List 17. Gospodarske stvari. Ali zadostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Povše. Sleherna dobra nova stvar potrebuje več časa, da se vdomači med narodom; prav tako je tudi s podukom ljudstva kmetijskega stami. Al železna sila bo pripomogla, da se bo prepotrebni kmetijski poduk vendar-le vsem oviram nasproti, katere se od raznih strani stavijo, razširil med kmetovalce, ki se morajo ravnati po zahtevah sveta, prav tako kakor obrtniki. Oni morajo korakati s časom in njega razmerami, ako nočejo, da propadejo. Sliši se pogostoma ne le od nevednega kmeta, temuč tudi tu in tam od omikanih, pa kmetu nič kaj prijaznih ljudi, da kmetovalec naj le pridno dela od ranega jutra do pozne noči; naj bode varčen, pa bo šlo dobro. Tudi jaz pritrjujem, da v teh lastnostih tiči jedro kmetovalčeve sreče; pa pridružiti se mora tem lastnostim tudi razumnost, poznanje razmer, katere nastajajo po širocem svetu vsled najrazličniših novosti, ki so uže marsikateremu prekrižale njegova načela in načrte. Opozorujem le na železnice, katere sedaj pre-pregajo skoro ves svet. Pa če so uže železnice tolikega vpliva na kupčijske razmere, vsled katerih ali pada ali raste cena kakega blaga, koliko pač več nam kmetovalcem nevarnost preti od prekomorskih krajev, posebno od Amerike, katera se grozovito hitro razvija in se svojimi kmetijskimi pridelki hudo tekmuje ne le na Angleškem, ampak tudi na Avstrijskem. Dže se ne le v naših krajih, ampak cel6 na Ogerskem, kjer je svinje-reja vendar-le razširjena in nekdaj sloveča bila, — saj so šteli ljudje kakega grajščaka bolj ali manj bogatega po številu prešičev, kateri so se pasli po njegovih neizmernih lastninah, — prodaja prav pogostoma amerikanska slanina (špeh). Človek bi skoro ne mogel tega verjeti, saj vemo, da Amerika je veliko dni morske vožnje oddaljena od nas. Letošnjo zimo so iz Havra v Ameriki odposlali po barki 10.000 zaklanih ovac, katere so se razprodale v Parizu. Amerikanska moka, žito, usnje itd. dela hudo preglavico našim trgovcem, pa še hujšo kmetovalcem. Zarad lanske silno neugodne letine ima naše žito še precej pošteno ceno, pa to le zarad tega , ker so drugej po Evropi še slabšo letino od naše imeli. Res je, da z umno colnino zamore naša država pomagati kmetovalcem, ter braniti jih silne konkurence amerikanske. Prav tako bo velike dobrote novo sklenjena postava, vsled katere z L 1881. ne bo smela nikakoršna goved prihajati iz Rusije in Turčije v našo državo, kajti to bo provzročilo, da bodo domači govedorejci lepšo ceno dobivali za domačo živino. Iz Avstralije preti huda konkurenca naši ov-čjereji, posebno reji Merinoških finih ovac, ker v Avstraliji imajo ovce, katerih volna tekmuje z Merinoško volno in prodajajo jo skoro za 30°/0 niže kakor jo morejo naši kmetovalci prodajati. Uže so začele nekatere ve-]jirp grajšČine po Ceskem in Ogerskem vsled tega raz-pušeati črede Merinoških ovac, katere so jim pred leti prav povoljni čisti dohodek donašale. In koliko drugih razmer ne bi mogel navesti, iz katerih je jasno razvidno, da dober kmetijsk gospodar mora biti dober, marljiv kmetovalec, pa tudi razumen, bister opazovalec svetovnih razmer, sploh mora skrbeti, da bo le takega blaga na svojem polji prideloval, katero lahko po pošteni ceni proda. On mora znati dobro računati pa tako, ne da bi le znal množiti ali odštevati, on mora marveč z natančnim konecletnim računom prepričati se, kateri pridelek na kmetiji mu je največ čistega dobička prinesel, kajti propasti