Na podlagi 24. in 28. člena Statuta razpisuje Sklad za štipendije občine lAŠko — Komisija za razpis in podeljevanje šti- pendij JAVNI NATEČAJ za podelitev štipendij učencem in študen- tom za študij na sledečih šolah: a) VISOKE šOI E 1 na fakulteti z^ naravoslovje in tehnologijo, — oddelek za tekstilno tehnologijo, 1 na fakulteti za strojništvo, tehnološki odde- lek 1 na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, — geodetsko komunalni oddelek 1 na biotehnični fakulteti, — lesni oddelek 1 na visoki šoli za telesno kulturo b) VIŠJE ŠOLE 1 na pedagoški akademiji — odsek za glasbo 1 na višji konfekcijski šoli 1 na višji upravni šoli — statistični oddelek C) SREDNJE ŠOLE 1 na tehniški tekst ilü šoli — tkalska smer 1 na gradbeni tehniški šoli 1 na tehniški srednji šoli — lesni oddelek 1 na vzgojiteljski srednji šoli 1 na gimnaziji d) 2 štipendiji na katerikoli višji ali visoki šoli RAZPISNI POGOJI: 1. V razpisu za podelitev štipendij lahko sode- lujejo učenci študentje, ki so v zadnjem letu šolanja dosegli najmanj sledeči učni uspeh: — učenci 8. razreda osnovne šole — odličen uspeh, — učenci srednjih šol — prav dober uspeh, — študentje višjih in visokih šol — dober uspeh. Ne glede na določbe prve alinee prejšnjega od- stavka, lahko sodelujejo v nate^ju tudi učenci, ki so končali 8. razred osnovne šole s prav do- brim uspehom, če predložijo potrdilo' šole, da so se učili pod izredno težkimi pogojr. 2. Za štipendije pod d) se lahko prijavijo inte- resenti za katerokoli višjo ali visoko šolo, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. ."i. Ob enakih ostalih pogojih imajo prednost tisti interesenti, ki obiskujejo višje letnike šol, za katere je štipendija razpisana. 4. Interesenti vložijo pismene vloge, kolkova- ne z 1,00 din upravne takse na naslov: »SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — SKLAD ZA ŠTIPENDIJE«. Vlogi priložijo izpolnjen vprašalnik k vlogi za dodelitev štipendije z ustreznimi listinami, do- ločenimi z vprašalnikom. 5. Natečaj traja do 15. julija 1970. Vloge, prispele po tem datumu, ne bodo ob- ravnavane. 6. Prednost v natečaju imajo občani občine La.ško. 7- O izidu natečaja bodo interesenti obveščeni. 8. Interesenti, ki bodo na natečaju uspeli, skle- nejo s skladom pogodbo. 9. Interesentom, ki ne bi zadostili vsem nate- čainim pobojem, ne bodo vloge vzete v posto- pek. Vprašalniki k vlogi za dodelitev štipendije ftočka 4. natečajnih pogojev) so na razpolago v sprejemni pisarni upravnih organov občine La.ško in na vseh krajevnih uradih. Zainteresirani lahko dobijo informacije o nate- čaju, o določbah pravilnika o višini štipendij in o določbah statuta sklada, osebno vsak uradm dan na oddelku za družbene in skupne službe občine La^ko, soba št. 29. V Laškem, dne 3. 6- 1970. SKLAD ZA «TIPENDIJE OBČINE LAŠKO Komisija za razpis in pKxieljevanje štip>endij STADION OPREMLJEN KOT NA OLIMPIADI V 75. dneh bodo celjski stadion »Borisa Kidriča«, ki je bil že do zdaj vrsto let osrednji stadion za atlet- ske priretliive v Jugoslaviji, sprenienili s tarlansko maso ponovno v prvega meti prvimi stadioni pri nas. Marsikateri Celjan ne ve, da je celjski atletski štadion edini v Jugoslaviji, ki je na- menjen izključno in samo atletskim prireditvam. S tem se ne morejo pohvaliti niti v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod. Celjani so srečni na atletskem Olim- pu, ki jim je prav zaradi te- ga dal v zadnjem obdobju dvajsetih let vrsto odličnih in kakovostnih mednarodnih atletskih prireditev z nasto- pajočimi tekmovalci, ki se lahko pKJhvalijo z rezultati najvišje vrednosti. Draga Stamejčič je leta 1964 na njem dosegla oziro- ma izenačila svetovni rekord v teku na 80 m ovire — 10,5! Za Celje so zvedeli po vsem svetu po odličnih atletih, ki so nastopili pri nas in do- segli izvrstne rezultate: Kro- monosov, Ott oz, Frinolli, Hennan, Milde, da naših Lor- gerja, Špana, Važiča, Cerva- na, Mihaliča, Karasija, Leše- ka. Brodnika, Kolnika in dru- gih ne omenjamo. Atletika, kraljica športov in kraljica športov v Celju pa je z vsakim letom dosegla večje in boljše rezultate, ka- teri so bili plod intenzivnih treningov in tehnično do vr- hunca izpeljanih