in tphlDJ!SJ! Id d.,io;o 701", dobre rezultate. V Za- grebu je bila poleg te cepiva proti tifusu po novih postopkih, ki se ,vanju Svetovne zdrav- stvene organizacije in of Health. Ta poizkus je zajel preko 35 eoo pl lročja mesta Osijeka in okolice in je že do sed2 V Ljubljani je epic pravami za cepljenje z oslovskemu kašlju. Cep: ročju mesta Ljubljane, k Princip i cepljenja bodo verjetno uspelo nabaviti Research Council in n, cepiva, pač pa bomo 12 angleškim. Tako cepljenje zahteva velika materialna sredstva in dolgotrajne pri- prave, predvsem pa sodelovanje naših medicinskih sester, ki bi bile priprav- ljene delati v prostem času, seveda proti primerni plači, pri patronaži cep- ljenih otrok. Ko bomo dokazali, da je naše domače cepivo dovolj kvalitetno, ga bomo vključili v obvezno rutinsko cepljenje otrok in s tem v veliki meri znižali morbidnost in zlasti še letalnost oslovskega kašlja. Na ta način bomo dopolnili naše dosedanje ušpehe v borbi proti otroškim nalezljivim boleznim in oslovski kašelj bo postal redka in mila bolezen, kakršna je danes davica po zaslugi rednega obveznega cepljerrja. o virusnih hepatitisih S posebnim poudarkom na serumski hepatitis D'r. M i r k o K a r I in Tov. profesorju dr. Ljudevitu Mercunu v spomin Že dalj časa opažam, da se naše sestre po ambulantah in dispanzerjih včasih premalo zavedajo, kako hitro se prenese serumski hepatitis. Pokojni profesor Me r č u n je že 1951 v Zdravstvenem vestniku opozoril zdravnike in s tem neposredno tudi sestre na krivdo pri prenašanju te precej neprijetne in na samosvoj način prenosljive bolezni. Razmere po naših ambulantah pa so, kar zadeva odvzemanje krvi, dajanje injekcij itd., zvečine še vedno take, da jih bo treba v najkrajšem času temeljito izboljšati, če nočemo priti navzkriž s sanitarno inspekcijo, na koncu koncev pa še s sodno medicino. O tem problemu sem v zadnjem času mnogo razmišljal in bom ob za- ključku skušal podati še stvarne predloge. Edinole na ta način bomo lahko v kar največji meri izpolnili dolžnost, ki nam jo nalaga odgovornost za zdravje bolnikov. Šele z natančnim poznavanjem epidemiologije serumskega hepatitisa bomo tako rekoč podzavestno lahko ravnali tako, da se naša odgovornost zmanjša na najnižjo mero in da bo naša vest nasproti bolnikom čista. 75 Poglejmo najprej, kaj pravi E. R i s sel (Wiener klinische Wochen- schrift, 1952, str. 297 in sl.) o virusnih hepatitisih: Naraščanje hepatitisov v zadnjih desetletjih je zdravnike vedno znova opozarjalo na neko bolez'ensko sliko, o kateri srno mislili, da je že dovolj do- gnana in preiskana. To je tako imeno'vani i c t e r u s c a tar r hal i s, ki ga je E p pin g e r svoj čas označil kot toksično okvaro jeter, povzročenn po zastrupljenjuz živili. Ternu mnenju so se takrat pridružili skoraj vsi zdrav- niki v srednji· Evropi, čeprav so se kdaj pa kdaj še oglašali pisci, ki so opo- zarjali na možnost, da bi ta kataralni ikterus vendarle mogel biti infekciozen. Te vesti so podkrepljevale tudi izkušnje, da se tako imenovani icterus catar- rhalis v velikem številu pojavlja v"določenih letnih časih, pretežno jeseni in na začetku zime, in to zlasti v strnjenih stanovanjskihskupnostih, po šolah, vojašnicah in zaprtih dolinah. Posebno med pediatri je bilo dosti zdravnikov,. ki so zagovarjali infekciozno poreklo zlatenice. Med nemškimi zdravniki pa je bil prvi Bor man n, ki je že leta 1940 jasno očrtal sliko e p i dem i č - n ega h e pat i t i s a kot infekcijske bolezni. Danes srno v splošnem mnenja, da epidemični hepatitis ali, bolje rečeno, skupino obolenj, med katera