mora, ako leto za letom take pridelke prideluje, kateri ga morda več stanejo, kakor da bi jih na trgu kupil. Ce vse to natančno prevdari, se bo vinorejec in žitorejec dostikrat prepričal, da on gospodari za druge: za delavce in silne davke. Povdar-jal sem, da mora slehern obrtnik, tako tudi kmetovalec napredovati, slediti razvitku svoje obrtnosti, kakor ta po drugih krajih cvete in ker zarad železnic lahko od ondot blago v njegove kraje pri hiti, ter da zamore tudi on izvrstno blago svojim kupcem ponuditi. Našteti hočem le nekatere stvari, katere se bi morale v kmetijstvu po Kranjskem zboljšati, ako hočemo, da ne zaostanemo za drugimi. Kje smo z našo govedorejo? Na boljšem pač uže, hvala subvencijam, katere deli uže 10 let naša kmetijska družba živinorejcem. Pa koliko je še storiti? Koliko še manjka, da bi človek mogel reči: tu rede živino, katera ima razločno lastnost, da se lahko imenuje pleme. Zakaj vse hiti na Koroško po Belansko, ali na zgornje Štirsko po Muricodolsko govedo? Zakaj imajo umni Švajcarji tako krasno izvrstno živino, tako da moreš prehoditi par dni hoda in povsod najdeš eno in isto izvrstno živino. Zakaj bi mi kranjski kmetovalci ne mogli izrejati si enakolične dobre živine, katera je prav sedaj skoro edina zaslomba gospodarjev? 132 Kako se ravna z maslom, surovim maslom in sirom? Kje smo šel Ali ni žalostno, da v Ljubljano prihaja sir iz Švicarskega, cel6 surovo fino maslo (puter) pošilja v neko štacuno v Ljubljano nek gospodar z Goriškega. Res je, da vrli Bohinjci, kateri imajo to srečo, da imajo izvrstnega gosp. Mesarja za svojega duhovnega pa tudi gospodarskega svetovalca, lepo napredujejo, pa Bohinj je komaj en del radolškega okraja, kje je drug velik del Kranjske, kjer povsod govedo rede in od nje večinoma le maslo pridelujejo ! Koliko bi bila naša Kranjska bogateja, ko bi zboljšali našo goveje pleme le za toliko, da bi vsaka krava le en polič mleka na dan več imela, torej v letu 180 poličev ali 90 bokalov in kedo mi more le očitati, da je to prenapeta številka, ker z oplemenitvijo naših krav z junci slovečih mlečnih plemen to gotovo brez dvombe dosežemo. Na Kranjskem se nahaja po statističnih pozvedbah toliko krav: V okraji Kranjske gore 1252, v okraji radolskem 6183, v okraji kranjskem 4391, v okraji tržiškem 899, v loškem 455*, v kamniškem 4354, v brdskem 3313, ljubljanskem 7912, vrhniškem 3131, logaškem 2221, loškem 1672, iderskem 2347, vipavskem 2056, senožeškem 1031, postojnskem 2467, bistriškem 1797, litijskem 2900, radeskem 1221, krškem 1664, koštan jeviškem 1369, mokronoškem 1883, trebenskem 1571, zatiškem 1886, v žužemberškem 1426, v novomeškem 2423, metliškem 126S, črnomaljskem 2200, kočevskem 4558, ribniškem 2568, in v okraji Velikih Lašč 1803 krav, toraj skupaj 78.580 krav, od vsake 90 bok. mleka v letu več, bi zneslo več mleka v deželi v enem letu za 7 milijonov in 72.200 bokalov, in če računamo vrednost 1 bokala le s 7 kraje, bi v naši domovini živinorejci 493.654 goli. več dohodkov iz umne govedoreje dobili. Res velikanska številka, pa resnična in ko bi vedno stanovitno skrbeli za to, da bi našo govedo do vrhunca zboljšali, bi lahko tudi 3krat več dohodkov od ravnokar prevdarjenih dobivali. Tu, dragi rojaki! si imamo iskati srečniših časov. Zaračunil sem mleko v vrednosti le po 7 kr. bokal, čeravno zamorejo in resnično tudi izkoristujejo umni živinorejci 1 bokal po 9 do 10 kr. z izdelavo finega sira in surovega masla. Pra-šam le, ali je težavno privaditi se umnega