atletskih na- prav. Prišlo je tudi do odlo- čitve, da tisto mesto, ki ne bo imelo štadiona opremlje- nega s plastično maso (tar- tan ali rubcor) ne bo moglo biti več prireditelj velikih domačih in tujih tekmovanj. Celjani so se še enkrat izka- zali in se kljub raznim pri- govorom odločili za gradnjo dragega a vendar izredno po- membnega športnega objek- ta. Zdaj tečejo dnevi, ko se celjski štadion ponovno spre- minja v prvega med prvimi v Jugoslaviji. Do 15. avgusta 'ßodo delavci zavoda za na- predek gospodarstva uredili vse potrebno do tiste mere, ko bodo delavci ameriške fir- me 3M lahko začeli polagati plastično maso tartan rdeče barve. Sam tartan pa ne bi pomenil veliko, če štadiona ne bi opremili s sodobnimi semaforji in kamero za fi- nis. Vse to bo dobil celjski štadion, ki bo potem oprem- ljen tako, kot atletski štad' oni na olimpiadi in sv^" nih prvenstvih. S prihodnjo atletsko sezo. no se bo celjski šta^i^ vključil v krog tistih štadi^ nov, ki bodo zmožni pripf. viti tudi največje prireditve Seveda pa to ne bo samo posledica novoopremljene«. štadiona, temveč tudi ti^j. amaterskih entuziastov, u »zapravljajo« svoj prosti čas za to, da bi nudili ugocju mladim športnikom in teljem atletike. Torej 15. ^v gusta prva mednarodna prj reditev na štadionu »Bonsj Kidriča«, ki bo preoblečen v tartan in opremljen z naj. sodobnejšimi tehničnimi pfj^ pomočki. Celje se s ten^ vključuje v krog mest, ki jij, bodo vsi dobri atleti s spo štovanjem izgovarjali. T. VRABL „DIVJI" VOZNIKI NA GLAVNI CESTI HUDI ČASI ZA VINJENE VOZNIKE IN NEOPREMUENA VOZILA So vas morda včeraj za- ustavili miličniki, čeprav ni- ste naredili nobenega prekr- ška? Ne čudite se, to se vam lahko zgodi tudi jutri, saj gre za vašo, našo, pravza- prav varnost nas vseh. Z akcijskim sistemom de- la so celjski miličniki vse- kakor »zadeli žebelj v gla- vo«. Samo v petih akcijah meseca maja so odkrili, izlo- čili iz prometa ter odvzeli vozniška dovoljenja 42 obča- nom, ki so vozili pod vpli- vom alkohola. Vsakdo med njimi bi lahko povzročil pro- metno nesrečo. V istem ča- su so odkrili tudi 35 obča- nov, ki so upravljali motorna vozila brez potrebnih dovo- ljenj. Dejstvo, da se ti »divji« vozniki upajo samo na stran- ske ceste, ne drži več, saj se zaradi gostote prometa po- čutijo mnogo bolj varne na glavni cesti. Če uporabimo verjetnostni račun, c'.a so bi- le te akcije samo občasne in na določenih območjih, lah- ko izračunamo, da je takš- nih »divjih« voznikov še mno- go več. O nevarosti, ki jo predstavljajo v našem že ta- ko neurejenem in mešanem prometu, ni potrebno govo- riti, če pomislimo, da je tu- di precej takšnih, ki slabo vozijo. Tretji največji problem, na katerega so opozorile, akcije celjskih miličnikov je to, da nekateri na celjskem območ- ju vozijo s takšnimi motor- nimi vozili, ki ne sodijo niti na travnik. Mnogi vozniki so mnenja, da je pri nas mogoče ponoči voziti samo z eno lučjo, z razbitimi sig- nalnimi lučmi, skrajno iz- rabljenimi gumami in po- dobno. Skratka, ljudje vse premalo pregledajo svoja motorna vozila, preden se podajo na pot, čeprav je od tega odvisna njihova varnost. Zato ni čudno, če so v času akcij miličniki odvzeli regi- sterske tablice devetim vo- zilom, osemnajst so jih na- • potili na izredni tehnični pre- gled, 103 vozila pa so zaradi tehničnih okvar izključili iz prometa oziroma jim začas. no prepovedali nadaljevanje vožnje. In še nekaj številk petih akcij. Miličniki so izrekli 3237 preventivnih in represivnih ukrepov, na mestu prekrška so izrekli 169 mandatnih ka- zni v skupni vrednosti 7900 dinarjev ter opozorili 630 vo- znikov in drugih udeležencev prometa zaradi lažjih prekr- škov. Naj vam odkrijemo še to: akcije bodo potekale ves čas turistične sezone, še po^ > seben poudarek pa bodo dali celjski miličniki akcijam za odkrivanje vinjenih voznikov. M. SENICAR VEČ DENARJA ZA KULTURO OBNOVA KULTURNIH DOMOV V SLOVENSKIH KONJICAH Tako kot v drugih krajih, je tudi v občini Slovenske Konjice vrsta raznih kultur- no prosvetnih društev in skupin, ki se predvsem ama- tersko ukvarjajo s prireja- njem iger, proslav, koncer- tov in podobnega. »Dosti- krat pri nas v Sloveniji za- postavljamo amaterizem