ga uvrščamo, povzroča neka' virusna infekcija, zaradi česar to obolenje v anglo-ameriških državah označujejo kot v i r u s n i h e pat i tis. Čeprav so v zadnjih letih izvedli brezštevílne poskuse na pro- stovoljcih in na poskusnih živalcah, da bi dokončno dognali domnevnega po- vzročitelja in mu določili pot okužbe, jim to do danes še ni neoporečnouspelo. Sicer so z elektronskim mikroskopom odkrili in opisali neke tvorbe, ki bi jih lahko imeli za povzročitelje kužne zlatenice, toda njihove lastnosti niso bíle take, kot so od njih pričakovali. Medtem ko so spočetka mislili, da je epide- mični hepatitis edini naslednik kataraličnega ikterusa, se je pozneje izkazalo, da so razmere pri teh zlatenicah bolj zamotane in cla sta očitno dva ali, kakor meni Her z ber g, da je celo več vrst virusov, ki bi jih lahko šteli med povzročitelje hepatitisov. Klinične izkušnje so namreč pokazale, da moramo računati 7 ,'eč povzročitelji. Tako 80 ob neki epidemiji zlatenice v Angliji po dajanju'. ~p.valescentnega seruma zoper ošpice ugotovili, da neki hepatitis lahko iz 'o pretežno z zdravniškimi opravili (n. pr. z injekcijami, z od- vzemanje "krvi, s transfuzijami itd.), pri čemer nastajajo obolenja, ki se v posameznih primerih klinično sicer ne razlikujejo od epidemičnega hepatitisa, ki pa vseeno kažejo drugačne e p i dem i o 1o š k e lastnosti. Pozneje so te vrste zlatenice opažali v Ameriki po transfuzijah, pri katerih so uporabljali konserve iz mešane krvi. Izprašali 80 vse krvodajalce, ki so dali kri za zbirne konserve, in izvedeli, da so nekateri med njimi preboleli zlatenico in bi za- stran tega lahko bili vir domnevne okužbe. V teku nadaljnjih raziskav pa so še dognali, da so med njimi tudi taki, ki niso nikdar preboleli zlatenice in ki so jih označili kot »neme prenašalce kužnine«. Pri hepatitisih je treba torej, kakor pri trebušnem tifusu ali davici, ra- čunati z zdravimi prenašalci virusa, ki imajo povzročitelje zlatenice sicer v sebi, ne da bi kdaj kazali kakšne bolezenske znake. To je dejstvo, ki ga doslej nismo upoštevali. Danes domnevajo, da je treba približno 1-3 odstotke pre- bivalcev imeti za take tihe prenašalce zlatenične kužnine. Ker so novo obliko zlatenice prvič ugotovili pri vbrizgavanju seruma, so to obolenje krstili za ser u m s k i h e pat i tis. Zdaj se je raziskavanje hepatiti80V še bolj kom- pliciralo. Pri nadaljnjem delu so potem ugotovíli, da so neke razlike v infek- ciji med epidemičnim in serumskim hepatitisom. Dognali 80, da se epidemični 76 :: hepatitis očitno prenaša samo s sokom iz dvanajstnika, z izvlečkom iz blata in s splaknino iz nosa ter da je inkubacija pri njem znatno krajša kot pTi serumskem hipatitisu. Le-ta se po doslejšnjih izkušnjah prenaša le parente- ralno. Sicer so pozneje še dbkazali, da· se tudi epidemični hepatitis lahko pre- naša parenteralno, da pa je to mogoče samo v začetku obolenja, bržčas le v predhodnem stadiju in morda še v prvih dnyh porumenitve. S serumskim hepatitisom pa se parenteralno lahko okužimo ves čas obolenja in še dalj časa po njem. Po dosedanjih izkušnjah lahko z gotovostjo trdimo, da je inku- bacijska doba pri epidemičnem hepatitisu do 40 dni, pri serumskem hepatitisu pa do 160 dni in še več. Glede na način infekcije je torej znano, da se epidemični hepatitis pre- naša samo oralno ali vsaj v glavnem skozi usta, medtem ko se s serumskim hepatitisom lahko okužimo le parenteralno. Križane imunosti pri hepatitisih ne poznamo. Tako lahko nekdo, ki je prebolel epidemični hepatitis, še kljub ternu zboli za serumskim hepatitisom in obratno. Za