mlekarstva, ali treba tu mnogo podučevanja, stroškov za mlekar-niško upravo? Ne, prav lahko bi se vse to doseglo, le dobre volje treba! (Dal. prih.) List 18. Ali zadostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. P o vse. (Dalje.) Idimo dalje! Kakošni so naši travniki in pašniki? Koliko tisoč in tisoč oralov travnikov je, kateri niso še nikdar dobili le najmanjše podpore. Preraščeni so z mahom, kateri zadušuje razvitek žlahnih trav, polni kislih trav, ker v njih zastaja voda, katera bi se v marsikaterem položaji lahko brez velikih stroškov iz zemlje odpeljala. Koliko bi ondi potem rastlo več žlahne trave, s katero bi se pomnožiti zamoglo število živine, s tem zopet blagostanje kmetovalcev za tisoče, celo milijone! Ker si. ministerstvo kmetijstva prav sedaj tudi našo kmetijsko družbo vabi, da se izrazi o sredstvih, katera bi izdatno pomnožila govedorejo na Kranjskem in ker naše „Novice" vabijo gospodarje, da izrazijo svoje mnenje, hočem tudi o tem obširniše govoriti in vse pojasniti se statističnimi številkami, ker le tako gradivo podaja zanesljiv temelj za izracunanje ali prevdarjanje dobičkov ali pomnožitve kakega vira. In kedo more tajiti, da v izboljšanji senožetev, travnikov in pašnikov ima Kranjska še velikansko mnogo sena pridobiti, ter s tem pomnožiti more tudi število goveje živine. Koliko bi se ne dalo popraviti, če bi slehern gospodar sleherno leto zgodaj spomladi z brano, najbolje s travnisno brano prevlekel travnike, ali jih vsaj z železnimi grab ljami pregrabil! Koliko sto, tisoč in tisoč voz mahu bi posebno v začetku izboljšavanja nagrabili, ki zatira razvitek drugih žlahnih trav na se-nožetih. Jaz sem letos 4 vozove mahu nagrabil na neki ne veliki senožeti, katero sem v prvo prevzel v oskrb-ništvo. Ta mah ne zadušuje le drugih trav; on je tudi pravo gnjezdo raznih škodljivih mrčesov; on je, ki ovira zraku prosti vhod v zemljo. Kako da se oživi žlahna trava po izgrabljenem mahu, je tako očitno , da je le treba tak travnik videti ter zagotovljen sem, da gospodar nikdar več ne bo opustil tega prepotrebnega dela. Ako hočemo več goved, katera se nam bodo tudi dobro splačevala sedaj, ko je vlada zaprla mejo ptujim govedom, rediti, privaditi se moramo tudi gnojenja travnikov. Oni potrebujejo, prav tako kakor druga zemljišča, podpore, ako hočemo od njih res povoljnih dohodkov dobivati. Kakor velja pri poljedelstvu kot neovrgljivo načelo, da le oni gospodar še shajati more pri obdelovanji polja, ki njive umno in bogato gnoji, tako da mu obilni pridelki poplačajo velike njegove stroške , prav tako bomo tudi v pognojenih travnikih našli lepe zdatne pomoči povikšati dohodke. Pepel, pepeluška, posebno saje, pomešanica ali kompost, katerega si lahko iz raznih odpadkov, blata, katero se nabira na dvoru, v bajerjih, cestah itd., iz tnalovine itd. vsak napravlja, gnojnica, katero bi morali skrbniše zbirati, stanjšana sekretnica bodo prav primerne gnojilne tvarine za travnike. Se ve da tudi umetni gnoji, posebno kalijeve soli, bi dokaj pomnožile rodovitnost travnikov, a potem bi morala si. vlada to sol po zel6 nizki ceni prodajati in za to skrbeti, da bi železnice, katere 140 itak dobivajo od države na milijone subvencij, znižale tarife za prevožnjo takih gnojilnih tvarin, kakor na Angleškem vlada skrbi, da se sploh kmetijstvu služeče snovi po najniži tarifi prevažujejo. Nadaljna skrb naša bo morala biti obrnena na oni vir, s katerim moremo okrepčavati senožeti brez posebnih stroškov. Jaz mislim na