Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431.Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. lir 30.-
narocnina: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za Inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 222	TRST, ČETRTEK 2. OKTOBRA 1958, GORICA	LET. VII.
	PROT1MANJŠINSKI ODLOK DEŽELNEGA GLAVARJA WEDENIGA	
Obno	vila se je gonja zoper koroške Slo\	renče
Kapitulacija avstrijskih socialistov - Naši bratje spet izloženi protizakonitemu pritisku
Dne 22. septembra je deželni glavar socialist Wedenig izdal odlok, ki je izzval med Slovenci, kjerkoli žive po svetu, silno ogorčenje. ^
Tiče se slovenskega pouka, torej vprašanja, ki je že pod staro Avstrijo dolga desetletja globoko razdvajalo Nemce in Slovence.
Koroški Nemci so- bili daleč naokoli znani kol brezobzirni raznarodovalci, ležeči z vsemi silami za teni, da potujčijo svoje slovanske sosede. Glavno sredstvo ponemčevanja je bila šola. Ker so Slovenci bili narod kmetov in delavcev, domala vsi kapitalisti in veleposestniki pai Nemci, so raznarodovalci izkoristili gospodarsko odvisnost večine našega ljudstva za to, da so silili njegove otroke v nemške šole.
S časom so postali tako drzni, da so brez ozira na voljo staršev začeli kar ukinjati zapovrstjo slovenske šole ter jih nadomeščati z nemškimi. V manj ko enem stoletju se jim je posrečilo skvariti in silno o.šibiti narodno zavest naših koroških bratov.
Nasilno' potujčevanje se je nadaljevalo tudi v avstrijski republiki pod vladami socialistov in krsč. socialcev. Ob izbruhu zadnje vojne sta bila na Koroškem samo še dva zavedna slovenska učitelja in še od teh je bil eden premeščen v nemški del dežele.
V STISKI SO POSTALI PRAVIČNI
Ko je Hitler zgubil vojno, so se koroški Nemci seve zbali, da bo slovenski del pokrajine priključen Sloveniji.
Če hočemo to preprečili, so si rekli, moramo takoj spremeniti politiko do slovenske manjšine in ustavili njeno raznarodovanje, in tako so že jeseni 1945 izdali šolsko odredbo, za katero so složno glasovale vse nemške stranke.
I)a se naredi konec sramotnemu pritisku na slovenske starše in lovu na duše nedolžnih otrok, je bilo v odredbi določeno, naj se na narodno mešanem ozemlju učenci obvezno nauče obeli deželnih jezikov, v z ga ja jo pa v materinščini.
Zastopniki Slovencev so bili s tako ureditvijo zadovoljni. Avstrijski državniki, med njimi dr. Gruber, so pa v Parizu, Moskvi in Ncw Yorku pred zavezniki ponosno poudarjali, kako pošteno in pravično so rešili vprašanje slovenskega pouka na Koroškem. Za vzor si je Avstrija vzela šolske predpise v nekaterih 'kantonih napredne Švice.
Raznarodovanja je na Koroškem za vselej konec, napočila je doba prijateljskega sožitja med Nemci in Slovenci.
PREJ PRAVIČNA REŠITEV ZDAJ NASILJE
Ureditev manjšinskega šolstva je bila med vzroki, da so zavezniki pustili Avstriji vso Koroško,
Toda brž ko je 15. maja 1955 Avstrija dobila z mirovno pogodbo spet pod oblast Slovence, so nemški nacionalisti temeljito spremenili svoje nazore.
Na Koroškem in drugod v državi so organizacije, kol sta Siidmark in Ileimatdienst, kjer imajo glavno besedo bivši hitlerjanei, začele načrtno in strupeno gonjo zoper slovenski pouk.
Po predpisih mirovne pogodbe je Avstrija dolžna take protimanjšinske organizacije — razpustiti. Toda Dunaj ni mignil s prstom. Nasprotno, javni protislovenski gonji so se priključili celo nekateri člani vlade.
Nacionalisti trde, da je učenje slovenščine za nemške otroke nasilje, ki nasprotuje naravni pravici staršev, da svobodno odločajo o vzgoji svoje dece. Tako poudarjajo nacionalisti v vseh strankah: ravno tako katoličani v Avstrijski ljudski stranki kot socialisti in liberalci.
Prej so se vse stranke s' šolsko ureditvijo ponašale, češ da je pravična in napredna, se-
daj je pa odredba iz I. 1945, za katero so vsi složno glasovali, postala čez noč neznosno nasilje, ki ga treba čim prej odpravili.
ZAVLADALA JE NEZAKONITOST
Na vlado so pred kratkim izvedli pritisk tudi na ta način, da so nahujskali starše na šolske stavke in javne demonstracije proti obstoječim šolskim predpisom.
Dunaj spet ni mignil s prstom!
Namesto da bi poklical na odgovornost organizatorje protipostavliih stavk, je pred njimi in prejkone v sporazumu z njimi enostavno — kapituliral!
in tako je deželni glavar Wcdenig izdal 22. septembra zloglasni odlok, v katerem pravi, da ga je objavil »zaradi nemira, ki je nastal med starši na dvojezičnem ozemlju« in ker položaj »zahteva hitro odločitev«.
Svojo odredbo naslanja Weden,ig na 27. člen »šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905«, torej ua predpis, ki je pred (Nadaljevanje na 3. strani)
Prodorna De Gaullova zmaga
Na nedeljskem ljudskem glasovanju v Franciji in njenih afriških deželah je general De Gaulle na celi črti zmagal.
X	•
be nekaj dni pred glasovanjem je prijateljem dejal: »Če dosežem 66-odstotno večino, bom zadovoljen, 70- odstotna bi pa pomenila zame veliko zmago«. Približno 80-odslotna večina, ki jo. je v nedeljo dobil, prekaša torej vsa njegova pričakovanja.
De Gaullova zmaga je popolna, če pomislimo, da so njegovi najbolj znani protivni-ki, kot so Mendes-France, Daladier in Poti-jade ostali celo v lastnih volilnih okrožjih v manjšini. Ravno tako so komunisti podlegli v mnogih svojih trdnjavah.
Tz številk je razvidno, da je najtežji poraz doživela v nedeljo vsekakor komunistična stranka. Zanjo je 1. 1956 glasovalo 5 in pol milijona volivcev, v nedeljo je pa opozicija s komunisti vred zbrala manj kot 5 milijonov. Izvedenci računajo, da so komunisti zgubili pri ljudskem glasovanju eno četrtino pristašev.	,
Ugodno so izpadle za De Ganila tudi volitve y Afriki. Od vseli prekomorskih dežel se je odločila za odcepitev od Francije in državno samostojnost le Gvineja ob zahodni afriški obali. Takoj se je javil odposlanec pariške vlade, vzel volilni izid na znanje ter sporočil, da bo Francija ustavila sleherno pomoč Gvineji, ki nai si odslej sama pomaga, kot zna in more.
Vse ostale afriške pokrajine so z veliko večino podprle De Ganila.
Med njimi je tudi Alžirija, kjer je od 10 mohamedanskih domačinov osmorica oddala glas za novo ustavo. Zmaga v Alžiriji je tako prodorna, da ljudje ne verjamejo v svobodo ondotnih volitev.
TEŽAVE SE ŠELE PRIČENJAJO
Prebivalstvo je pod pritiskom glasovalo pač tako, kol so hoteli ondotni generali in polkovniki. Če bi bili ljudsko glasovanje organizirali možje iz alžirske narodnoosvobodilne fronte, bi sc isti ljudje izjavili, seve z isto ogromno večino za odcepitev od Francije. Kaj navadni ljudje, ki so tam izvečine nepismeni, v resnici mislijo in hočejo, je težko dognati.
Vsekakor je De Gaulle v nedeljo izvojeval veliko zmago, zakaj glasovanje je bilo razen v Alžiriji povsod drugod svobodno.
General združuje sedaj v svojih rokah velikansko oblast, do katere je prišel po zakoniti poti.
Ves svet se sprašuje, kako jo ho uporabil. Nekateri, med njimi Hmščev, trde, da bo Francija postala fašistična, drugi so nasprotnega mnenja, češ da je edini De Gaulle rešil deželo grozečega fašizma. Da ni bilo njega, pravijo, bi bila že danes Francija pod vojaško diktaturo.
Kaj se ho v resnici zgodilo, bodo dokazali dogodki. Jasno je na vsak način, da se za De Gaulla pričenjajo šele po zmagi prave težave, ki se izražajo v eni sami besedi: Al-
žirija
NOVICE Z VSEGA SVETA
PONOVNO ZASRAMOVANJE SLOVENŠČINE
Za volitve v tržaški mestni svet, ki bodo 12. oktobra, je bil spet ustanovljen medstrankarski odbor, kateremu priitiče skrbeti, da bo volilna agitacija potekala dostojno in mirno.
Temni odboru je k o>im mistična stranka prijavila, da namerava prirediti dvojezičen sliod na Glavnem trgu ali Piazza Unita.
Proti temu je kot prva odločno protestirala Kršč. demokracija, češ da je predlog »izzivalen in žaljiv za narodno čustvovanje pre-bivalsvtau. Obenem je povabila komuniste, naj svoj sklep prekličejo.	tg
Protestu demokristjanov so se priključili zastopniki republikancev, liberalcev, monarhistov, fašistov in tudi —- socialnih demokratov, ki so izjavili, da bi bila raba slovenščine na Glavnem trgu pravo »izzivanje«.
Taka je torej internacionalnost te marksistične stranke v dejanskem življenju! Samo po sebi se razume, da ne srne 12. oktobra dati njenim kandidatom niti en Slovenec svojega glasu! Isto velja za vse ostale stranke, ki so se priključile demokrščanskemiu protestu, ker so vse sovražnice našega naroda.
Agneletlova Slov. dem. zveza, piše II Pic-coJo, se je sicer tudi uprla protestom italijanskih strank, toda ni podprla predloga komunistov in ga tako tudi ona nekako »posredno* (virtualmente) obsodila«. Dolžnost SOZ in Slov. kat. skupnosti je, da slovenski javnosti kočljivo zadevo čim prej obrazložita.
Kaj bo naredil Palamara?
Kršč. demokracija in ostale nacionalistične italijanske stranke so se obrnile obenem na vladnega komisarja Palamaro s pozivom, naj dvojezični shod na Glavnem trgu enostavno prepove.
Slovenska javnost tu — in onstran meje je radovedna, kaj bo Palamara storil. Odlok. ki zabranjuje rabo slovenščine na volilnem shodu, bi pomenil namreč ne le očitno kršitev londonskega sporazuma, temveč tudi ustave republike, po kateri je narodnim manjšinam zagotovljena polna enakopravnost z državljani italijanskega jezika.
Tak odlok bi nasprotoval obenem politiki prijateljskega sodeilovanja med sosednima državama, za katero se obe vladi vneto zavzemata.
Slovenci pa, ki so pri državnozborskih volitvah svetovali rojakom, naj podprejo Fran-zilovo stranko, so se pokrili z neizbrisno sramoto pred svojim narodom.
ZBOROVANJE ŠKOFOV
Od 14. do 16. oktobra bodo škofje iz tako imenovanih Treh Benečij zbrani na vsakoletnem zborovanju v Brixenu na Južnem Tirolskem. Zasedanju bo predsedoval patriarh iz Benetk kardinal Roncalli. Prisotnih bo še 14 škofov, med njimi tržaški, msgr. Santin, goriški nadškof Ambrosi in videmski nadškof Zaffonato.
Ker bo lo pol zborovanje na ozemlju narodne manjšine, bi bilo zelo koristno, če bi se pri lej priložnosti obravnavalo tudi vpra-
SLOŽEN PROTEST
Ob zaključku lista je prispela novica, da so koroški Slovenci imeli v C.elovču svoje največje zborovati je povojne dobe.
Z njega so poslali dunajski vladi resolucijo, v kateri zahtevajo preklic Wedenigovega protipostavhega šolskega odloka z dne 22. septembra. Nemški nacionalisti pobirajo po družinah podpise proti slovenskemu pouku ter, izvajajo nedovoljen pritisk na gospodarsko odvisne starše. V tem nečednem poslu sodelujejo tudi državni uradniki in celo člani policije.
Enotni nastop obeh slovenAkili strank| v obrambi življenjskih pravic naroda lahko služi za vzgled tudi Slovencem naših krajev.
POZIV NA DUNAJSKO VLADO
Deželni zbor Severnega Tirola je pretekli pol ek sprejel sklep, ki so ga vse stranke soglasno odobrile.
Slovenci tržaške občine! V nedeljo, 12. oktobra, vsi na volišča! Kajti narod, ki se noče posluževati demokratičnih pravic, je čreda, ki dovoljuje, da ji drugi po mili volii vladajo.	,	s
sanje dušnega pastirstva med narodnimi manjšinami, zlasti v Beneški Sloveniji, kjer je večina našega ljudstva prikrajšana za pravico, da posluša evangelij in verouk v lastnem jeziku.