nas je serumski hepatitis še posebno pomemben, ker sodi med tako imenovana i a t r o gen a o bol e n j a, ki jih zdravniki relativno lahko pre- našamo z iglami ali brizgami, s sekači za odvzemanje krvi za krvne slike in z drugimi zdravniškimi pripravami. Ker pa večino zgoraj omenjenih poslov v naših razmerih opravljajo medicinske sestre, bi to obolenje pri nas morali označiti kot s Q r Q r o gen o bol e ze n. Še dobro so mi v spominu časi izpred druge svetovne vojne, ko srno na Golniku mnogo razmišljali o vzroku hepatitisov, ki so se stalno pojavljali zdaj v tem, zdaj v drugem nadstropju, pa zopet v tej ali v neki oddaljenejši sobi istega nadstropja. Domnevali srno, da je tega kriva premastna hrana 'ali kaka pokvarjena jed, toda od kod ta nesorazmernost v pojavljanju zlatenice zdaj tu zdaj tam? Da bi pomislili na lastno krivdo, se nam še zdaleč ni zdelo spre- jemljivo, četudi srno na veliko dajali injekcije kalcija in odvzemali kri za sedimentacijo eritrocitov, pričemer srno premaIo pazili na strogo sterilizacijo naših sprav. Zato moramo danes vsakega bolnika s hepatitisom natanko izprašati, ali ni morda zadnjega pol leta pred izbruhom bolezni ali še prej dobival kakšne injekcije; ali so mu v tem času kdaj odvzemali kri ali ga na kakšen podoben način »zdravili«? V vseh teh primerih moramo najprej pomisliti na serumski hepatitis, čeprav morda v vseh primerih ne bo tnogoče dokazati pravilnosti naše domneve. Po današnjih nazorih bo treba tudi večino zlatenic, ki srno jih doslej imeli za tako imenovani s a 1var s a n s k i i k t e r u s, prištevati k serum- skim hepatitisom. Kliničnih razIoČkov med epidemičnim in. serumskim hepatitisom tako rekoč ni. Tudi histološko obeh virusnih hepatitis ov ni moč ločiti med seboj. Razlike so samo kolikostne: serumski hepatitis je po navadi hujši, traja dalj časa, vsi simptomi so izrazitejši in tudi posledice so pogostnejše. O simptomatologiji in terapiji hepatitisov ne bom govoriI, ker to ni moj namen. Za podkrepitev naših trditev bom navedel še nekaj podatkov iz preda- vanja o i n o k u I a c i j s ke m h e pat i t i s u, ki ga je na seji Medicinske družbe v Baslu (10. VII. 1952) imeI E. A. V i se her: 77 Ze leta 1865 sta izšli dve deli o pojavu ikterusa po cepljenju zoper osep- nice. Sele v zadnjih letih pa je zdravnikom uspelo, da so bolje objasnili se- rumski hepatitis. Imenovani predavatelj ga imenuje h e mat o gen i ali i n o k u 1a c i j s k i h e p 'a t i tis. Ako prenesemo ta hepatitis s transfuzijami, je umrljivost sorazmerno vi- soka, ker pretakamo kri zvečine le takim bolnikom, katerih odpornost je že tako ali tako močno oslabljena. Inokulacijski hepatitis nastaja češče po vbriz- gavanju seruma ali suhe plazme (ki ju izdelujejo iz mešane krvi), kakor pa po transfuziji krvi enega samega dajalca. Cepljenja, transfuzije, injekcije sal- varsana itd. so posebno pogosten vzrok hematogenega hepatitisa. Virus pa prenašajo še drugi intravenozni in subkutani posegi in tudi odvzemi krvi. Zdravstveno osebje se lahko okuži tUdi z najmanjšimi, neopaznimi ranitvami kože. . Pri primerih inokulacijskega hepatitisa, ki potekajo brez ikterusa, je urobilinogen v seču vedno povečan. Kot preventivni ukrep moramo izločiti vse krvodajalce, ki so kdaj pre- boleli hepatitis. Po bolnišnicah in ambulantah moramo na j s k I' b n e j e st e - r i I i z i I' a t i vse instrumente, ki bi mogli prenašati to bolezen. Zelo pri- merni za tako sterilizacijo so moderni lonci na paro, ki jih lahko uporabljamo tudi za prekuhavanje brizg in ige1. Za odvzemanje krvi v kapljah smemo uporabljati