vodo, s katero bomo napajali senožeti. Na Laškem, posebno v Lombardiji, napajajo travnike z vodo in po lOkrat v letu jih kose! Mnogo je pač travnikov, ki imajo tako lepo naravno lego, da bi z najmanjšim trudom lahko napeljala se voda na-nje! Pa kakor je napeljava vode, sposobne za napajanje travnikov, neobhodno potrebno delo, katero bomo morali popolno izkoristiti za pomnožitev krme, prav tako bomo morali misliti na odpeljavo vode, ali na izsu-šenje premnogih močvirnih travnikov, katerih se silno mnogo še na Kranjskem nahaja. Da! z izsušenjem močvirnih ali mokrotnih travnikov bomo zamogli na tisoče in tisoče centov sena več pridelovati. Vsakako bo tu morala pripomoči država, ker veliko je travnikov, ki so močvirni, ker jih zalivajo bližnje reke itd., in v takih slučajih more edino le pomagati, če se reke regulirajo. Kakor bo velikanske koristi izsušenje ljubljanskega mahovja ali močvirja, tako bi tudi reguliranje Ljubljanice in drugih notranjskih voda bila premogočna pridobitev sena. Koliko pač razdira in odnaša Sava senožeti, kako žalostno zre oko na planjavo, katero Sava nadkraljuje! Pa tudi manjše vode, potoki marsikedaj silno škodujejo in močvirijo travnike. Omenjam le travnikov v krašenski dolini. Ondi sem našel prav čedna goveda in koliko bi jih mogli več imeti, ko bi regulirali ono majhno vodo , potok, ki zaliva dolino in močviri njene travnike. Koliko tisoč centov izvrstnega sena bi dobili s tem gospodarji v krašenski dolini! Pa kam bi zašel, ko bi hotel na vse močvirne travnike, kolikor sem jih našel na Kranjskem, opozoriti; to lahko opustim toliko bolj, ker sem v referatu o stanji govedoreje po Kranjskem si. ministerstvu kmetijstva, katero mi je dalo nalog, to preiskati, dovolj določno vse pokrajine naštel, katere bi bile silno potrebne državne podpore, da bi izsušile travnike, na katerih bi tisoče centov sladkega sena več potem dobivale in s tem pomnožile število goved. Uže takrat pred 4 leti, ko še nismo mislili, da bo vlada vendar-le toliko odločno postopala ter zaprla mejo ptujim govedom , sem poudarjal vse to in v referatu k sklepu izrekel: Hoče li slavna vlada pripomoči Kranjski k večemu blagostanju, naj jej pomaga zbolj-šati travnike z reguliranjem rek in potokov, vsled česar se bo pomnožilo število goved, katera so edina izdatna zaslomba za kranjske kmetovalce. In res ni drugače mogoče, vsaj daje kakovost travnikov podlago govedoreji; kakoršni travniki, takošna živinoreja! (Dalje prihodnjič.) ---- 148 ---- Ali zadostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. Povše. (Dalje.) Prav imajo ,,Novice^', ako v nečem svojem uvodnem članku rečejo: „treba bo državne pomoči, naši gospodarji nimajo zakladov ali fondov za taka velika pod-vzetja.^* Pa vsaj je tu dolžnost države, pripomoči, vsaj jej bo s tem prirastel s časom nov vir dohodkov in getovo noben denar ni tako dobro naložen, kakor iz-boljševalni fond. Koliko sto milijonov pač ni potrošila Angleška za zboljšavanje, posebno za izsušenje in ka-naliziranje zemljišč, koliko milijonov frankov ne potroši Francija za povzdigo kmetijstva! Prav sedaj, ko se je obravnaval proračun v francoski zbornici, se je slišalo poročilo francoskega kmetijskega ministra, ki razklada vspeh vredbe hudournikov in pogozdovanja, ter omenja, da se je do sedaj v 10 letih 16 milijonov frankov za to potrosilo ter da predlaga visoki zbornici, da bi za letos še 2 milijona in 700.000 frankov dovolila. Ob enem je predlagal cel načrt za vredbo hudournikov in