Razprava bi bila tem bolj potrebna, ker so razmere y Beneški Sloveniji v kričečem nasprotju z naravnim in božjim zakonom ter y. izročili vesoljne Cerkve. Da se to godi v katoliški Italiji, kjer je sedež papežev, ogromno škoduje ugledu in vplivu Cerkve in vere med Slovenci tu in onkraj meje.
ČANG KAJ ŠEK IN AMERIKA
V svetovnem časopisju so izšli pred kratkim članki, v katerih je bilo rečeno, da je Amerika danes dolžna podpirali kitajske nacionaliste, 'ker so svoj čas ravno Amerikanci silili v Čang Kaj Šeka, naj zasede tudi obalne otočiče Kem oj in Matsu ter pošlje tja tretjino svoje vojske, čeprav se ti otoki dajo težko braniti.
Dulles je v torek te trditve uradno zanikal, češ da je bil Šek tisti, ki je 'hotel zasedbo. Amerikanci so se vdali, dobro vedoč, da je »to bedast ukrep«.
Foster Dulles je obenem izjavil, da je Amerika pripravi jena se g rdečo Kitajsko pobotati ter poskrbeti, da se Kem oj delno izprazni, toda zahtevajo, naj se Mao Tse Tung odpove silii ter ustavi vojskovanje v morskem prelivu Formose ali Taivana.
SLOVENCI, GLASUJTE LE ZA SLOVENSKE KANDIDATE!
Priznavamo, da položaj dr. Palamare ni lahek, ker je izložen silnemu pritisku šovinistov iz same vladajoče stranke. Saj se je nosilec demokrščanske liste dr. Franzi! v torek na javnem shodu hvalil, kako je njegova stranka bolj nacionalistična od — fašistov!
»Kdo se ie uprl«, ie vzkliknil, »slovenskemu zborovanju na Trgu Unita? Krščanska demokracija!« je Franzi! ponosno odgovoril.
Vsemu navzlic pa menimo, da se Palamara ne sme ozirati na zahteve takih šovinistov, temveč se držati le zakonov, spoštovati mednarodne pogodbe ter gledati, da s svojimi ukrepi ne moti lako potrebnega miru med sosedi na Jadranu.
| Iste misli je včeraj ponovil Eisenhower.
Ti izjavi sta močno vznemirili kitajske nacionaliste, ki jih spreletava strah že ob misli, da bi se Amerika utegnila sporazumeti z Mao Tse Tungoin ter priznati njegovo vlado.
RUSKO ŽITO
Tr go v inski ataše sovjetskega veleposlaništva v Beogradu je prejšnji teden obvestil Titovo vlado, da je Rusija ukinila prepoved o uvozu žita v Jugoslavijo. Gre za 200 tisoč ton, kalere so Rusi obljubili Jugoslaviji, a pozneje dogovor preklicali. Novi sklep pomeni, da sc je razmerje med Titom in TI ruše e vom trenutno spet nekoliko zboljšalo.
V njem je rečeno, da zbor podpira zahle-vo Južnotirolskc ljudske stranke z dne 12. julija 10,18, naj se pokrajini Bočen v smislu
2.	člena pogodbe De Gasperi-Gruber podeli deželna avtonomija, ki bodi ločena od avlo-noniije italijanskega Trentina.
Deželni zbor Tirola pričakuje od avstrijske vlade, da bo vztrajala pri italijanski vladi, naj se ta zahteva manjšine izpolni.
NAPREDEK MAKEDONIJE
Od vseh pokrajin Jugoslavije je po vojni najhitreje napredovala Makedonija. Dežela, ki je bila prej vseskozi poljedelska, se čedalje bolj industrializira.
Predsednik vlade Makedonije Ljupče Ar-sov je imel v nedeljo govor, v katerem je ugotovil, da je v industriji bilo 1. 1951 zaposlenih v Makedoniji 33 odstotkov prebivalstva, lani pa že 43.
Industrija dežele se je lani v primerjavi z letom 1930 za pet in pol krat povečala.
Makedonci, ki jih dolgo dobo niso priznavali za poseben narod, so dobili svoje šolstvo od ljudske šole do vseučilišča, lastno Akademijo znanosli in umetnosti, svoja gledališča in radiooddajne postaje.
TRETJI OBISK IZ SKANDINAVIJE
Ministrski predsednik Norveške Einar Gerhardsen je prispel, kot smo že omenili, na uraden obisk v Jugoslavijo, kjer ga je na letališču v Beogradu sprejel podpredsednik vlade Edvard Kardelj.
V državi bo osla! 10 dni ter si ogledal Dalmacijo, Bosno, Ilrvatsko in Slovenijo.
Gerhardsen je po obisku švedskega in danskega načelnika vlade že tretji vodilni državnik iz Skandinavije, ki je prišel v Jugoslavijo.
Kot ugleden in vpliven član norveške delavske stranke je Gerhardsen posebno- dobrodošel v Jugoslaviji zastran tega, ker si po sporu s komunističnim vzhodnimi taborom jugoslovanski voditelji danes prizadevajo, kako bi izgradili čim boljše odnose s socialističnim svelom na zapadu.
POŠTNINA SE PODRAŽI
Zdi se, da bo v Italiji poslala pošla spel dražja. Na navadno pismo bo treba prilepili znamko 40 lir, medtem ko je poštnina znašala doslej 25 lir.
Ker je povišek znaten, je že zbudil med ljudmi godrnjanje. Druge poštne pristojbine ostanejo baje nespremenjene.
VEDNO SVEŽ KRUH
Pek Jakob Duvail iz Le Havra na Francoskem je izumil tak način za peko krulia, da ostane trajno svež. Svoje tajnosti seveda noče odkriti. Časniki pišejo, da. se bo Duvalov kruli uveljavil že v kratkem po vsem svetu.
Po svetu
JUŽNA AFRIKA — V Johannesburgu se je prvič na svetu zgodilo, da je zdravnik odrezal roko bolniku, ki je bil v hipnotičnem stanju. Hipnotizer ga je v treh minutah uspaval, operacija pa je trajala tri četrt ure. Bolnik ni čutil nobene bolečine.
AMERIKA — Ameriška mornarica bo zgradila največji radijski teleskop (daljnogled) na svetu. Imel bo okrog 120 m premera, z njim pa se bodo lahko jasno videla tudi nebesna telesa, ki so od zemlje oddaljena šest milijonov svetlobnih let.* Naprava bo stala 13 in pol milijarde lir * * *
Najbolj jezikava ženska v Združenih državah je 32-letna Mary Dalvis. Na svojevrstnem tekmovanju je namreč brez prestanka govorila 94 ur in 32 minut.
ZAHODNA NEMČIJA — Nemci so pričeli izdelovati novo vrsto jekla,ki je zelo odporno proti pritisku, temperaturi in radioaktivnosti. Zdi se, da je tako jeklo najbolj primerno za gradnjo atomskih reaktorjev.
* * *
V Zahodni Nemčiji je zadnji čas silno narasla prodaja cigaret s filtrom ali ustnikom. Izračunali so, da 48% kadilcev kupuje takšne cigarete, ker misli, da se na ta način najbolje zavaruje pred rakom.
* # H<
Gostilničarka Johana Wehnish iz Berlina je bila pred kratkim obsojena na pet mesecev zapora, ker je pomivala krožnike tako, da jih je do čistega polizal njen ovčarski pes.
FRANCIJA — Pri vhodu v neko pariško restavracijo so postavili tehtnico, da se gostje lahko tehtajo pred kosilom in po njem. U-prava namreč želi, da se gostje prepričajo, ali so za svoj denar dobili dovolj hrane.
JUGOSLAVIJA — Visoke skale Velebitskega pogorja v Dalmaciji spreminjajo barve po vremenu. Ob lepem sončnem vzhodu so žareče, med dežjem sive, ob oblačnem dnevu rumenkaste in med 'nevihto popolnoma črne.
KANADA — Kanadski zdravniki so ugotovili, da so Eskimi današnjega pokolenja za 5 cm višji od svojih prednikov.
ANGLIJA — Na razstavi v Farnboroughu so pokazali vzorec letališča brez vzletnih stez. Na takih letališčih lahko pristajajo helikopterji in zrakoplovi, ki vzletajo navpično in ki jih bodo v bodočnosti uporabljali za pre^ voz potnikov v velikih mestih.
NOVICE
KITAJSKA LJUDSKA ARMADA
Vrhovno poveljstvo' kitajske komunistične vojske je odredilo, da se morajo častniki in podčastniki »približati« navadnim vojakom ter spoznati njihovo življenje. Vsako leto morajo en mesec obiskovati: poseben tečaj sredi prostakov.
Podčastnik naj, če je treba, pomela dvorišče in general lupi krompir.
SREBRNIKI SPROTI ZGINJAJO
Poslanec Servelli jc naslovil na zakladnega ministra vprašanje, koliko je število 500-lirskih srebrnikov, ki jih je doslej vlada dala v obtok, in zakaj srebrniki, brž ko se pojavijo, zginejo iz prometa.
In res, 500-lirskib kovancev nikjer ne moreš dohiti!
majhne in razi rešene vasi, kjer se ni še udomačil kino. Nastane vprašanje, ali je to pomanjkanje za doraščajočo mladino škodljivo ali koristno.
RASTLINSKO MASLO
Jugoslovanska tovarna olja »Domača« v Vr-basu je začela izdelovati rastlinsko mast ali margarin, in sicer 20 ton na dan. V tovarni, ki je stala 220 milijonov din, so namestili najsodobnejše stroje, naročene v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji.
Rastlinskega masla ne morejo toliko pripraviti, kolikor ga ljudje potrebujejo. Doslej je Jugoslavija morala margarin uvažati.
i
■ Eden največjih sodobnih italijanskih pesnikov, Salvatore Quasimodo, jc hudo zbolel v Moskvi, kjer se jc udeležil nekega kongresa. Zadela ga je srčna kap v milejši obliki. Zdravniki pravijo, da se mu zdravje bolji'a.
VOLIVEC! Ni dovolj, da prečrtaš volilni znak, temveč oddaj preferenčni glas kandidatu, kateremu najbolj zaupaš.
JESENSKA POMLAD
Po padski nižini, zlasti v okolici Verone, so se pojavili čudni znaki pozine pomladi. Na jablanah, hruškah, trtah je začelo poganjati brstje in popje, kot da bi koledar kazal marec ali april. Vremenoslovci poudarjajo, da je to nekaj izrednega. Tudi v vrtovih goriške okolice sc opaža, kako silijo iz zemlje nežne rastlinice, zlasti paradižnikov.
JE DOBRO ALI SLABO?
V Italiji je še danes 2.325 občin brez kino dvoran. Največ krajev brez kina je v goratih krajih Piemonta. Tudi v naših krajih so
■ Slikar Tone Mihelič se pridno pripravlja na novo razstavo, ki jo bo verjetno letošnjo sezono priredil v Trstu. Veliko je slikal na Krasu. Tone Mihelič je eden izmed redkih umetnikov, ki si upajo živeti samo od svoje umetnosti, ne da bi se »lovili« za kake druge službe.
■ Ugledni slovenski slavist dr. Anton Slodnjak je v razgovoru s časnikarjem Slovenskega Poročevalca pohvalil ruske slaviste zaradi njihove resnobe v znanstvenem delu in zanimanja za slovanske književnosti. Prihodnji kongres slavistov bo v Sofiji.
■ Italijansko gledališče v Trstu bo začelo novo sezono prve dni oktobra. Kot prvo delo bo uprizorilo Pirandellovo komedijo »Nocoj bomo improvizirali«.
Obnovila se je gonja zoper koroške Slovence
(Nadaljevanje š 1. strani)
več kol pol stoletjem izšel v stari monarhiji. Sklicuje se obenem na neki odlok dunajskega ministrstva prosvete iz 1. 1947, s katerim je krajevnim šolskim oblastvoin bila dana pravica, da lega ali onega učenca lahko opro-ste od učenja tujega jezika.
Na tej podlagi je Wedenig pooblastil starše narodno mešanega ozemlja, da do 7. oktobra lahko vložijo prošnje, naj se njihovi otroci noproste p-o ut m v slovenskem jeziku«.
K temu je treba pripomniti, da slovenščina ni na Koroškem tuj jezik, temveč po določilih mirovne pogod.be na dvojezičnem ozemlju drugi uradni jezik!
Ker je besedilo mirovne pogodbe postalo del avstrijske ustave, ki je Wedenig ne more z odlokom spremeniti, jc njegova šolska odredba očitno protiustavna, se pravi nezakonita in brez vsake veljave.