le priprave, ki se dajo izžariti. V diskusiji je neki švicarski zdravnik vprašal predavatelja, če diplomi- rane sestre lahko dajejo injekcije? Le-ta mu je odgovoril: Če sestre vedo, kako je treba ravnati z brizgami, inče obvladajo tehniko injiciranja, lahko brez pomisleka dajejo injekcije. Na koncu še povzetek iz knjige S p I' e Č a van je i s u z bij a n jez a - I' a z n i h bol es t i k odl jud i (Beograd - Zagreb, 1952), ki je prevedena po Elaboratu posebnega odbora Ameriškega združenja za zaščito ljudskega zdravja: . Serumski hepatitis (str. 131 in sL). 1. Te bolezni klinično in laboratorijsko ni moč razločevati od infekcioz- nega hepatitisa. 2. Povzročitelj je specifični virus ali virusi, ki so sorazmerno odporni proti vročini. 3. Izvir okužbe je kri ali krvni produkti okužene osebe. 4. Bolezen se prenaša s parenteralno (intravenozno, intramuskularno ali subkutano) inokulacijo okužene krvi, plazme ali seruma tel' z dovajanjem profilaktičnih in terapevtičnih sredstev iz brizgalk in igel, ki so onesnažene s sledovi krvi okužene osebe. 5. Inkubacijo cenimo na dva do šest mesecev, verjetno traja povprečno 12-14 tednov. 6. Pri prostovoljcih, ki so jim inokulirali· virus, so ga našli v krvi že mnogo pred pojavom simptomov. Kliconosci so lahko tudi osebe, ki niso nikdar klinično obolele. 7. Sprejemljivost za okužbo je velika: približno vsaka peta oseba, ki je dobila injekcijo okužene krvi ali njenih derivatov, bo predvidoma obolela za eObolenjem, ki je klinično spoznavno. 8. Zaradi težke razpoznave med serumskim in infekcioznim hepatitisom, razširjenosti serumskega hepatitisa ni mogoče natanko ugotoviti. 78 9. Preprečevanje in zatiranje: Preventivni ukrepi so: a) Transfuzijo krvi (zlasti konservirane), seruma ali pla:lJme smemo dajati samo v primerih, ki popolnoma ustrezajo namenom njihove terapevtične ko- risti ali potrebe. Zbiranje krvi povečuje verjetnost, da bo krvni produkt vse- boval povzročitelje. b) Zato velja v ZDA predpis, ki ukazuje, da morajo vse človeške plazme in serume, namenjene za uporabo pri ljudeh, dovolj časa obsevati z ultra- vijoličnimi žarki, ki z gotovostjo uničujejo virus. c) Vse brizge, igle in nožičke za vbod bolnikovega prsta je treba naj- Skrbneje sterilizirati v vroči vodi ali pari. Pri injekcijah se lahko sledovi krvi nevidno vračajo v brizge in jih s tem onesna~ijo. Z a k I j u c e k: Spričo tega, da je serumski hepatitis obolenje, ki ga v zadnjem času dobro poznamo, moramo tudi mi poskrbeti, da se ta bolezen ne bo širi~a po naši krivdi. Zato moramo po naših ambulantah najskrbneje paziti, cla bado brizge in igle, ki jih uparabljama za kateri koli poseg, vedno na- tančno sterilizirane, po naših dispanzerjih pa je nemudoma treba nabaviti toliko brizg, da bomo vsako kri za sedimentacijo lahko odvzemali ne le s prekuhanimi iglami, marveč tudi s presno steriliziranimi brizgalkami. Stroški za nabavo vsaj 10 novih brizg so spričo očitne nevarnosti okužbe s serumskim hepatitisom malenkostni. Sicer pa - Caveant sorores et medici, ne quid detrimenti capiant llatientes! predšolskih otrok Bojan Pirc nakazal namen, .n hkrati tudi poudaril, da ~bnopozornost. Če hočemo ga in po tej poti nas pri- .