pogoz-denje goličav, za kar bo treba 220 milijonov, in to delo se bo v 60 letih izvršilo, torej vsako leto le za to skoro 4 milijone frankov potrosilo. Koliko milijonov ni Francija potrosila za povzdigo vinoreje in živinoreje itd., zato je tudi srečna in mogočna in tudi bridk udarec Bismarkov je ni mogel potreti na tla, ni se zgrudila pod težo 4000 milijonov, ampak premožni francoski narod je v 3 dneh zložil še več od 4000 milijonov posojila. To je storila mogočnost in blagostanje francoskih kmetovalcev, katerim je skrbna vlada se sicer velikanskimi subvencijami od nekdaj dala stalno in srečna stališče. Tudi naša država se mora odločiti enkrat, da bo sprevidela ne le potrebo, ampak tudi velikansko korist izdatnih državnih podpor, porabljenih za povzdigo kmetijstva in naši ljudski zastopniki naj ne zabijo, da bodo naši nasledniki blagoslovili spomin tako skrbnih državnikov, ki so vstvarili zanesljiv temelj blagostanja ter pripomogli, da bodo oni mogli plačevati razne dačine. Naj pomisli, koliko sto milijonov je državnega dolga, in od tega treba plačevati obresti, naj torej skrbi, da se bodo tudi taki milijoni izdali, od katerih ni treba samo plačevati obresti, ampak kateri bodo enkrat državi stoterne obresti donašali, in ti so vsi za povzdigo kmetijstva obrneni fondi! Poglejmo si število travnikov in pašnikov na Kranjskem. oralov oralov oralov travnikov pašnikov njiv Okraj Kranjska gora ima 7960 9786 1587 „ Radolica 16883 27993 6744 „ Kranj 5820 7125 16576 „ Tržič 3454 5563 1550 „ Loka 12329 21683 10435 „ Kamnik 6818 7092 13339 „ Brd 5312 2916 1842 „ Ljubljana 24535 6696 25350 „ Litija 7250 13787 10694 „ Radeče 2636 4077 4210 „ Krško 3888 1898 10900 „ Kostanjevica 3455 2751 8950 „ Mokronog 4658 4093 7967 „ Trebno 2178 5098 8500 „ Zatična 4253 6150 11500 „ Žužemberk 5727 6148 4887 „ Novomesto 6000 6888 17223 „ Metlika 2222 6399 6723 „ Črnomelj 5373 17037 9191 „ Kočevje 10019 18840 11425 „ Ribnica 8041 6870 5426 „ Vel. Lašče 5419 4200 4890 „ Vrhnika 10897 16511 5950 „ Logatec 14814 13323 6077 „ Lož 14693 9040 4973 „ Idrija 7090 16265 4819 „ Vipava 5466 14471 2400 „ Senožeče 6838 7548 24o4 „ Postojna 11488 17590 5744 „ Ilirska Bistrica 10585 15714 4705 tedaj v celi deželi 235.898 303.952 231.031 Ko bi tedaj izboljšali travnike, in sicer: 1) z od-stranjenjem mahu, 2) z novo posetvijo žlahnih trav na ----- 149 ----- Tse one zelo opešane travnike, ki nimajo nobene prave trate, 3) z gnojenjem, 4) z napeljavo vode, 5) z izšu-senjem močvirnih travnikov, 6) s tem, da bi v pravem času seno kosili, torej ko je še sočno, ne pa uže vse rujavo, skoro slamnato, smemo brez strahu računati, da bi vsaj za '/^ sena več imeli, in če od teh 235.898 oralov travnikov dobivamo v srednji meri po 15 centov send, toraj skupaj sena 3 milijone in 538.470 centov, lahko bi potem dobivali po 25 centov, toraj skupaj send 5 milijonov in 8^7.450 centov, ali pa 2 milijona in 358.980 centov sena več in s tem pa bi toliko več živine rediti zamegli. Pašnikov imamo 303.952 oralov. Kakošni so večinoma, revni, preraščeni^z grmovjem, nihče ga ne strehi, kakor na priliko, modri Svajcarji delajo, da tudi pašnike gleštajo. Koliko pašnikov pa bi se ne dalo premeniti v rodovitne dobre senožeti, torej tudi tu bi lahko še precej več sena zamegli pridobiti. V izboljšanji, umnišem oskrbovanji travnikov in pašnikov tedaj imamo zaklad, katerega je treba vzdigniti, da si pomnožimo število živine. (Dalje prihodnjič.) List 20. Ali zadostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. P