SNEDLI SO SVOJO BESEDO
Dejansko je pa Wedenig, razume se, da v sporazumu z Dunajem, uničil šolsko odredbo iz 1. 1945 ter s tem oropal slovensko manjšino njenih že pridobljenih pravic.
Tako ravnanje je pa še nekaj hujšega. Z njim je Avstrija prevarila tudi velesile, katerim se je pred podpisom mirovne pogodbe moralno o L vezala, da bo manjšinsko šolstvo uredila na podlagi načel, zapopadenih v odloku 'i7 leta 1945.
Možje, ki so to obljubili zaveznikom, so še danes v vodstvu obeh vladajočih strank avstrijske republike. Ker so snedli dano besedo, bi ne zaslužili drugega, tol da bi velesile mirovno pogodbo iznova pregledale ter jo podvrgle reviziji.
To bi tembolj zaslužili, ker I r p e ^ da se je tadnje čase razplamtelo na Koroškem pravo nacionalistično nasilje proti Slovencem.
V AVedcnigovem odloku je n. pr. rečeno, da učitelji ne smejo vplivati na starše. Kdor hoče še nadalje slovenski pouk, zadostuje, da ničesar ne stori, se pravi, da ne vloži prošnje.
Mnogi učitelji se pa za ta predpis enostavno ne brigajo. Tako so v Kapli prinesli v šolo že razmožene prošnje naslednje vsebine: »Vodstvu šole v Kapli na Dravi! Odjavljam svojega otroka od slovenskega pouka«.
Učencem so naročili, naj prošnje nesejo domov ter jih pod pisane od staršev spet prinesejo v šolo. Obenem so otrokom sporočili, da se ho odslej- govorilo v šoli samo nemško. Kdor hoče govoriti slovensko, to lahko dela doma...
Surova nacionalistična predrznost, kot je bila v navadi prejšnje čase in zlasti še pod Hitlerjem!
In vodilni možje, ki take sramotne razmere trpijo, se istočasno odločno bore za narodne pravice nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Niti v misel jim ne seže, da jim manjka za to sleherna moralna legitimacija!
O&opifri fr T^ž
POKRAJINSKI SVET
Na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta se je nadaljevala razprava o osnutku statuta za novo samoupravno deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Svetovalci so proučili posamezne člene, sprejeli nekaj popravkov ter končno z večino glasov odobrili zakonski osnutek, ki ga bodo dostavili vladi in parlamentu. Za osnutek so glasovali demokristjani, en republikanec in bivši socialni demokrat Pittoni. Proti sta bila monarhist Antonini in iniso-vec Pieri, komunisti pa so se glasovanja vzdržali.
Ponedeljkova razprava je bila zelo zanimiva in hkrati poučna, kajti prvič se je v Trstu zgodilo, da je bila vladajoča demokri-stjauska stranka prisiljena javno obravnavati manjšinsko vprašanje.
Kot smo zadnjič poročali, je komunist prot. Weiss predlagal, naj se popravi zlasti 4. in 5. člen predloženega osnutka, ki.pobli-že zadevata slovensko narodno manjšino. Člen 4 se je prvotno glasil: »V deželi je priznana enakopravnost vsem državljanom, pa naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini«. Namesto tega splošnega in očitno pomanjkljivega besedila je prot. Weiss predlagal drugo, v katerem je rečeno, da dežela s svojimi zakoni ščiti enakopravnost jezikovniT' manjšin ter jim priznava pravico do lastnih otroških vrtcev, ljudskih, strokovnih in srednjih šol ter do lastnih dobrodelnih, vzgojnih in kulturnih ustanov, ki jih moralno in gmotno podpira.
Člen 5 načrta pa je določal, da je uradni jezik dežele italijanščina. Prof. Weiss je zahteval, naj se tudi ta člen izpopolni, in sicer tako, da se vanj vnesejo še nekateri stavki, s katerimi se manjšini zajamči pravica do uporabe materinega jezika v odnosih z vsemi oblast vi in na javnih zborovanjih. Po novem besedilu bi smeli Slovenci nadalje zahtevali, da jim oblaslva dostavijo upravne in sodne spise tudi v slovenščini. Zadnji stavek besedila prof. Weissa pa je določal, ga so v krajih, kjer živi manjšina, vsi javni napisi dvojezični.
Oba predlagana popravka so pa demokristjani odločno zavrnili. Pri tem so v glavnem ponavljali, kar je bil že na prejšnji seji povedal predsednik Grcgoretti, in sicer da se o teh vprašanjih še vedno pogajata italijanska in jugoslovanska vlada!
Na predlog demokrist janske svetovalke Eulaimbio je bil 4. člen osnutka spremenjen in se sedaj takole glasi: »V deželi imajo enake pravice vsi državljani, pa naj pripadajo katerikoli jezikovni skupnosti, veri, rasi in spolu«.
Demokristjani in njihovi zavezniki so nadalje zavrnili zahtevo komunistov, da se v statutu omenja prosta cona in naj se v deželi ustanovi eno samo volilno, okrožje. Sprejeti pa so bili nekateri popravki gospodarskega značaja, ki so jih predlagali demokristjani.
Vladajoča stranka italijanskih katoličanov se je torej iznova razkrinkala kol odločna nasprotnica našega naroda, kateremu načelno odreka pravice, ki mu po človeških in božjih zakonih pritičejo.
SV. KRIŽ Praznik grozdja ni navdušil
Odsek za kmetijstvo, pri generalnem komisariatu je v nedeljo priredil v Sv. Križu praznik grozdja. V la namen je poskrbel, da so trgovine pripravile posebne izložbe grozdja, ki so ga prodajali tudi na stojnicah po ulicah. To pot ni bilo alegoričnih vozov, pač pa so v kulturni del prireditve vključili nastop furlanske folklorne skupine iz Loč-nika pri Gorici, vmes so še bili šaljivi prizori in na koncu ples.
Ponedeljski Piccolo ugotavlja, da je bilo v nedeljo v Sv. Križu precej ljudi, ki so sicer pozobali veliko grozdja, a se niso. »brigali« za spored prireditve; nekateri so se celo dolgočasili.
Kar je pisal Piccolo, je to- pot gola. resnica. Slovenci se prav gotovo niso navduševali nad tem praznikom, ker se prireditelji niso pobrigali, da bi dali na spored tudi nastop kakega slovenskega prosvetnega društva.
Če g. Natti, glavni organizator nedeljske prireditve, misli, da bo s takim ravnanjem uspel med tržaškim podeželskim prebivalstvom razširiti novi običaj, se bridko moti. Čudimo se, da je to zagrešila oseba, ki se prišteva med dobre poznavalce duše naših ljudi 7. dežele.
RICMANJE Nezaslišan rop
V vasi in bližnji okolici ljudje še vedno govore o. drznem roparskem napadu, ki so ga neznani zlikovci zagrešili prejšnjo soboto v Ricmanjih. Tudi starejši vaščani ne pomnijo, da bi se kaj takega kdaj pri nas zgodilo.
V hišo, ki je last 41-letne domačinke Karle Lavrenčič, so opoldne iznenada vdrli štirje tolovaji s krinkami na obrazih. Od gospodinje, ki je pravkar pripravljala kosilo, so zahtevali, naj jim izroči denar. Ker ni hotela, so ji skušali zamašiti usta z vato, prepojeno z etrom, jo nekaj časa suvali in jo naposled zaprli v bližnjo sobo ter zaklenili vrata. Roparji so šli nato v spalno sobo, od koder so odnesli pol milijona lir, ki jih je družina z velikimi žrtvami prihranila v zadnjih 10 letih.
Prestrašeno in skoraj nezavestno mater je našla hčerka Adrijana, ko se je knialu zatem vrnila z dela.
Policija in karabinjeri so uvedli preiskavo in vsi upamo, da bodo roparje čimprej odkrili in spravili pod ključ.
IZIDI IZPITOV
Na slovenski trgovski akademiji so se v ponedeljek zaključili popravni usposobljenostni izpit. Razen enega privatista in ene redne dijakinje so vsi ostali z uspehom prestali preizkušnjo.
Novint knjigovodjem čestitamo i.n želimo mnogo uspeha v bodočem delu.
Ravnateljstvo slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu sporoča, da so v jesenskem roku opravili nižji tečajni izpit naslednji učenci:
1. izpitni sedež v Trstu: Silvan Belič, Egidij Bu-žan, Marij Ceglar, Silvester Koren, Sergij Lapel, Danilo Majcen, Ana Marija Tavčer;
2. izpitni sedež v Nabrežini: Ivanka Kosmina, Katja Kosmina, Ivan Zidarič (privatist);
3. izpitni sedež na Opčinah: Svctko Gojca, Maksimilijan Morpurgo, Giancarlo Vidali, Nada Kralj, Renata Milič, Boža Piščanc;
4. izpitni sedež v Dolini: Aldo Jercog, Klavdij Maver, Peter Stranj, Albina Prašel.
lUUfiki ffmlm o 'opomin
Ko sem januarja 1921 prevzel uredništvo Edinosti, sem se v politične in gospodarske razmere primorskih Slovencev in Hrvatov moral šele polagoma vživeti.
Šček mi je najprej pojasnil, da bom pri dnevniku glavni urednik, medtem ko bo stari Maks Cotič, ki je dolga leta vodil list, postal ravnatelj Edinosti.
Predstavnik lastnikov dr. Edvard Slavik mi je dejal, da me to ne sme motiti. Mesto ravnatelja so vpeljali po zgledu italijanskih dnevnikov, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, da bi ne ranili občutljivosti zaslužnega Cotiča, katerega ne morejo na stara leta kratko malo postaviti v kot.
V ostalem da imam pri dnevniku popolnoma proste roke, kot sem jih imel pri Slovencu.
Cotič prihaja V uredništvo samo nekaj ur
8.	Dr.	E.	BESEDNJAK
predpoldne, glavno delo pri listu se pa opravlja, kot vem, popoldne in ponoči.
Dnevnik naj urejujem po vesti in lastnem preudarku.
S to rešitvijo sem bil zadovoljen.
SVOBODA V PROSVETNEM DELU
Ko sem kasneje govoril s ščekom, sem zvedel, do so voditelji tako imenovanih tržaških edinjašev pri sklepanju sporazuma s kršč. socialci bili tudi drugače precej širokosrčni.
Tako so jim v političnem dogovoru priznali pravico do popolne svobode v prosvetnem delu. Kot v preteklosti smejo tudi v bodočnosti imeti svoja samostojna krščanska izobraževalna društva, kjer lahko neodvisno vzgajajo mladino v duhu svojega življenjskega in svetovnega nazora.
Na področju ljudske prosvete naj se uveljavi med posameznimi skupinami svobodno tekmovanje.
O tem, kako potrebna in koristna je bila tekma, sem imel kmalu priliko, se na lastne oči prepričati.
Čeprav so imeli edinjaši in kršč. socialci izgovorjeno pravico do ustanavljanja lastnih društev, je vladalo v prosveti po vsej deželi popolno mrtvilo. Vsi pozivi, naj se obnove od vojne uničena izobraževalna društva, so bili brezuspešni. Zaman je bilo vse dokazovanje, da potrebuje naše ljudstvo,ker je postalo narodna manjšina, neprimerno več kulturne zavednosti kot pod Avstrijo, če se hoče narodno ohraniti.
Sloga, ki jo je ustvaril sporazum med. sloveskimi strankami, je imela tudi kvarne posledice. Učitelj in duhovnik, od nekdaj najvažnejša pobudnika prosvetnega dela v vasi, sta postala prijatelja ter se nista hotela za nobeno ceno drug drugemu zameriti. In tako sta v složnem brezdelju raje pustila ljudstvo brez prosvetnih društev.
GNILA SLOGA
Taka narodna sloga se nam je zdela seve škodljiva. Spominjam se, kako smo se s Sčei kom, Bitežnikom in Terčeljem posvetovali, kaj je treba narediti, da najdemo izhod iz neznosnega položaja.
(Nadaljevanje na S. strani)
£t>opibi »3
GORIŠKI OBČINSKI SVET
V sredo prejšnjega tedna je bila seja mestnega sveta. Župan dr. Bernardis se je najprej spomnil goriškega kanonika msgr. Mar-cona, lci je iznenada umrl v Palermiu, kjer je1 bil na počitnicah. Po cerkvenem obredu v goriški slolnici so njegove ostanke pokopali v Tržiču, kjer se je pokojnik rodil. Nekaj spominskih besed je dr. Bernardis nato posvetil pokojnemu Ivanu Brumatu, bivšemu mestnemu svetovalcu, ki je umrl pred dvema mesecema.
Svetovalec Batti je zatem želel zvedeti, kako je z znanim sporom med avtobusnim podjetjem ATA in njegovimi uslužbenci. Župan je podjetje branil pred očitki in poudaril, da je natančno izpolnilo obveznosti, ki jih predvideva pogodba, in storilo celo več, kot je bilo dolžno.