Č ]zvedli srno a V prvi številki tE ki ga ima proučevan je ravno tej skupini ] odpraviti zlo, nam TI pelje delo na raziski Anketo o proUČE rok srno zamislili v zvez- nem merilu, in sicer Bosni in Hercegovini. Pri obširnih in temeljitil podrobno govori dr. Pirc v svojem članku, je vseKaKor vazno omemtl snnanevni seminar, v katerega je Zvezni institut za statistiko poklical vse one zdravstvene delavce navedenih treh republik, ki naj bi prevzeli p~drobno organizacijo in vodstvo dela na terenu. V tem seminarju so se kritično analizirali obrazci za anketo, dale smernice za izvedbo ankete, precej časa pa posvetilo tu di vprašanju, kakšne zaključke nam lahko da anketa in kateri odgovori nam bodo dali povezavo posameznih problemov med seboj. V Sloveniji srno v celoti osvojili predlog, da bodo popisovalke oziroma anketarke medicinske sestre, ki naj bi izvedle delo v obliki patronažne službe. Zato smo se takoj lotili izbora za anketo. Mnenje, da bodo to delo najlaže in 79 • ~a prsta je treba naj- h se lahko sledovi krvi jo vse človeške plazme časa obsevati z ultra- 9. Preprečevanje in zatiranje: Preventivni ukrepi so: a) Transfuzijo krvi ------~---'------.Lli plaZlme smemo dajati :samo v primerih, ki POJ ihove terapevtične ko- risti ali potrebe. Zbiran: ba krvni produkt vse- boval povzročitelje. b) Zato velja v ZDl in serume, namenjene : vijoličnimi žarki, ki z g c) Vse brizge, igle skrbneje sterilizirati v v nevidno vračajo v brizg Z a k 1j uče k: Sp: ititis obolenje, ki ga v zadnjem času dobro poz ~ti, da se ta bolezen ne bo širiJa po naši krivdi. ltah najskrbneje paziti, ťla bodo brizge in igle, ki jih uporabljamo za kateri koli poseg, vedno na- tančno sterilizirane, po naših dispanzerjih pa je nemudoma treba nabaviti toliko brizg, da bomo vsako kri za sedimentacijo lahko odvzemali ne le s prekuhanimi iglami, marveč tudi s presno steriliziranimi brizgalkami. Stroški za nabavo vsaj 10 novih brizg so spričo očitne nevarnosti okužbe s serumskim hepatitisom malenkostni. Sicer pa - Caveant sorores et medici, ne quid detrimenti capiant patientes! ]zvedli smo anketo o morbidnosti predšolskih otrok Med. s. Neža Jarnovič V prvi številki tega zdravstvenega glasila je dr. Bojan Pirc nakazal namen, ki ga ima proučevanje zdravstvenega stanja otrok in hkrati tudi poudaril, da je ravno tej skupini prebivalstva treba posvetiti posebno pozornost. Če hočemo odpraviti zlo, nam morajo biti znani tudi vzroki tega in po tej poti nas pri- pelje delo na raziskavanje otroške morbidnosti. Anketo o proučevanju zdravstvenega stanja otrok srno zamislili v zvez- nem merilu, in sicer v republiki Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini. Pri obširnih in temeljitih pripravah za anketo, o kateri podrobno govori dr. Pirc v svojem članku, je vsekakor važno omeniti štiridnevni seminar, v katerega ,je Zvezni institut za statistiko poklical vse one zdravstvene delavce navedenih treh republik, ki naj bi prevzeli podrobno organizacijo in vodstvo dela na terenu. V tem seminarju so se kritično analizirali obrazci za anketo, dale :smernice za izvedbo ankete, precej časa pa posvetilo tudi vprašanju, kakšne zaključke nam lahko da anketa in kateri odgovori nam bodo dali povezavo posameznih problemov med seboj. V Sloveniji srno v celoti osvojili predlog, da bado popisovalke oziroma anketarke medicinske sestre, ki naj bi izvedle delo v obliki patronažne službe. Zato srno se takoj lotili izbora za anketo. Mnenje, da bodo to delo najlaže in 79 III najuspešneje izvršile t1ste sestre, ki imajo izkušnje v patronažnem delu, poleg tega pa tudi ljubezen in veselje do dela pri zaščiti matere in otroka, je kva- liteta njihovega dela docela potrdila. Da srno lahko izbrali družine, ki naj se v anketi upoštevajo, nam je bila nujno potrebna tudi pomoč okrajnih in občinskih ljudskih odborov. Za zelo važen del vseh priprav smatramo osebne obiske pri teh odborih. SeznanHi srno jih z našo akcijo, vzbudili zanimanje in pripravili razpoloženje