na račun profesionalnega dela na kulturnem podorčju. Ven- dar povsod ne moremo imeti profesionalcev. Zato moramo razvijati in vzpodbujati ama- tersko delo na področju kul- ture,« nam je dejal sekretar občinskega komiteja ZK Slo- venske Konjice, Franc Ban. V Slov. Konjicah so ce se- stali namreč člani občinske- ga komiteja ZK in občinske- ga sveta Svobod in kulturno prosvetnih organizacij ter razpravljali o stanju kultur- nih dejavnosti v -občini v zad- njih letih. Osnova razprave je bila vsekakor pogloblje- na analiza kulturnega dela v občini in seveda teze CK ZKS o kulturi na Slo- venskem. V Konjicah so se pogovorili predvsem o delu v preteklih letih ter najočit- nejših problemih, ki so za- virali kulturno dejavnost. Prav od tod izvirajo tudi ne- kateri zelo pomembni sklepi za nadaljnjo rast amaterske kulture v Slov. Konjicah. Prihodnje leto bo potreb- no odločno poskrbeti za 100- odstotno povečanje sredstev, namenjenih za kulturo in te- lesno kulturo v občini. Letos je v občinskem proračunu v ta namen 75.000 dinarjev, prihodnje leto torej 150.000 dinarjev. Proučili bodo mož- nosti za ustanovitev kulturne skupnosti in način zbiranja sredstev za kulturo preko delovnih organizacij. Do se- daj so dali v Slov. Konjicah povprečno 7 dinarjev letno na prebivalca za njegove kul- turne potrebe. V Konjicah so letos gostovali že SLG Ce- lje, Mariborsko gledališče, ljubljanska Opera in drugi. To je nedvomen dokaz, da v Konjicah hočejo dati lju- dem tudi kvalitetne kulturne stvaritve. Prihodnje leto pa bodo za- gotovili še 150.000 dinarjev za vzdrževanje oziroma ob- novo kulturnih domov v ob- čini, ki so ponekod centri družabnega življenja. Na vasi v konjiški občini, kjer ne bi imeli kakšne kulturno pro- svetovne skupine. Ta na žalost marsikje delujejo v zelo klar vrnih pogojih, brez prosto- rov in minimalnih sredstev. Prav te pa bodo v bodoče bolj stimulirali. Kljub vsemu so z letošnjo kulturno dejavnostjo v Slov. Konjicah zelo zadovoljni. V prihodnje bo potrebno le še več sredstev in osebnega an- gažiranja ljudi, še posebej komunistov in to predvsem tistih, ki čutijo veselje do takšnega dela. Zato so v Ko- njicah tudi sklenili, da se bo- do komunisti v bodoče mno- go bolj angažirali pri delu prosvetnih društev ter s tem vzpodbudili tudi druge. 'M. SENICAB OBVEŠČANJE IN RAZVOJNI PROGRAM Ko so na zadnji seji čla- nov predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Velenju razpravljali o smernicah raz- voja občine do 1975. leta, ni- so opozorili samo na sklad- nost v gospodarstvu, temveč tudi na istočasen razvoj ne- gospodarskih dejavnosti. Pri tem so poudarili nujnost ra- zvojnih programov delovnih organizacij. Posebno točko dnevnega reda pa so name- nili obveščanju in Sklenili, da bo občinski sindikalni svet iadajal občasno glasilo. M.B. Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Kr- ško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slov. Bistrica, Slovenj Gradec, Slov. Konji- ce, Šentjur, Šmarje pri Jel- šah, Velenje in Žalec, ki so organizatorice »karavane brat- stva in enotnosti 1970«. VABIJO nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941 45, da se priglasijo, vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili karavane bratstva in enotnosti. Nekdanji izseljenci naj se pismeno priglasijo, nepre- klicno do 20. julija 1970 (pri- imek in ime, naslov). Pogoji priglasitve so: 1. Da je priglasitelj bU iz- seljenec T Srbiji; 2. Da ob priglasitvi vplača 40,— din k prevoznim stro- škom (ta znesek bo udele- ženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila); 3. Da ne zahteva povračila prispevka, če se iz .kakršnih- koli naknadnih razlogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom (s pO" Stanki na sedežih občin od^ Maribora do Krškega) dne 12. oktobra 1970 v popoldan- skih urah, vmila-se bo pred- vidoma 6. oktobra 1970 po- poldne. Posamezne skupin« bodo obiskale kraje: Kralje- vo, Kruševac, Užičko Pože- go, Trstenik, Čuprijo, Ariljo- Titovo Užice, Vrnjačko Ba- njo, Cačak, Gornji Milaru> vac in Kasjarič. Podrobnejši program bo udeležencem pravočasno pismeno sporo- čen. Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinske konference SZDL.