Mestni svet je nato sklenil najeti pri goriški hranilnici sedeim in pol milijona lir posojila za odkup Kocijančičevega zemljišča v Podgori.
Župan je še poročal, da so se le 3/arhitekti udeležili natečaja, ki je bil razpisan, da se pripravi načrt za razširitev in preureditev mestne palače. Od predloženih načrtov ni nobeden zaslužil, da se mu podeli prva nagrada. Drugo nagrado so pa razdelili med inženirjema Foinazarijem iz Gorice in Me-zarinijem iz Voghere. Posebno nagrado pa je dobil 95-letni goriški slovenski gradbeni strokovnjak Maks Fabjani. V tej zvezi je župan sporočil, da bo treba za obnovo pročelja mestne palače, ki je zaradi svojega starinskega sloga zaščitena, dobiti še pristanek od komisije za lepo umetnost.
Občinski očetje so končno odobrili več kupoprodajnih pogodb, ki zadevajo zemljišča za stanovanjske hiše. Sklenili so tako kupiti tudi zemljišče v ul. Duca d’Aosta, ki je last Marije Blarsi in ki ga občina potrebuje za razširitev ceste Trst-Gorica.
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Preteklo soboto je pokrajinski svet imel že četrto sejo jesenskega zasedanja. To pot ee je končno zaključila razprava o cestah.
Svet je tako sklenil zaprositi ANAS (Uprava državnih cest), naj prevzame v oskrbo šest cest, med temi pot Ronke-Doberdob-De-vetaki. Pokrajina bo pa prevzela od leta 1959 do 1965 v svojo upravo 20 občinskih cest. V ta namen je bila sestavljena posebna prednostna lestvica, na kateri zavzema cesta štan-drež-Sovodnje-Zagraj šele 11. mesto. Svetovalec Poletto je med razpravo štirikrat zaman predlagal, da se tej cesti, za katero se že dolgo zavzema tudi Novi list, prizna boljše mesto. Predlog ni prodrl, ker je večinska stranka želela spraviti na prva mesta furlanske ceste. Morda sta pa vsaj delno za ta neuspeh odgovorna tudi oba slovenska svetovalca, ker sta bila odsotna. Pri tako važnih sejali je nujno potrebno, da svetovalci nikdar ne manjkajo.
Dvanajsto mesto na lestvici je bilo dodeljeno cesti Z a graj - Martinščina - Devetaki; 17. cesti Rubije-Gabrije, zadnje, to je 20. mesto, pa cesti Gorica-Grojna-števerjan.
IZ SOVODENJ
V predpreteklem tednu so asfaltirali vso našo glavno cesto od »kamna« do Rubij. V začetku oktobra bodo pol še enkrat polili s
spalmobitom, da se prva plast asfalta utrdi, in s tem bo važno delo končano.
Sedaj bi bilo še bolj potrebno, da se asfaltira tudi tisti del ceste, ki vodi od Sovodenj do Štandreža in ki spada pod goriško občino. Ta del poti je mestna uprava vedno zanemarjala. Pred kratkim, se je z goriškim županom o tej zadevi razgovarjal zastopnik podjetja, ki je izvedlo asfaltiranje naše ceste. Zato upamo, da se bosta podjetje in občina sporazumela in da bo tudi ta del ceste v nekaj tednih asfaltiran. Tako bodo Sovod-nje imele ugodno povezavo z Gorico.
IZ ŠTANDREŽA
Štandrežci smo z letošnjim pridelkom krompirja zelo zadovoljni, tako da ga bo dovolj za domače potrebe in nekaj tudi za prodajo.
Manj smo pa zadovoljni s potekom naših javnih del. Mestna uprava je sicer v zadnjem času asfaltirala tudi trg za cerkvijo, niso pa še urejeni pločniki in srednji del trga. Dela v Tabajevi ulici zelo počasi napredujejo, ker sla tu zaposlena le dva delavca (večkrat samo eden in tudi nihče). Če bodo delali s tako naglico, ho cesta urejena šele v 10 letih. Prav bi zato bilo, da občina zaposli toliko delavcev, kolikor jih je potrebno, da se delo čimprej izvede.
IZ DOBERDOBA
Naša občinska uprava je prejšnji teden poskrbela, da so asfaltirali en km pokrajinske ceste skozi našo vas. V kratkem bodo čez prvo plast asfalta polili še drugo in s tem bo asfaltiranje končano.
Ravnateljstvo' CAFO je po izvršeni obnovi vodovodne mreže v Doberdobu ugotovilo, da voda iz starega vodovoda zadostuje za sedanje potrebe naše vasi in Poljan. Ugotovili so obenem, da mnogi potrošniki uporabljajo vodo brez potrebe, n. pr. za namakanje, ali da puščajo odprte pipe, ker jih ni nihče nadzoroval.
To je imelo za posledico, da so se zvišali stroški. Nova vodovodna uprava je zato že raisiila povišati letni prispevek za uporabo vode; kar bi pa prizadelo vse, ravno tako vestne kot površne potrošnike in to bi ne bilo pravično. Toda naposled je bilo sklenjeno, da se namesti v vsaki hiši števec, ki stane 15 tisoč lir. Uprava obenem zagotavlja, da potrošniki ne bodo imeli drugih stroškov, ko bodo po nekaj letih sedanji dober-dobski vodovod povezali z novim, ki bo dobavljal vodo vsem naseljem doberdobske občine, torej tudi Dolu in njegovim vasicam ter Jami jam. Županstvo je poskrbelo, da se bo strošek za števce lahko odplačeval v obrokih.
ŽELEZNICA IZ GORI<£ V NOVO GORICO
Kot poročajo časopisi, se bo sredi oktobra sestala v Benetkah posebna italijansko-jugo-slovanska komisija, da sklene sporazum o vzpostavitvi železniške zveze med Gorico in Novo Gorico. Ta zveza je bila, kot znano, prekinjena pred 11 leti. Enak ukrep bodo verjetno sprejeli za železniško progo Plani-ca-Rateče-Belopeška jezera.
, Novi sporazum bo gotovo veliko koristil gospodarstvu obeh držav, zlasti pa obmejnemu prebivalstvu.
l/irgilu Ščeku \ spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
Po zrelem preudarku smo prišli do spoznanja, da nam ne kaže nič drugega kot to nezdravo slogo razbiti!
Terčelj je šel na deželo ter v svojih borbenih nastopih zahteval takojšnjo obnovo katoliških izobraževalnih društev.
Ko se mu je posrečilo premagati splošno mrtvilo ter ustanoviti celo vf-sto društev, so se zbudili tudi »nasprotniki«. Vodila sta jih zelo gibčni Albert Rejec, ki danes živi v Ljubljani, in požrtvovalni Zorko Jelinčič, ki prebiva med nami v Trstu.
Medsebojna tekma je imela za posledico, da so po vsej deželi začela rasti prosvetna društva kot gobe po dežju. Vsakdo se je bal, da ga prehiti »nasprotnik«, in se trudil, da pred njim obnovi društvo v tem ali onem kraju.
In tako se je zgodilo, da je naša dežela dobila toliko prosvetnih organizacij kot še nikoli prej pod Avstrijo.
Spominjam se, kako se je goriški podpre-fekt, čigar ime mi je izpadlo, čudil temu pojavu. »Sumljivo se mi zdi,« mi je razlagal, »da ima vsaka vaša vas kar dve izobraževalni društvi. Služil sem v številnih pokrajinah Italije, a nikjer nisem tega opazil. Čitalnica, pevski zbor ali dramsko društvo so delovali le v tem ali onem mestu, a nikoli v kmečki vasi. Kar vi delate, se mi zdi pravi iredentizem !«
Sele ko sem mu predložil statistiko Frana Erjavca o podeželskih izobraževalnih društvih v ostali Sloveniji, se je mož pomiril in verjel, da je naše prosvetno delo popolnoma naravno, ker je v soglasju z našo kulturno preteklostjo.
KMETSKO—DELAVSKE ZVEZE
Slovenski kršč. socialci so si pa v sporazumu z edinjaši zagotovili poleg samostojne prosvetne organizacije še druge pravice. Tako so si ohranili lastno zadružništvo in začeli ustanavljati svoja stanovska združenja,
V tekmi in boju s komunisti, ki so se pri nas pojavili kot posebna stranka šele I. 1921 so osnovali Kmetsko-delavske zveze.
Šček je 20. in 21. januarja 1921 priobčil v Edinosti načela njihovega »socialno-gospo-darskega programa«. V njih so bile izražene že pred 37 leti zahteve, od katerih so bile medtem nekatere uresničene, druge so pa še danes pereče.
O	agrarni	politiki	beremo	na primer v
Edinosti:
»Nasproti liberalizmu, ki uči, da je človek na svojem posestvu neomejen gospodar, in nasproti komunistom, ki uče, da je lastnina	tatvina	ter da je treba	vzeti kmetom
vso zemljo ter jo socializirati, tako da bo kmet	navaden delavec	in dninar v službi države,	je naše	stališče	sledeče:	brez ovinkov
priznavamo načelno upravičenost zasebne lastnine... vendar pa ta lastninska pravica ni absolutna, marveč omejena.
En primer: Dokler je bil svet malo obljuden in je vsakdo imel zemlje,kolikor jo je poželel, tedaj veleposestva niso bila nikomur v škodo. V času pa, ko se je človek razmnožil, ko nekateri posedujejo brezmejna posestva, drugi pa nimajo ne posestva ne dela, sta družba ali nositelj njene oblasti u-pravičena razlastiti veleposestnika z ozirom na splošne koristi človeške dužbe«.
(Nadaljevanje)
POLOŽAJ V BENEŠKI SLOVENIJI IN V KARNIJI
Lani je obiskal Beneško Slovenijo prof. inž, Alberto Maria Cailnati, generalni ravnatelj za gozdove v ministrstvu za kmetijstvo. Letos v avgustu pa se je mudil v Kai-niji. V Tolmezzu so se liitro zbrali vsi karnijski župani in gostu razložili, kako težka je gospodarska borba v njihovih hribovskih občinah. Prebivalci naravnost beže v tujino, kar je za te kraje naravnost usodno. Saj ni zaradi izseljevanja nikjer dovolj ljudi za obdelovanje že tako zanemarjene zemlje. Zato kmetije propadajo.
Prispevki iz sklada 18 milijard in 900 milijonov, ki jih predvideva znani zakon št. 991 za izboljšanje hribovskega sveta v državi, so tako pičli, da z njimi ne moreš pri najboljši volji nekaj učinkovitega storiti. Th zakon je sicer v veljavi že nekaj let, toda naše prebivalstvo prav nič ne občuti, da bi se njegovo gospodarsko stanje kaj izboljšalo. Ljudje potrebujejo dela in zaslužka doma, a to bi jim poleg zemlje mogla dati le industrija.
Za izvajanje zakona o izboljšanju hribovskega sveta so ustanovili ogromen birokratski ustroj, za katerega vzdrževanje gre največ denarja; hribovsko gospodarstvo pa ima od tega zakona dejansko prav malo- koristi. Vse kaže, da v tej zadevi nekaj ni v redu.
Razne velike družbe imajo lepe dohodke od električne struje, ki jo pridobivajo iz rek v hribovskih krajih, hribovsko prebivalstvo pa kljub temu propada.
Družbe poleg tega dolgujejo hribovskim občinam nad 15 milijard lir od pristojbin ua električno silo. Zakon predpisuje, da morajo te pristojbine plačati, toda vlada nanje premalo pritiska, da bi to obveznost izpolnjevale. To je tudi eden izmed vzrokov gospodarske stiske našega hribovskega sveta, ki sili ljudi, da se v čedalje večjem številu selijo v tujino.