o vse. (Dalje.) Pa tudi na njivah zamoremo mnogo živinske in sicer prav izvrstne tečne krme pridelovati. Res je navadna štajarska detelja in tudi papeževa detelja (inkarnatnica) dovolj po Kranjskem razširjena, nasprotno pa še vse premalo kraljica krmenskilf rastlin, nemška detelja (lucerna), ki daje najobilnišo množino tečne klaje. Letošnjo spomlad zaradi hude suše ne more nič kaj pognati trava in cel6 žita in druge 156 rastline ne , le lucerna, ki inia jako globoko segajoče korenine, je uže lepo visoka in bo posebno v gorkejih krajih kmalo rešila gospodarja krmenske spomladanske zadrege. In zato ostane nemška detelja prva detelja, katere tudi sicer izvrstna, jako tečna, mlečna in zdrava piča, zgodnja grahoršica, katero so najnovejše poskušnje kot novo izvrstno pičo proglasile, ne bode mogla premagati. Dosedaj se za pridelovanje detelje, sploh krme na njivah na Kranjskem komaj 8% rabi, a brez vse skrbi bi smeli % toraj 20°/0 , in če hočemo , da bode živina imela pošteno ceno, bomo pravo zadeli, če tudi 2/5 toraj 40% njivstva odločimo za pridelovanje detelje in sploh krmenskih rastlin, na pr. krmenske pese, zelene turšice, grahoršice, moharja, lupine, seradele, krmenske goršice itd. Tako bomo vpeljali 51etni kolobar, kakoršen je po Holandskem v navadi: 1. leto: krmen-ska pesa, — 2. leto: ječmen z deteljo, — 3. leto: detelja, — 4. leto: pšenica, po* njej zimska grahoršica, katera se kosi v zgodnji naslednji spomladi, in 5. leto: koruza. Ko bi tedaj namesto , kakor d« sedaj 8°/0 njivstva porabili za pridelovanje krmenskih rastlin, 20 ali 40°/0 odločili za to, lahko si moremo misliti veliko množino krme, s katero bi se izdatno pomnožiti moglo število živine. Njiv ima Kranjska 231.000 oralov. Ce torej le 20°/o odločimo za krmenske rastline, imeli bi tedaj 46.200 oralov in na teh bi se dalo mnogo detelje in krmenske pese pridelati. Računimo le, da bi samo deteljo pridelovali in če je le po 30 centov računimo na oralu, pridelovali bi je v letu 1,386.000 centov več; koliko torej piče več za goved©! Ugovarjal bi mi kedo in rekel: kje pa bodemo živež pridelali za domaČo porabo? Na to mu le toliko odgovorimo: Na ostalih 80°/0 njivstva, katero pa bo po pomnoženi živinoreji obilno pognojeno in zato tudi obilniše rodilo žito. Naj bi si vendar enkrat dali naši kmetovalci prepričati, da le v umnem gnojenji imajo pomoč, s katero morejo zemljo prisiliti k veči rodovitnosti. Sicer naj pa posebno oni veči posestniki, ki obdelujejo svoje polje le z najetimi delalci, ne kakor mali kmet, ki dela s svojo družinico, vzamejo v roko svinčnik in naj izračunajo vse, ter tako bodo pogostoma našli, da bi bolj modro storili, če bi pšenico, proso, ajdo na trgu kupovali, namesto da več potrosijo za pridelovanje teh stvari, le za delalce in enako. Kaj dela modri fabrikant? On prevdarja vse in če vidi, da mu izdelovanje enega blaga ne nosi dobička dovolj, popusti to in se poprime izdelovanja druzega blaga, ali pa neha. Le kmetovalci so tako trdovratni v lastno škodo, da ne%iarajo sprevideti in prevdariti, dokler se v dolgove ne pogreznejo. Bojim se, da bom s to razpravo uže predolg in nadležen, toda prevažno vprašanje je ter mi daje nado, da važnost predmeta opraviči mojo obširnost. Zdaj smo videli, da bi se dalo več (vsaj 4) milijonov centov sena ali njemu enako vrednih drugih krmenskih rastlin na Kranjskem pridelati, po takem pa 50 do 80.000 več goveje živine rediti. Veliko sena bi pa še mogli pridelati, če