za sode- lovanje. Poudariti moramo, da srno z redkimi izjemami povsod naleteli na veliko razumevanje, dobrovoljno sodelov.anje in tudi dejansko pomoč. Opazili srno, da je ljudem na teh mestih problem otroške zaščite zelo blizu in da si želijo analiziranih rezultatov s svojega področja. Tudi sestre anketarke so v času ankete našle na občinah vsestransko pomoč in sodelovanje. V celoti je v Sloveniji anketiralo 62 medicinskih sester v okrajih Ljub- ljana-mesto, Ljubljana-okolica, Trbovlje, Kočevje, Lendava, Radovljica, ŠO- štanj, Novo mesto, Ptuj, Postojna, Maribor-mesto, Celje-okolica, Tolmin in Sežana. Anketa je zajela 3323 družin s 5837 otroki. Takoj v začetku nam je bilo jasno, da medicinske sestre, ki so v službi na anketnem področju in za- poslene s svojim rednim delom, tega dela ne bodo zmogle same. Zato je na tiste terene, kjer je pomoč bila potrebna, odšlo iz Ljubljane 22 medicinskih' sester. Vse razumevanje in pomoč srno dobili pri vodstvu in sestrah Patro- nažnega centra v Ljubljani, tako da so te sestre prevzele vse delo v mestu Ljubljani, poleg tega pa jih je odšlo 7 tudi na teren. Ravno tak o je odšlo na teren 15 sester iz šestmesečnega podiplomskega tečaja za patronažno službo, ki je trenutno v Centralnem higienskem zavodu. Vse sestre, ki so bile pri- tegnjene k anketnemu delu, so dobile podrobna navodila v 10 instruktažnih sestankih, ki sose vršili po terenu. Ko srno obšli anketne terene z namenom, da ustanove povežemo s se- strami, ki so anketirale, obenem pa kontroliramo tudi delo in po potrebi nudimo dodatno instruktažo, srno imeli priložnost videti veliko požrtvovalnost sester pri tem delu. Brez izjeme so vse vzele delo zelo resno. Opravile niso le ankete, ampak so tudi zase, za svoj poklic in bodoče delo na področju otroške zaščite nabrale dragocenih izkušenj in napotkov. Čeprav srno zelo pohiteli s pripravami in z začetkom dela na terenu z namenom, da bi ujeli š'e bolj ugodno jesensko vreme, so se sestre srečale s slabim vremenom in z občutno skrajšanimi dnevi, ki so otežkočali delo. V nekaterih občinah je bil teren silno težak, hribovit, anketirane družine pa v veliki oddaljenosti. Marsikatera sestra pa se je morala zaradi preciznosti dela in verodostojnih podatkov tudi večkrat vračati v isto hišo. Ker anketa zahteva ·take podatke, da zajamejo prav vse probleme v družini in probleme v zvezi z otrokom, so sestre dobile tako podro- ben vpogled v problematiko anketirane družine kot še nikoli pri nobenem patronažnem delu. Anketiranje - obiskovanje družin in vpisovanje dobljenih podatkov je končano. Ta material, ki je vpisan v rubrik ah zadevnega obrazca, bodo de- lavci zdravstvene statistike smiselno obdelali. Rezultati bodo osvetlili pato- logijo malih otrok, zdravstvena služba pa bo usmerila svoje delo k tistim problemom, ki iščejo pomoči zdravstvenega delavca. Morda še dragocenejše gradivo pa bo našel zdravstveni delavec socialne pediatrije in mentalne higi- ene na notranji strani družinskega lista, kjer so napisana posebna opažanja sestre. Tu so vtisi, ki jih je dobila sestra v razgovoru z materjo in ki osvet- 80 1jujejo starše teh otrok, p010žaj otrokove matere, ki jo sprašujemo, zakaj je otrok zb01e1,zakaj je bolan in zakaj je morda umrl. Anketa o morbidnosti otrok nam je hkrati tudi pokazala, da smo že pre- magali začetne težave na poti do prave patronažne službe. Naši ljudje so nasproti sestri zaupljivi in iščejo njene pomoči in nasvetov, če ima sestra pravilen nastop in se jim zna približati. Vsekakor je to najtežje področje dela medicinske sestre, a hkrati tudi najlepše delo, pri katerem najde sestra zado- ščenje, ko vidi, koliko lahko koristi obiskani družini prav v vseh pogledih preventivne zdravstvene službe. Pol1etni pregled pod~ javi s preteklim letom n~ Rodnost,! ki je v po 1950 pa zavzela smer p znatno znižanje. Rodnost (živoro- jenih) na 1000 prebiv,alcev 1 1954 nam v primer- {azala porast, od leta 111etju letošnjega leta 1eto leto leto 1951 1952 1953 23.5 22.9 22.3 1954I. polletju leto 1946 20.9 I' 22.7 I 22.7 I 23.