IZ PRAPOTNEGA
Naš občinski svet je predpretekli teden skleuil najeti 7 in pol milijona posojila za gradnjo nove šole v Oborči in ceste Čala-Stara gora. Dalj časa so občinski možje, razpravljali tudi o izboljšanju vseh občinskih poti. Občina mora vzdrževati skoraj 10 km cest in za to delo ima na razpolago le dva cestarja. Med občinske poti spada tudi cesta, ki vodi v Prapotno ter dalje v Dolenje in Krmin. Na tej poti je vedno veliko prometa :n zato bi jo bilo treba popokrajiniti. Svet je tudi sklenil zaprositi za državni prispevek, s katerim naj se zgradi nov vodovod v vasi Čala, kjer živi 400 ljudi. Nedaleč od vasi je izvir, iz katerega bodo lahko črpali dobro vodo. Stroški za napeljavo vode zato ne bodo zelo veliki.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Čujemo, da je ministrstvo za javna dela odredilo izplačilo več milijonov lir za nova delovišča v naših krajih. Tako je določenih 1 milijon 402 tisoč lir za zaključna dela na cesti iz Ahtna v Porčinj; 1 miiijon 878 tisoč za nov vodovod v Vilah pri Fojdi; enak pri-
spevek je nakazan za delovišče, ki bo popravilo' ceste v Hlodič, Lombaj in Itaki n; dva milijona sta določena za gradnjo nasipov in popravilo ceste v Teru; I milijon 400 tisoč za zgradnjo novega vodovoda in popravilo občinskih cest y Nema h; enak prispevek pa je nakazan za dograditev tamkajšnje cerkve. Za popravilo cest v Čubici-Bordoni-Sala-manti v Idrijski dolini je določenih 1.730.000; en milijon 168 tisoč je nakazanih za novo pot, ki bo vezala vas Prdjel s cesto Čedad-Prapotno; 1 milijon 740 tisoč za cesto Ku-munjer-Dolina; 1 milijon 400 tisoč za dograditev nove cerkve v Osojanih v Reziji; 1 milijon 402 tisoč pojde za zgradnjo nove ceste Petjah-Mečana; 2 milijona 330 tisoč za zaključna dela na cesti Mašera-Čepleti-šče; 1 milijon 400 tisoč za zgradnjo vodovoda v Srednjah. Dva milijona 300 tisoč je na razpolago za pogozdjitev Zeljenca med Terom in Podbrdom in po 600 tisoč lir za pogozditev okolice Stare gore in Kodroma-ca. Pogozdili bodo tudi občinske planine na Miji, okolico Črnega vrha, izsekane predele v Reziji, Srednjah, Viskorši in Krnahti. Vsak kraj prejme za to- delo 2.300.000 lir. Državni prispevek za nbva delovišča v naših dolinah znaša skupno 24 milijonov 569 tisoč l>'r.
Italijanski konzulat iz mesta Liege je pred nekaj dnevi obvestil naše županstvo, da se je v Belgiji smrtno- ponesrečil 64-letni izseljenec Alojzij Cenčič, doma iz Mečane. Rajni je živel v tujini okoli 30 let ter je v zadnjem času delal y neki tovarni v Seraingu. Ko je 4. septembra šel na delo, ga je povozil tovornik in ubogi mož je bil na mestu mrtev.
Naj mu sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
|5l|			
V	In si	» Sl C	e i
	(Usoda Habsburžanov)	n.	«.
Nekega večera se je zgodilo, da se je cesar zadržal na obisku do polnoči. Skušal je zapustiti vilo skozi zadnja vrata za služinčad. V temi je pa nekaj prekucnil in je zbudil kuharico, ki je pritekla v nočni srajci na hodnik in začela vpiti na pomoč. Franc Jožef ji je zamašil usta in ji šepetal: »Tiho, norica, kaj ne vidiš, da je cesar?« Kuharica je padla na kolena in na vse grlo začela peti »Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja...« Seveda je bila brž vsa hiša pokonci in naslednje jutro je ves Dunaj šepetal, kako je kuharica prepevala.
Hčerki Gizela in Valerija sta se močno trudili, da bi sedemdesetletnega očeta odvrnili od igralke, da bi ne bil tarča tihega zasmehovanja. Igralka je za nekaj dni odpotovala v Bruselj.
V dunajsko Neue Freie Presse pa je predrzen šaljivec poslal oglas: »Kati, vrni se čimprej. Tvoj žalostni Franc!« To je bilo muzanja po prestolnici!
Cesar pa ni pretrgal zvez s Schrattovo. Kamorkoli je šla, ji je pošiljal brzojavke in se podpisoval Megaliotis. Dogajalo se je, da je osebnemu tajniku kar pripravil osnutek za brzojavko. V svoji varčnosti je celo na isto polo napisal brzojavko za ženo in spo-
daj za Schrattovo. Med obe je potegnil rdečo črto. Cesarici je brzojavil suhe pozdrave, prijateljico je pa toplo spraševal, kako se počuti.
Kakor v politiki tako je tudi v srčnih zadevah vodil dvojno knjigovodstvo. Po Elizabetini smrti se je govorilo, da se je cesar z igralko tudi poročil. To pa ni povsem dokazano. Dogodek ob cesarjevi smrti bi pa tesno razmerje med obema vendarle potrdil.
Ko je cesar 19. novembra 1916 ležal na smrtni postelji, je zvečer nenadoma stopila v sobo gospa Schratt. Nadvojvodinje so ji obrnile hrbet. Dvorni maršal je pristopil in ji ukazal, naj se odstrani. S solzami v očeh se je edina resnična cesarjeva prijateljica obrnila, da odide. Tedaj je stopil k njej mlad mož v generalski obleki in ji je ponudil roko. Bil je novi cesar Karel. Nadvojvodinje in dvorni lakaji so se mračno umikali. Mladi cesar je pa jokajočo žensko peljal k postelji umirajočega. Franc Jožef jo jč še spoznal. Kmalu je tudi ta zadnji svetli žarek v turobnih letih cesarjevega življenja ugasnil.
Avstrijski nadvojvode
Čudna usoda je legla na člane habsburške dinastije joo tisti usodepolmi kletvi. Stari cesar je v svoji vzvišenosti bridko občutil, dal
se avstrijski nadvojvode odpovedujejo cesarskemu sijaju in da raje sledijo- klicu srca. Pozabil je, da je celo Elizabeta imela svojega domina, on sam svojo lepo Kati.
Večina nadvojvod je hodila svoja pota. Nesrečna kri in slaboumnost Habsburžanov sta jim vtisnila pečat. Iskali so preprosta dekleta. V javnosti so kazali svobodoumne ideje, a država ni imela od njih prav ničesar. Bismarck jih je imenoval »idiotsike avstrijske nadvojvode«.
Že z brati in sestrami je imel cesar same težave. Maksimilijana se je, kakor vemo, od-križal s tem, da ga je poslal v Mehiko. Brat Karel Ludvik je bil napol nor in je pretepal ženo, ki se je spečala z njegovim slugo. Tretji brat Ludvik Viktor je take uganjal po Dunaju, da ga je cesar ukazal zapreti v Solnograd.
Razni nečaki so tudi živeli po svoje. Nadvojvoda Karel Salvator je hodil delat k nekemu ključavničarju. Cesarjev bratranec Jožef je v Budimpešti odprl tovarno likerjev. Drugi, Viljem, se je vedno potikal po beznicah. Najhujše je pa zganjal nadvojvoda Oton, ki je najraje popival s kočijaži. V pijanosti je na mizi plesal ogrski čardaš, oblečen samo v kapo in rokavice. Stranski otroci av atrijskih nadvojvod so učakali žalostno Ijenje. Služili so kot natakarji, kočijaži, pleskarji. Marsikateri potomec habsburške hiše j še danes živi zgubljen kje po svetu v senci in pozabi.
Dolge legende so se spletle okoli nekaterih Habsburžanov, ki so skrivnostno končali neznano kje.
(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
lili a f It iiitiftls iiuSufjtt ca h tt
Današnja mladina povzroča zaskrbljenost pri vseh resnih vzgojiteljih, prav fako pa tudi pri drugih, ki jim je pri srcu bodočnost naroda in človeštva. Skoro ni kulturne dežele, v kateri bi miselnost in vedenje današnje odraščajoče mladine ne vzbujala bojazni in skrbi za bodočnost. To je dejansko eden-največjih, če ne sploh največji problem kulturnega sveta.
Ta čudna moralna zablodelost velikega dela moderne mladine, pri čemer ni nujno, da se izraža ravno v Kriminalnih dejanjih, je nedvomno posledica velikih izprememb v svetu, ki so se začele z zadnjo svetovno vojno in se nadaljujejo danes s hladno vojno in s poleti v vesolje. Vojna, njej sledeča hladna vojna in novo pojmovanje prostora ter razdalj, s tem pa tudi relativnega in absolutnega, so povzročili, da sc zde mladim moralni nauki preteklosti »zastareli« in »malenkostni«, »malomeščanski« in »preživeti«. Namesto njih stopa na plan »morala«, katere načelo je: »vse je dovoljeno, kar pospešuje osebni uspeh, utrditev politične oblasti in življenjski standard«. Užitek in oblast sta merilo vseh vrednot.
JUNAK, KI NE ZNA VEC GOVORITI
Nedvomno ima nekaj krivde pri vsem tem tudi starejši rod. Sociologi v raznih državah preučujejo ta pojav in pišejo o njem znanstvene ter psihološke razprave. Ameriški strokovnjak za socialno psihologijo Brustein je objavil pred kratkim v nekem dnevniku v Bostonu zanimiv članek o miselnosti mladih Američanov. V članku pravi:
»Junak nove ameriške kulture da mnogo mi sl rti. V prizadevanju, da bi našli Ameriki glas, jezik in besedni sklad, ki bi ji bili lastni, smo prišli do tega, da sploh nima več glasu. Vse predstave in vsa književna dela poveličujejo danes junaka, ki ne zna pravilno govoriti in oblikovati besed, junaka, ki pravzaprav sploh ne zna govoriti. Po postavi je srednjevisok, v splošnem malo inteligenten in njegov najpogostejši in najznačilnejši izraz je izraz nezadovoljnosti. V očeh se mu bere zaničevanje, lase ima razmršene in mu padajo na čelo, desno roko pa malomarno drži na stegnu. Je močno mišičast in njegov korak je len in neenakomeren. Pogosto se preteguje, na stolih napol leži in se ne zna nasmehniti. Predvsem pa so značilni zanj nedoločeni glasovi, ki prihajajo iz njegovih ust in s katerimi ne naznanja poslušalcem kakih idej ali novosti, ampak samo svoje nedoločno duševno stanje.
SLAVI GA TUDI FILM
Ta junak, ki ga opisujejo številna literarna dela in ki v življenju nima posebnega imena, je pravzaprav tisti, ki ga poosebljajo vsi filmski igralci tipa Marlan Brando, James Dean in tako dalje, ki prcdstvaljajo pravzaprav eno samo šolo, ker vsi slave spolnost, nasilje in neuravnovešenost. Trudijo sc, da bi našli dramatičen izraz za človeka proletarskega izvora in nezadostne vzgoje, kateremu ni uspelo, da bi si pridobil izraze in navade svojih bolj izobraženih sodržavljanov.
Lahko bi se zdelo čudno, da se je temu tipu proletarca posrečilo doseči v razdobju gospodarske blaginje in političnega konformizma tisto, za kar se je zaman trudil, ko je bilo življenje težje in je imela veljavo skrajnost, da se mu je namreč posrečilo pripraviti izobražene in bogate ljudi do tega, da ga poslušajo in slave, četudi niti več ne predstavlja ameriških množic, ki so zdaj malomeščanske.
TEŽI H KONFORMIZMU IN PODVRGUIVOSTI
Toda stvar ni tako čudna, kakor se zdi. Ta junak, ki je s svojim nedoločnim izražanjem pode-
'• KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST
vabi na sestanek, ki bo v petek, 3. oktobra, v Trstu v običajnih prostorih ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje časnikarja Franceta Jeze
»O VLOGI MALEGA NARODA«
Po predavanju razgovor o bodočem delovanju krožka.
doval od proletariata glas protesta, je zadobil svojo navidezno veličino zaradi pristanka mladih, ki so po naravi anarhični. Nedoločno izražanje je znak te anarhije, kajti beseda je obvladovanje samega sebe. Učiti otroka govoriti pomeni učiti ga, da zatre svoje prvotne nagone. Sprejeti jezik pomeni sprejeti hkrati z dobrinami tudi težave, odgovornosti, ki vsebujejo razumevanje zapletenega sveta, disciplino inteligence, ki jo je treba razviti, ohranjevanje kulturne dediščine, zgodovine, znanosti in umetnosti. Zaskrbljuje pa dejstvo, da podpirajo mlade v njihovem čustvovanju tudi' tisti, ki so nekdaj mladini pomagali, da je premagala v sebi take nagone, namreč izobraženci ali vsaj določen tip izobražencev. Kdor se izmika duhovni jasnosti, išče zatočišča v nedoločenih in nerazumskih duševnih razpoloženjih, v popuščanju samemu sebi in v izživljanju v spolnosti in nasilju.