bi tako senožeti, kakor njive, na katerih bi krmenske rastline pridelovali, obilno gnojili, kar bi uže s tem mogli doseči, če bi skrbniše ravnali z gnojem in z gnojnico. Kako žalostno je pač videti gnojišča nemarno uredjena, na katerih leži siv, splesnel gnoj, iz katerega je zbežal ves amonijak, naj-tečniši njega obstojni del, le kosti, bi rekel, so ostale, mesa pa ni več! Se slabše se godi z gnojnico; ta se raz teka po cestah in nekateri so še tako modri, da jo iz gnojišča odpeljujejo po prekopih na cesto, ki pelje skoz vas. Ce stopiš v tako vas ob deževji, našel bos po celi va3i neko rujavo morje! Koliko tisoč goldinarjev se pač po tej nemarnosti ne pogubi! Al kaj pomagajo vsi spisi in moje jadikovanje! Poduk, poduk in dober zgled je edino, kar tu pomagati more! (Dalje prihodnjič.) List 21. Ali zadostuje dandanes kmetovalcu, da le po stari navadi kmetuje? Spisal prof. Fr. P o vse. (Dalje.) Kako malo se še rabi gips pri gnoju, čeravno vse skušnje uče, đa je gipsani gnoj skoro za polovico teč-niši od navadnega gnoja. Kako malo se še gipsajo de-teljišča! Kako malo se gospodarji menijo za menjavo in čistost semena. Kako malo so še razširjeni dobri umni poljedelski stroji, na pr. dobra orala, okopovači in osipači! Travnišne brane skoro ni najti v celi deželi. Kako malo se skrbi za čiščenje žita; razun kake veternice, ki odnaša le pleva in smeti, ne da bi ločila malopridno plevelno zrnje, ni najti žitočistilnic. Kako malo se skrbi za naše kmetovalce — živinorejce. Oni ne poznajo umnih vodil, po katerih edino je mogoče res kaj prida dobivati iz živinoreje. Kaj pomaga najžlahniša žival, če pa pride v rokene-vednežu in nemarnežu, ki je ne glešta pridno, ki nima pojma o plemenitni živini, kateremu je vse eno, ali je telica ali junček za pleme sposoben ali ne. Kedar je poln hlev, takrat še tako lepo tele mesarju proda, ko pa nastane prostor, se prvi še tako slabotni teliček koj 164 odloči za nadaljno izrejo. Ni čada, da je naša govedoreja še na nizki stopinji. Naj si slehern zapomni, da tudi krave morajo biti sposobne za plemenitev in da iz grdih starih „škatelj" tudi od žlahnih bikov ne bomo izrediti mogli lepih mladičev. Kako zelo je še razširjena navada med živinorejci, da prvega rumenega mleka ne sme dobiti novorojeno tele, ako prav je uže od narave odločeno za sčiščenje črevic mladiča. Preidimo na svinjerejo. Tudi tu je še dokaj zboljšati, prav tako v konjereji. Kar se tiče čebe-1 ore je, so še veliko premalo razširjeni izvrstni Dzierzo-novi ali po njegovem sistemu izdelani čebelni panjovi. Kako stojimo v sadjereji? Ali imamo uže povsod obilno žlahnega sadja, ali ni še dokaj divjačine, ali niso še zel6 zanemarjena sadna drevesa? Ali skrbimo za umno porabo sadja v obilnih sadnih letinah? Kako se še vedno suše slive, češnje, orehi itd.? Koliko smo ^ pa napredovali v trtoreji in vinokletar-stvu? Se vedno kraljujejo slaba trtna pozno zoreča plemena , katera dajo prekislo vino, namesto da bi se umaknila rano zorečim trtnim sortam, kakor so na pr. burgundec, modri zgodnji portugizec itd. Kako se še vedno v novo napravljajo in zasajajo vinogradi! Na kako nizki stopinji je še naše kletarstvo! No! nadejam se, da sem dovolj važnih vprašanj navedel, katera vsa jasno kličejo kot izdatno pomoč: dajte kmetovalcem poduka! Ce res ljubite narod, ki je v ogromni večini poljedelsk, skrbite za njega strokovno izomiko, učite ga, da bo moder gospodar, podpiraj ga visoka vlada, ne štedi zboljšati mu njega zemlje po umetnih vredbah