~J 24.6 smrtn .lnRodnost Najmanjšo rodnost smo beleži1i v Sežani (15.60). V okraj u postaja vpra- šanje depopulacije vse akutnejše .. Zlasti še, ker je tudi indeks smrtnosti2 visok (12.67) in tako na drugem mestu med okraji. Naravni prirastek3 je 2.9 na 1000 prebivalcev, kar pomeni v primerjavi z drugimi okraji izredno nizko vrednost. Selitveni indeks je visok,4 maja n. pro - 26.5 na 1000 prebivalcev. To govori prav gotovo za spremenjeno starostno strukturo prebivalstva, zaradi česar tudi verjetna nizka rodnost ter visoka splošna smrtnost. Nizka rodnost je še v Črnomlju, Postoj ni in Krškem, torej v okrajih z negativnim selitvenim in- deksom, a smrtnost jo v višini povprečja Slovenije. Presenetita pa Celje in Maribor mesto z visokim selitvenim indeksom (v maju n. pro + 20 in + 13.7 na 1000 preb.), a nizko rodnost jo 16.5 in 15.6. V Mariboru mestu je smrtnost 1 Rodnorsrt- narta~irtetaje število ['ojeni'h na 1000pre'bivai1cev.Mortinataliterta je število mrtvorojenih na 100 živorojenih. 2 Indeks smrtnosti, mortaliteta je število umrlih na 1000prebivalcev. 3 Naravni prirastek je razlika med številom rojenih in umrlih na 1000prebi- valcev. - Umrljivost dojenč!kov je število umrlili v starosti 0-11 mesecev na 100 živorojenih. - Umriljivost malih otrok je število umrlih otrok na 1000otrok iste starosti. Patranažni center" diplamiranih medicinskih sester in socialn:ih delavcev v Ljubljani 55 Dr. Avčin Marij: Pdprav,ima se pravačasna na preprre'čevanje paletnihčrevesnih balezni PrL naših najm1ajših 2 Dr. Bebler Damjana: Pravilna prehrana - pogaj dabrega uspeha 15 Medioinska sestra naj ba prva v barbi za zdravO' prehrana prebivalstva 22 Zdrravstvena vzgaja in prehrana 52 Med. s. Bole Cita: UspOIsa'bljanjemedicinskih sester za patranažna služba 21 Letošhjl »Teden atroka" je [poveril medicinskim sestram važno naloga 50 Doc.dr. Banač Ivan: Zaklj'UlčkiII. kangresa preventivne medicine na Bledu 48 Grum Andreja: 'Zavod za napredek gospadinjstva se razvija 25 Dr. Huma:r Zdenka: Čemu otroški dispanzer? 66 Med. s. JHmavič Neža: Izvedli srna anketa a marbidnosti predšolskih atr'ok 79 Dr. Ka1čič Svetazar: Nekaj a vakcinacijah 27 Dr. Karlin Mirrka: (:» virusnih he[)ati:tisih s posebnim poudarkam na serumski hepatitis 75 Dr. Kmet Janez: Tudi oslavskemu ka:šlju se boma uspešno uprli 71 Dr. Lunaček Sla:va: Pdprave za počitniška letQvanje 10 Med. s. Musek Majda: O delu medicinske se:stre v Ipasvetavalnici za naseče 68 Dr. PiJrc Bajan: O terenskem praučevanju otraške marbidnasti 7 Dr. Heja Dušan: Partranažna služba in zdravstvena vzgoja v protituberkulazni službi 58 Savié Branka: SociaJna palitika in zaščita atrok v Jugaslaviji 39 Dr. Škri?jar Boga: Hodnost in smrtnast LR Slavenije v 1. poLletju 1954 81 Tomšič Jánez: Medicinska sestra - pedag()ška delavka 24 ....D~.Vendramin Dragica: O sadobnem gledanju na zaščito sadalna ogI'oženega atraka 45 Dr. Zupančič Jakabina: V kalaniji in na letovanju 13 Naša otTO'škaokreva1iš,ča 19 Medicinska sestra in počitniška letovanja 10 Svetavni kangres za zaščita otrok 37 Uvodna beseda 1 'I'~skala' tiska,rna »Jože Moškrič« :v Ljubljani