Jezik je znak zrelosti. Znati govoriti pomeni biti človek; pomeni, da sprejemamo dediščino, ki so nam jo zapustili očetje, in da smo pripravljeni stopiti na njihovo mesto pri nadaljnjem delu za človeško omiko. Junak naših dni pa sovraži očeta, ki mu daje v dediščino to težko izročilo. Proti njemu je naperjena njegova jeza. Skoro vse žaloigre naših dni se končajo s fizičnim izbruhom tega nasilja, nakar junak najde svojo pot, ki pa ni pot moške neodvisnosti, temveč le stremljenje po gmotni varnosti, to je pot konformizma ali podvrgljivosti. Prišel je čas, da uničimo tega nepravega, živčno bolnega upornika in ustvarimo junaka, ki bo končno znal gledati na svet z jasnimi, razsodnimi in osebnimi pogledi.«
Ivan Cankar v ruščini
Pred nekaj tedni so izšla v ruščini izbrana dela Ivana Cankarja. Knjiga obsega 550 strani. Uvod, ki ga je napisala Jevgenija Rjabova, je dolg 22 drobno tiskanih strani. V izboru so zbrana predvsem dela s socialistično problematiko. Prevode sta oskrbela v Odesi živeči Slovenec S. Urban, sedaj že mrtev, in A. Romanenko. Prvi ruski prevod, izdan leta 1910, je bila Hiša Marije Pomočnice, Šeremet-jeva je pa 1927 prevedla Hlapca Jerneja. Nova knjiga je prvo večje delo o Cankarju v ruščini.
Desetletnica Moderne galerije
Letos je preteklo deset let, odkar je bila ustanovljena v Ljubljani Moderna galerija za likovno umetnost. Priprave in delo za to žarišče slovenske kulture se je začelo že davno pred drugo svetovno vojno. Največ zaslug, da je slovensko središče likovne umetnosti začelo živeti in delati ima pravkar umrli starosta naših umetnostnih zgodovinarjev dr. Izidor Cankar. Brez njega in brez nekaterih požrtvovalnih podpornikov bi je ne bilo. Razmahnila pa se je seveda šele po vojni. Od leta 1949 dalje so si v Moderni galeriji sledile razstave slovenskih in tujih umetnikov, ki so ponesle ugled slovenske kulturne dejavnosti tudi v tuje države. Danes razpolaga ustanova s stalno zbirko sodobne slovenske umetnosti, ima lasten fotografski laboratorij in vse potrebne delavnice za razstavljanje. Vedno bogatejša je tudi njena umetnostna knjižnica ter zbirka domačih in tujih katalogov. Moderna galerija je že danes morda najvažnejša slovenska kulturna ustanova, prizadevnost njenih voditeljev in ustvarjalno delo slovenskih umetnikov jo bo v prihodnjem desetletju gotovo še više dvignilo. Našim ljudem toplo priporočamo, naj ne zamude priložnosti, da obiščejo to likovno svetišče in se seznanijo z njenimi vrednotami.
KULTURNE VESTI
• Jean Paul Sartre je napisal novo dramo z naslovom Ljubezen. Uprizoritev bo trajala pet ur. V njem prikazuje nihilizem in žaloigro današnje mladine, ki sta jo zaslepila nacizem in fašizem ter se zato v povojnem svetu in v demokratičnih razmerah ne znajde več in izgublja pogum do življenja. Sartrovo prejšnje dramsko delo Nekrasov ni imelo posebnega uspeha.
• Te dni je bil na obisku v Trstu pisatelj Metod Turnšek. Trenutno tiska obsežen roman, katerega dejanje se dogaja med vojpo na Koroškem, in pa veliko zgodovinsko dramo v verzih Kralj Samo, katere glavni junak je poleg Sama prvi knez samostojne slovenske Karantanije Valuk. Obe deli izideta še letos.
• V starodavni cerkvici Santa Maria degli Uliveti pri Massi (Carrara) so odkrili strokovnjaki lesen kip sv. Lovrenca v naravni velikosti, delo slavnega umetnika Jacopa della Ouercia. V ropotarnicah starinskih cerkva in na podstrešjih župnišč se skriva še marsikaka umetnina iz nekdanjih časov.
Zapiski pad cUa
29. septembra: Časniki poročajo pod velikimi naslovi, da je dobil De Gaulle v Alžiriji 95 do 97°/o glasov. Francosko in z njim desničarsko časopisje po Evropi triumfira. Praktično so se torej vsi Al-žirci razen gverilcev izrekli za to, da postanejo Francozi.
Toda isti časniki tudi poročajo, da so proglasili po vsej Alžiriji ob začetku ljudskega glasovanja obsedno stanje. Najbolj sumljiva pa je vest, da so čakali Alžirci v »repih« pred voliščih, da pridejo na vrsto.
1. oktober: Danes je šla naša punčka prvikrat v otroški vrtec. Zelo je bila ponosna na to, da »gre v šolo«. Tam je našla družbo, v kateri je bila srečna. Manjkala pa je njena mala prijateljica Božica, s katero sta se dozdaj vedno skupaj igrali in se imeli tako zelo radi. Starši male Božice imajo trgovino in menijo, da morajo zato dati svojo punčko v italijanski vrtec. Pozneje bo seveda hodila v italijansko šolo. Tako bo .naša punčka odraščala v Slovenko, Božico pa bodo v vrtcu in v šoli vzgajali v Italijanko. A prava Italijanka vendarle nikoli ne bo. Ostala bo razcepljen in zato nesrečen človek. Kadar bo deklamirala ali pela »Sono una piccola ita-liana«, se bo vedno na tihem zavedala, da je to laž in da je Slovenka. Toda tega si ne bo upala naglas povedati ne sošolkam, med katerimi bo še več takih, in ne učiteljicam. Naučila se bo hliniti in pretvarjati in v njej se bo za vedno vgnezdila zavest, da je hinavščina potrebna za življenje in nekaj naravnega. Postala bo .narodna dvoživka. Odtujiia se bo slovenskemu narodu, ker ne bo poznala razen domačega narečja ničesar od slovenskega kulturnega bogastva in slovenske zgodovine, nikoli pa se tudi ne bo mogla docela vključiti v italijansko na-
rodno skupnost, ker jo bo v tem vedno ovirala za vest njenega slovenskega rodu.
Ubogega otroka so izdali lastni starši in ga iz ročili v plen potujčenju. Vse pod izgovorom: »Moramo, ker imamo trgovino...« Toda ali bodo res za radi tega prodali vsaj eno samo kilo riža več? Ii. sc morda res kak Italijan, preden gre kupit riža ali spit skodelico kave, povpraša, če pošilja trgovec ali lastnik bara otroka v slovensko ali italijansko šolo? Starši male Božice se bodo pristudili s tem, da so namenili otroka potujčenju, kvečjemu kaki slovenski odjemalki, ki bo rajši kupovala pri Italijanu kot pri taki šlevi, katero na tihem zaničuje tudi vsak pošten in ponosen Italijan.
S smešnim izgovorom: »Ker imam trgovino ...« ali »Ker imamo bar...« se izgovarjajo ljudje, ki so gospodarsko najbolj neodvisni. Kaj naj rečejo potem slovenski uradniki in delavci, uslužbeni pri italijanskih državnih ustanovah ali zasebnih podjetjih? Resnica je, da jih nikjer ne drže v službi zaradi tega, ker so morda dali otroka v italijansko šolo, ampak le, ker znajo svoje delo in ga dobro opravljajo.
Zal mi je za malo Božico, ki je tako prisrčen otrok. Neprijetna mi je misel, da bo postal iz nje neiskren, plah, moralno oslabljen in kulturno neploden človek. Naša punčka pa naj raste v celovitega, ponosnega človeka, ki se ne bo hlinil in se izogibal svojih prijateljic v tramvaju, da bi ne bilo treba spregovoriti z njimi »v javnem prostoru« v slovenščini.
Sprašujem se, zakaj je toliko slovenskih ljudi v Trstu, ki dajo svoje otroke v italijansko šolo. Jasno je, da je strah za ekonomski obstoj le bolj namišljen razlog. Gre za sociološki pojav, ki bi ga bilo treba natančneje raziskati in odkriti njegove psihološke korenine, ker nosi nedvomno nekaj krivde zanj tudi slovenska narodna skupnost, ki iz tega ali onega vzroka ne izžareva dovolj privlačne sile, da bi priklenila te ljudi nase.
GOSPODARSTVO
Letošnja letina vina
Letošnja letina vina je na splošno obilnejša od lanske. V Italiji računajo, da bo pridelek znašal okoli 53 milijonov lil, se pravi nad 10 milijonov več kol lani (lanski pridelek je znašal 42,5 milijona lil).
V Franciji je letošnja letina mnogo boljša od lanske, a je kljub temu za celili 10 milijonov lil nižja od tiste v Italiji in za kakih 16 milijonov slabša od prejšnjih francoskih srednjih letin. Italija je torej glede pridelka vina od vseh držav na svetu že drugič na prvem mestu.
Mnogo več vina je letos tudi v Jugoslaviji, ki pa pridela največ do 5 milijonov lil ali približno' eno desetino italijanske letine.
Cene vina so že nekoliko padle (kar se bo še ponavljalo), a bi kljub temu morale ostali še precej visoke. Ob trgatvi je bilo namreč zelo malo starega vina, medtem ko ga je prejšnja leta bilo v italijanskih kleteh do 15 milijonov hi. Vino bo tudi zato obdržalo visoko ceno, ker je vlada pričela preganjati izdelovalce ponarejenih vin. Italija bo poleg tega izvozila znatne količine vina v inozemstvo in najbrž celo v Francijo.
V Jugoslaviji so že vnaprej določili vinu skoraj smešno nizke cene, ki jih ni mogoče braniti zlasti glede na visoko trošarino (25 din na liter).
Dobrota pridelka
Letos je vino znatno> slabše od lanskega. Medtem ko so lani mnogi mošti imeli nad 20 in celo 28% sladkorja—- mošti z manj ko 18% so bili zelo redki — imajo letos od 17 do 19% sladkorja in zelo redki dosežejo 20 in več odstotkov. V naših krajih bo zato večina vin imela komaj ti' ali 12% alkohola, mnoga pa bodo še šibkejša.
MOŠT NAJ DOBRO POVRE!
V naših kleteh najdemo sladka vina še januarja in tudi spomladi. S takim vinom imajo naši vinogradniki samo stroške in sitnosti, mnoga vina pa se tudi pokvarijo.
Sedaj je čas, da to preprečimo. Mošti bodo letos na splošno prej pokipeli kot .prejšnja leta, ker niso tako sladki. Toda samo na lo se ne smemo zanesti. Skrbeti moramo, da je v kleti primerna toplota. Ves oktober in november naj bo v kleti nad 15 stopinj toplote (oktobra okrog 18 do 22°).
Če je v kleti nižja toplota, moramo zakuriti peč. Prav malo zaleže, če pod sod postavimo le nekaj žerjavice.
ALI IMAŠ SEMENSKO PŠENICO?
Ko si se odločil, da boš sejal ozimno pšenico, izberi primerno sorto. Posvetuj se s strokovnjaki na kmetijskem nadzorništvu, kjer ti bodo gotovo priporočali eno naslednjih sort: S. Pastore, Fumo, Generoso, Iin-peto, Mara itd.
Na Kmetijskem nadzorništvu vložiš tudi prošnjo za državni prispevek, ki znaša 3.500 lir za 100 kg semenske pšenice. Vsak kmetovalec dobi prispevek za največ 100 kg pšenice. Prispevek pa prejme le tisti, ki kupi semensko pšenico z oznako »originario«, se pravi pšenico, ki prihaja iz semenskih vzgajal išč. Semenska pšenica je letos znatno cenejša kot lani (8.700 lir za 100 kg).
Letos opažamo, da so izbrane sorte na splošno dobro dozorele, razen malvazije, ki je bila ponekod tako obložena z grozdjem, da sploh ni moglo dobro dozoreti. Mnogo malvazije je bilo ovclo, za kar je več vzrokov, o katerih smo že pisali in bomo o njih še govorili. Nekatere domače sorte so bile sicer zelo obložene, a grozdje ni sladko. To velja zlasti za mejnino in klarenco, ki bi najbrž ne dozorela dobro, tudi če bi grozdje pustili n.a trlali do vseli svetili. Kako je treba ravnati z moštom teh sort, črtajte odgovor na vprašanje, ki ga objavljamo v današnji številki.
OBVESTILA KMETOVALCEM
Semenski krompir. Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je 30. septembra začelo sprejemali prošnje za nakup semenskega krompirja sorte Al-bona. Ob naročilu mora kmetovalec plačati 20 lir za kg krompirja, to je približno polovico prodajne cene. Prošnje se sprejemajo do 15. novembra.
Trte in sadno drevje. Nadzorništvo obenem sprejema naročila za nakup trtnih sadik (divjak in cepljenk), sadnega drevja (češenj, marelic, hrušk, češpelj, mandeljnov itd.) in oljk. Ob naročilu je treba plačati: 10 lir za divjako trtnih sadik, 20 lir za cepljenko trtnih sadik, 50 lir za posamezno sadno drevesce in 100 lir za oljčno drevesce. Kdor .namerava saditi trte in sadna drevesca jeseni, jih mora naročiti do 10. novembra, kdor bo sadil spomladi, jih lahko naroči do 15. februarja 1959.