rek itd. in srečen bo naš kmetovalec! Nikar ne zapirajte oči, kakor tič štrus, ki glavo zarine v pesek in meni, da ga lovec ne vidi! Preglejmo vendar enkrat, da tako ne bo šlo naprej, da jedro naroda na Kranjskem, to je, kmetijski stan, propada in da če mu ne pomoremo ter ga sposobnega storimo materijalno in duševno, da bo zamogel tekmovati z drugimi ptujimi kmetovalci, bo onemogel in propal. Da! kmetijskih šol, sploh kmetijskega poduka je treba, ker dandanes ni dovolj, da kmetovalec po starem dela, — razumen in marljiv mora biti. Iz moje razprave pa je tudi razvidno in mogoče vsaj na večino onih od si. kmetijskega ministerstva stavljenih vprašanj odgovoriti, kar poskušam v sledečem na kratko posneti. 1. Kakor je razvidno iz mojega spisa, je prav lahko mogoče pomnožiti pridelovanje živinske kl a je. Visoka vlada naj le stalno ostane pri sklepu, da bo branila naše živinorejce pred ptujo živino. Prav pa imate „Novice", da dober poduk bo najprej dovedel naše gospodarje do poskušenj ene ali druge krmenske rastline in srečen vspeh bo potem gotovo slehernega po-skuševalca privedel do tega, da bo v obilni meri prideloval take krme. Priporočati pa si dovoljujem, da bi slavna kmetijska družba skrbela za to, da bi vsaj v začetku priredila, kakor sem nasvetoval v spisu „o semenski kupčiji, glej št. 8. in 9. „Novic," in preskrbela gospodarje z dobrim, zanesljivo kaljivim semenom in če mogoče, da bi od ministerstva dobila tudi podpore za to, tako da bi zamogla razna krmenska semena (toliko od detelje, kakor od krmenske pese, zimske grahoršice, zimske ogeršice itd.) po znižani ceni oddajati gospodarjem. S tem bi marsikaterega gospodarja dovedla do tega, da bi za mali denar si nekoliko semena vsaj za poskušnjo kupil in ob enem pa bi veliko naravnost pospešila razširjenje krmenskih rastlin, ker žalibog le preveliko je sleparije v semenski kupčiji in če se kmetovalec opehari z nakupom kakega semena, silno težavno je prepričati ga drugi pot, da bi zopet poskusil. Jasno je kot beli dan, da detelja bo morala zvonec nositi v vrsti krmenskih rastlin, in kako težavno je najti dete-ljino ali lucernino seme prosto sitne predenice! Ako hočete res odpreti pot razširjevanju lucerne, oskrbite kranjske gospodarje s čistim deteljnim semenom. Ce bo katera subvencija obilni sad obrodila, gotovo bo ona za prospeh te semenske priredbe veliko koristila. Sploh zavračam o tem na moj omenjeni spis „o semenski kupčiji". 2. K drugi točki dostavljam le kratko: Kjer se nahajajo odpadki sposobni kot nastilski surogat, gotovo je umno to storiti, pa tudi tukaj bo kmetij sk poduk izdaten. 3. Prav tako o tretji točki. Namesto po strnišnera žitu sejati ajdo, katera komaj v 10 letih enkrat povoljno bogato obrodi, katero tako pogostoma v začetku setve suša, pozneje o cvetji pa dež, in kmalu potem jesenska slana pobere, katera pa obilno fosforo-kislih soli iz zemlje poropa, ter zemljo hudo izmolzuje, bodo pač se dali gospodarji prepričati po umnem poduku, da bodo rajši vsejali gosto turšico, katera se pokosi, ko je 2 čevlja visoka in daje zelena prav izvrstno pičo tudi za molzno živino; pa tudi posušena, ker mlada pokošena, in na slamoreznem stroju zrezana bo po zimi živinorejcem ljub primeček na senilniku. Nadejati se je, da bodo naši gospodarji kmalu poprijeli se krmenske pese, katera bo preljub zboijsevalen dodatek k zimski slamnati piči, ki je sama za-se zelo pusta. Tudi tu bo dober zgled in napeljava po primernem poduku največ izdala. (Kon. prih.)