Izbrana semena. Od 30. septembra dalje se sprejemajo prošnje za nakup izbranih (selekcioniranih) semen žitaric in povrtnine. Prispevek znaša največ 30% nakupne cene in ga lahko prejmejo samo tisti kmetovalci, ki nameravajo sejati semena iz priznanih semenskih vzgajališč. Prošnje se sprejemajo, dokler se ne izčrpa sklad, ki je za ta namen določen.
Stroji in poljedelsko orodje. Do 30. .novembra lahko kmetovalci vložijo prošnjo za nakup naslednjih strojev: malih traktorjev, plugov, črpalk za gnojnico, zalivalnikov, robkalnih mlinov, kosilnic, bran, slamoreznic, hidravličnih stiskalnic, vprežnih mehaničnih grabelj, dvigalnih črpalk, kultivatorjev, električnih motorjev in motornih črpalk za namakanje.
V
rini pregled
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Predpreteklo nedeljo so se začele tekme za italijansko nogometno prvenstvo. V »A« ligi je letos osemnajst moštev. Nova člana sta Triestina in Bari, ki sta že v prvih dveh srečanjih globoko razočarala svoje .navijače. To velja zlasti za tržaško moštvo, ki je bilo v nedeljo na domačem igrišču proti pričakovanju odločno poraženo. Toda do zaključka prvenstva je še mnogo tekem in tržaški nogometaši bodo imeli več kot dovolj priložnosti, da pokažejo in uveljavijo svojo moč.
Letošnje prvenstvo bi moralo biti eno najlepših po vojni. Vse enajstorice so se .na tekme resno pripravile, okrepile svoje vrste ter nameravajo odločno poseči v borbo za častni naslov.
Državni prvak Juventus ni bistveno spremenil postave, tako da se bo moral že v prvih srečanjih ostro boriti, če hoče obdržati naslov prvaka. Med najboljša moštva spadata letos Fiorentina in I.nter-nazionale. Vodstvi klubov sta potrošili mnoge milijone, da sta nabavili prvovrstne igralce, kot so: I-Iamrin, Petris, Lindskog in Cardarelli.
Zanimivo bo videti, kako se bodo držala moštva, ki so zaradi nakupov novih igralcev in prodaje starih povsem spremenila svojo postavo. Med temi so Genoa, Sampdoria in Talmone-Torino. Roma in Milan sta sicer nekoliko šibkejša kot lani, a sta kljub temu prvovrstni ekipi. Milan je letos precej po-
vnuašMja uv outiovoui
Vprašanje št. 510: Slišal sem, da je leta 1940 izšel nov zakon, ki določa, da kdor ne uživa 20 let zemljišča (v mojem primeru gre za zapuščen kamnolom), izgubi lastninsko pravico. Zakon stopi v veljavo leta 1960. Rad bi vedel, ali je to res.
Odgovor: Zadevo urejuje člen 1158 kraljevega odloka z dne 16. 3. 1942 (torej ne iz leta 1940, kot ste Vi slišali), ter določa, da si pridobi lastninsko pravico nad določeno nepremičnino, kdor je bil nepretrgoma 20 tet v njeni posesti. Prejšnji zakon je predvideval dobo 30 let. Gre za lastninsko pravico, ki si jo pridobiš .na podlagi tako imenovanega pn-posestvovanja (usucapione). Da se ta pravica prizna, moraš po odvetniku vložiti tožbo na sodišče ter dokazati, da si bil 20 let dejanski gospodar zemljišča, se pravi, da si ga nemoteno in v dobri veri obdeloval ali kakorkoli izkoriščal.
V tej zvezi je treba še povedati, da se vojna leta, to je od leta 1940 do 1945 (skupno torej 5 let) ne upoštevajo za priznanje lastninske pravice .na podlagi priposestvovanja. Zakon iz leta 1942 nikakor ne more torej postati veljaven leta 1960, temveč kvečjemu leta 1965.
Vprašanje št. 511: Letos sem naredila nekaj vina, a je trdo in rezko. Bojim se, da se bo skisalo. Kaj naj naredim, da to preprečim?
Odgovor: Predvsem je potrebno ugotoviti, zakaj je vino trpko. Morda ni bilo grozdje dovolj zrelo in zato je mošt vseboval premalo sladkorja. Mošt je bil morda predolgo na tropinah ali v nakisani posodi, tako da se je razvila ocetna kislina, ki povzroča, da je vino rezko.
Ce grozdje ni bilo dovolj zrelo, dovolj sladko, odpravimo trpkost tako, da vinu dodamo ogljikovega apna (carbonato di calcio), ki je lahek prah. Sto lijrom vina dodamo 100 gramov prahu; če je vino po 4 do 5 dneh še trpko, lahko postopek ponovimo (dodamo še 100 gramov na hi). Večjih količin ogljikovega apna ne kaže uporabljati. Po 8 dneh vino pretočimo. Ker so taka vina šibka, jih lahko sedaj še okrepimo: vinom za domačo uporabo lahko dodamo sladkorja — seveda bi bilo bolje, če bi ga dodali takoj pri moštenju, in sicer do 3 kg na hi; če pa je pijača določena za prodajo, jo smemo okrepiti samo z zgoščenim moštom (mosto concentrato); potrebujemo vsaj 4 kg zgoščenega mošta .na hi. (Zgoščeni mošt vsebuje navadno okoli 60% sladkorja). Ce vino okrepimo s sladkorjem ali z zgoščenim moštom, pioramo dodati tudi odbranih kvasnic (fermenti selezionati) in skrbeti za primerno toploto v sodu in okoli njega, da se začne .novo kipenje.
Ce pa je vino trpko zaradi ocetne kisline, ga moramo čimprej porabiti. Tako vino moramo hraniti kolikor mogoče na hladnem in raztopiti v vsakem hi po 2 kocki enososine, ki nekoliko zmanjša odstotek ocetne kisline in znatno zadržuje njen razvoj.
mlajen, a njegovi novi, širši javnosti še neznani igralci imajo več smisla za skupno igro.
V nedeljo so se zaključila srečanja drugega kola. Izidi tekem so povečini bili takšni, kot so jih strokovnjaki predvidevali. Vse enajstorice niso seveda še na višku svojih moči, toda v ospredje že stopajo najboljša moštva. Z igrišč so spet izšle ptf-ražene ekipe Udinese, Alessandria in Triestina, ki se bodo morale skupno z Barijem in Lanerossi-Vi-cenzo res požrtvovalno boriti za obstoj v prvi ligi.
Lestvica je danes naslednja: Milan, Intcr in Fiorentina 4, Juventus, Spal, Bologna in Roma 3, Sampdoria, Talmone-Torino, Lazio in Lanerossi-Vicenza 2, Napoli, Genoa, Padova in Bari 1, Alessandria, Udinese in Triestina 0.
ŠPORT PO SVETU
Kolesarstvo — Svetovni prvak Baldini je z zmago v dirki »O. P. Commercio e Industria« postal tudi italijanski prvak.
Hokej na kotalkah — V soboto je Novara v Trstu porazila tržaško ekipo in s tem osvojila naslov prvaka Italije.
Nogomet — Prejšnji teden se je v Italiji zaključilo tekmovanje za državni pokal leta 1958. V zaključnem srečanju je rimski Lazio porazil Fioren-tino in tako odnesel pokal.
Tenis — V finalni tekmi za svetovno prvenstvo poklicnih igralcev, ki je bila v Parizu, je Avstralec Rosevvall premagal rojaka Hooda s 3:6, 6:2, 6:4, 6:0. Na 3. mesto se je uvrstil Amerikanec Gonzales, ki je porazil Avstralca Segdmana.
ZA BISTRE GLAVE
EVROPSKA POKRAJINA
1 OTOK V SREDOZEMSKEM MORJU
2 SKUPINA JEZER V JUGOSLAVIJI
3 NAJVEČJI OTOK NA SVETU
4 POKRAJINA MED SAVO IN DRAVO
5 DRŽAVA V AMERIKI
6 OTOK V EVROPI
7 DRŽAVA V AMERIKI
8 NAJVEČJA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
9 SE NEOBLJUDENA CELINA
V diagonali dobiš ime pokrajine v Evropi.
		TEŽAK
ABC :	AD	- E
—	+	X
CC +	B	= FG
HG x	AC	= KBG
ENAČBA
(a — b) + (c — d) -1- (e — f) — X a) domača žival, b) pleten izdelek, c) ptič, d) del plota, e) branilec domovine, f) silen, x) zgodovinski kraj
POSETNICA
ZDRAVKO B O Z
Kaj je ta gospod po poklicu?
N
Izvrši vse navpične in vodoravna računske operacije.
REBUS
5 R 100 KA + = Čl
ARITMETIČNA NALOGA
Kako se dobi izid 1000 iz osmih 8?
UGANKA
Katera domača žival se mora zrediti samo za gram, pa postane brzojavka?
KDO?
V letalu sta dva letalca. Oba se v istem trenutku vržeta s padalom iz letala.
Vprašanje: Kdo je bil prvi na zemlji?
DOMAČE ŽIVALI
Neki poljedelec je dejal svojemu nečaku Petru : »Moje kokoši in ovce imajo skupaj 32 glav in 88 nog. Če izračunaš v petih minutah, koliko imam ovc in koliko kokoši, ti dam toliko jabolk, kolikor imam ovc.« Koliko jabolk je Peter dobil?
PREGOVOR
1 ŽOCENENAJEVATDI 2RŽKOIHLIEDŠAITR 3ŽERLEIZOGNILCEA 4ENINOTŠNOEČSETT 5RARTZEKGLAAMOTI 6ŽČUASPTOMNIAGKA
V vsaki skupini črk je vstavljena po ena beseda, odgovarjajoča vsakemu vprašanju; te črke morate sproti prečrtavati. Ostale črke, zbrane zaporedoma, dajo slovenski pregovor.
1. Dajati rede, 2. Letopis, 3. Prometno vozilo, 4. Solidarnost, 5. Odbiti na dva dela, 6. Oficir.
Rešitve objavimo v prihodnji številki!
ŽENSKI K0TIČRK
KAKO PRAVILNO NEGUJEMO KRAVATE
Ovratnice hranimo na obešalniku ali na močno napetek traku, ki ga pritrdimo na notranji strani omare za obleke. Kravate, če je le mogoče, ne nosimo nepretrgoma dan za dnem, temveč ji dajmo časa, da se »spočije«. Takrat jo napnemo s primernim celuloidnim vložkom, ki ga potisnemo med svilo in podlogo. Celuloidni vložek pa lahko nadomestimo tudi s primerno lepenko. Na ta način kravato zravnamo, da je ni treba pogosto zlikati, ker jc škodljivo. Če pa moramo kravato zlikati, moramo to opraviti previdno z ne prevročim likalnikom. Nanjo položimo vlažno, močno izželo krpo. Ovratnice navadno ne perdmo, ker izgubi obliko, temveč jo očistimo s kemičnimi sredstvi, lahko tudi z bencinom. Če pa jo že peremo, ji moramo najprej odstraniti podlogo in blago hitro oprati v mlačni raztopini dobrega mila in pralnega praška.
NAŠ RECEPT
Kavni sadili kolač: Zreži na kocke 6 lig in 6 dateljnov,, zmešaj jih s 6 dkg debelo zrezanih orehov in pomaži s sokom 2 koščkov limone. Vmešaj 2 jajci, 6 dkg medu, 10 dkg sladkorja, ščep cimeta, nekaj klinčkov in .sesekljano lupino polovice limone. Dodaj zrezano sadje, 25 dkg moke, 1 pecilni prašek, 1 žlico ruma in 2 žlici močne črne kave, da dobiš precej mehko, goščo, ki jo napolniš v .namazan in z moko potresen podolgovat pekač za pecivo. Postavi ga v dobro segreto pečico, kjer naj pa ostanejo vratca prvih 15 minut za prst na široko odprta. Ko je kolač narastel, vratca popolnoma za-preš. Peči je treba skupno 50 minut. Kolač nato zvrneš na desko in ga pokriješ s krpo, kjer naj stoji najmanj 12 ur.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu ter ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
VEČER PESMI IN PLESOV VZDOLŽ JADRANA
Izvaja skupina Dalmatincev Radia Zagreb pod vodstvom Petra Traliča.
Vstopnice za prireditev v Sv. Križu bodo na razpolago pred pričetkom prireditve. Vstopnice za prireditev v Avditoriju so pa na razpolago v petek in soboto v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred predstavo v ulici Roma 15/11.
* * *
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU PREDSEZONA 1958-59
V soboto, 4. oktobra, ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
JERZY LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA
V DACHAUSKIH BLOKIH
13- Z.
84
Večina Poljakov v taborišču je bila iz plasti izobražencev in skoro vsi so imeli zelo nizke številke, kar je pomenilo, da so že zelo dolgo v taborišču. Med seboj so si zelo pomagali in v splošnem je bilo prijetno občevati z njimi, ker so bili osebno simpatični, razgledani, trezni in v političnem pogledu demokratično usmerjeni. Toda dolgo življenje v taborišču jih' je napravilo precej Irde, vase zaprte in na prvi pogled malo neprijazne, kar je lahko razume] le listi, kdor se je vživel v njihovo usodo in doumel, kaj so pomenila za kakega profesorja, odvetnika ali duhovnika štiri leta ali še več koncentracijskega taborišča ob večnem razglabljanju o lastni usodi in usodi domovine, pri čemer so se mnogi 1 resii tudi za usodo svojih družin. Kdor je to razumel, je moral občudovati njihovo odločnost, trdnost in stoični mir, s katerim so čakali na lak razplet vojne, kakor so si ga želeli.
Skoro vsi so bili resnično verni ljudje in morda jim je tudi lo dajalo moč. da so duhovno in fizično vzdržali. Moral sem jih spoštovati zaradi te njihove trdnosti in domoljiiblja. čeprav pri mnogih Slovencih niso bili priljubljeni, ker niso nič dali na kako slovansko vzajemnos! — la pojem jim je bil vsaj v političnem' pogledu popolnoma tuj, kar je že iz njihovega razmerja do Rusov razumljivo — in ker so se zanašali predvsem na zahodne zaveznike, medlem ko smo Slovenci povečini upali, da bo vojne konec, ko bodo
Husi porinili Nemce nazaj in zasedli svoj del Nemčije. In ta možnost se nam je zdela mnogo bližja, z njo vred pa tudi konec vojne. iNa Ruse smo vezali tudi svoje upanje glede naše narodne osvoboditve in združitve slovenskih pokrajin. ■
Ne glede na to različno politično presojo mednarodnega položaja pa je bila izmenjava misli s Poljaki vedno prijetna, v kolikor smo imeli seveda za to priložnost in čas, in njihova družba mi je bila poleg Judov in Holandcev najljubša, čeprav so bili v taborišču ljudje skoro vseli evropskih in tudi mnogib izvenevropskih narodnosti.
Pol jak, mlad mož kakih trintridesetih ali petintridesetih let, se nam je končno izvil in izginil, mi pa srno polegli po tleh, .naslonili glave na nahrbtnike ali kar je že bilo, in utrujeni zaspali, V kopalnici je bilo loplo in to nas je še prej .uspavalo.
T od a sredi noči sem se prebudil, ker me je zeblo. Cevi cen-Iralne kurjave so se bile že ohladile in v prostoru je bil zdaj hud mraz, tako da se ni dalo več spati. Drug zti druarim smo se dvigali in se skusali z gibanjem nekoliko ogreli, drugi pa so se zavijali v plašče in odeje in šklepetali z zobmi. Tako je minilo nekaj ur, dokler se ni oglasil zvonec in smo zaslišali zunaj gibanje in hrup. Začenjalo sc je svetlikati in skozi umazane šipe nas je pozdravilo sivo. megleno jutro, jutro našega prvega dne v dachauskem koncentracijskem taborišču.
Vsi ti šumi od zunaj: ostro kričanje povelj, ki jih nismo razločili in smo lahko uganili njih smisel samo po> oblastnem surovem tonu. korakanje dolgih kolon, udar nog, kadar so se ustavile ali sc spel premaknile, šum razgovorov, ljudje, ki so hiteli mimo kopalnice, nekaki vozovi, ki so škripali mimo, ropot železnih posod —
TEDENSKI KOLEDARČEK
5. oktobra,
6. oktobra,
7. oktobra,
8. oktobra,
9. oktobra,
10. oktobra,
11. oktobra.
nedelja: Placid ponedeljek: Bruno torek: Justina sreda: Brigita četrtek: Dionizij petek: Frančišek sobota: Nikazij
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 1. oktobra si dobil
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 5. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca; 17.00 Novela: Henri Stendhal: »Lju-bavna pijača«; 18.00 Koncert Tržaškega kvarteta; 18.55 Grške moderne pesmi poje Marika Ninou in zbor; 21.30 Nadava poje v pesmi: »Kaj je prav res že jesen?«; 22.10 Poje Majda Sepe ob spremljavi or kestla Franca Russa.
Ponedeljek, 6. oktobra, ob: 11.30 Predavanje: »Krakatau« ; 18.00 Rimsky - Korsakov: Šeherezada, simfonična suita, op. 35; 18.50 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Radijska univerza: »Nekaj o industrijski revoluciji 19. stol.: (9.) Od prerijskih ponijev do kraljev železnic; 20.30 Gaetano Donizetti: »Don Pa-squale«, opera v treh dejanjih. Približno ob 21.50 Mala literarna oddaja.
Torek, 7. oktobra, ob: 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Širimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: Avtomobil; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Ob-letnica tedna: »Dvajset let Monakovega«; 21.20 Simfonični koncert pod taktirko L. Bernsteina; 22.00 Umetnost in življenje: Letošnji salzburški festival.
Sreda, 8. oktobra, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.00 Čajkovski: Serenada za godala v C-duru, op. 48; 18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Stric Jakob in njegov osliček; 19.00 Poje tenorist Miro Brajnik; 19.15 Zdravniški vedež;
I 21.00 Marco Praga: »Kriza«. Igra v treh dejanjih. Igrajo člani RO.
Četrtek, 9. oktobra, ob: 18.00 Bruch: Koncert št. 1 v G-molu za violino in orkester, op. 26; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (15.) Ev-ratom; 20.30 Moški zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Malo znane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (13.) »Slikar Degas in baletka*; 22.00 Sodobna književnost: Ouarantotti-Gambini: »Toplo življenje«, ocena dr. J. Tavčar.
Petek, 10. oktobra, ob: 18.00 Velika dela slavnih mojstrov; 19.15 Znanost in tehnika: »Skrivnost ledenih dob«; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Koncert pianista Glauca del Basso; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. Zaključno predavanje (Razlaga dr. J. Jež).
Sobota, 11. oktobra, ob: 11.30 Predavanje: Pomenek o barvah; 15.00 Čajkovski: Romeo in Julija -Fantazija - Ouverture; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (10.) »Hegel«; 18.00 Oddaja za najmlajše: Giuseppe Luongo: »Jurčkova čepica«. Igrajo člani RO; 18.45 Samospevi Antona Lajovica; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.45 Slovenski oktet; 21.00 Dramatizirana zgodba: J. Tavčar: »Ivan in Ivanka«. Igrajo člani RO; 22.00 Beethoven: Koncert št. 4 v G-duru za klavir in orkester.
IZ TRSTA
Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu v sredo, 8. oktobra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. — Dne 9. oktobra sc ob 8. uri prične redni pouk.
Na slovenski višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Trstu se začne novo šolsko leto 1958/1959 v sredo, 8. oktobra, ob 8.30 s sv. mašo v /kapucinski cerkvi na Montuzzi.
OPTIMIST
f
&)\
'a,	'	/	f
UV ^ I
Za nase zdravje
»Kol’kor kapljic, tol’ko let, Bog naj da mi še živet’,« je vzkliknil tisti, ki je padel v morje.
M. Bambič
VODA IN NJEN POMEN
Voda je glavna sestavina našega telesa, saj tvori nad 50% njegove leže ter daje našemu obrazu čvrstost, prožnost in lepo rožnato barvo. Ce primanjkuje vode je obraz uvel, suh in naguban. Nastanejo pa lahko tudi motnje v delovanju žlez.
Človeku zadostuje, da v majhnih požirkih izpije dnevno tri četrt litra vode, in sicer med jedjo in tudi zjutraj, ko vstane.
Mrzla voda je naravno sredstvo za krepitev te lesa. Učinkuje namreč na drobna mišična vlakna in utrjuje tkivo, a njen učinek je samo začasen. Dobro vpliva na splošno uravnovešenost živcev in zlasti na bledo, uvelo in izsušeno kožo.
Topla voda pomaga čistiti znojnice (pore), topi kožne izločke, razteguje kožo in pomiri kri. Primerna je za nervozne ljudi. Kdor ima zatekle noge ali slab krvni obtok, naj se izmenoma umiva z mrzlo in toplo vodo.
Kopeli človeka posvežijo in spočijejo, ne smejo pa biti dolgotrajne in prevroče. Prhe imajo dvojni učinek: zaradi mehaničnega delovanja vode, ki pada, drgnejo kožo, hkrati pa utrjujejo njeno tkivo. Parne kopeli čistijo kožo globlje, da laže diha. Vodni obkladki preprečijo, da kri sili v obraz ter obenem spočijejo, osvežijo in raztegnejo kožo.
 •---
IZ GORICE
ŠOLSKA OBVESTILA
Pouk na slovenski gimnaziji-liceju ter učiteljišču v Gorici še prične v sredo, 8. oktobra, s šolsko mašo. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču v ulici Croce, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev Sv. Ivana. Vabljeni so tudi starši in sorodniki.
POPRAVNI IZPIT
Nižji tečajni popravni izpit na slovenski nižji gimnaziji v Gorici je prejšnji teden izdelal še zadnji dijak, ir» sicer Hlede Edvard iz Števerjana.
V poletnem in jesenskem roku je na lej šoli z uspehom položilo nižji tečajni izpit 32 dijakov, šest pa jih je bilo zavrnjenih.
POROKA
V sredo sla v Zabnicah stopila v jarem sv. Luke gdč. Mara Ozebek iz ugledne Ozebkove družine iz Gorice ter popularni planinec in profesor na slov. srednjih šolah v Gorici g. Emil Doktorič. Na novi življenjski poti jima K.M.I. iz Trsta in K.M.I. iz Gorice želita obilo sreče in božjega blagoslova.
Čestitkam se pridružuje uredništvo in uprava Novega lista.
Izdaja Konzorcij Novega lista' Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst. ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
vse je spominjalo na kasarno. Bilo je zelo v nasprotju z groznim mirom in negibnim življenjem v zaporih, iz katerih smo prišli, in /ato nas ni prestrašilo, vsaj večine med nami ne. Bili smo mnenja, da je vse boljše kakor vražji somrak v podzemlju ljubljanske policijske palače z neprestanim, skritim strahom pred mučenjem, ponižanji, tajno likvidacijo ob zvokih radia ali na kaki gozdni jasi v prvem jutranjem svitu, ali s strahom pred lem, da nas izročijo Ge-slapu na Bledu. Še najbolj pa sem se čutil olajšanega jaz sam in najbrž tudi mnogi drugi zaradi tega. ker mi ni bilo več treba gledati okrog sebe obrazov Ljudi, ki so se iz dozdevno najbolj normalnih in idealnih slovenskih študentov nenadno spremenili v okrutne tajne policiste in se izkazali kot ahnormalneži sadističnih nagonov in polni osludnih psiholoških kompleksov, o katerih so mislili, da jih lahko svobodno in nekaznovano izživljajo na svojih zaprtih dozdevnih ali resničnih političnih nasprotnikih in na mladih ujetnicah; ljudi, ki so gradili vse samo na divjem sovraštvu do marksistične ideje in protifašistične fronte na Slovenskem, sami pa niso bili spodobni, da bi izoblikovali eno samo jasno pollično misel in so z zagrizenim fanatizmom nastopali le kot propagandisti idejne in politične zmede, brez vsakršnega treznega koncepta v notranji in zunanji politiki. Hiti v oblasti teli ljudi je pomenilo moro, ki smo sc je zavedli prav šele zdaj, ko smo se je rešili, čeprav za ceno Dachaua. V koncentracijskem taborišču bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Če nas hodo gnjavili, nas bodo gnjavili odikriti narodni sovražniki, in to v imenu okrutnega sistema, proti kateremu se odkrilo bojuje Ves pošteni svet, ne pa rojaki v imenu čudnih, nerazrešljivo zapletenih in zmedenih leorij, porojenih iz strahu, nespo-
sobnosti in najbolj omejenega slovenskega političnega konformizma, in ki bi jih bil moral človek po vsej sili vzeti resno. Take in podobne misli in občutki so navdajali marsikoga med nami, ko smo čakali, kaj se bo zgodilo z nami v Dachauu.
Toda hrup in povelja korakajočih kolon so zunaj utihnila, ?/u nas pa se še vedno nihče ni zmenil. Vnele so se diskusije, če nam bodo dali. zajtrk ali ne. Šele okrog osmih sla se zares prikazala dva interniranca v belomodro progastih »pidžamah« z velikim železnim vedrom, iz katerega se je kadilo. Postavila sta ga na tla in začela točiti iz njega temnorjavo tekočino, o kateri sta dejala, da je kava, seveda »avtarkična«. Kdor je imel kako posodo, jo je lahko dobil. Mnogi so res prišli s kako skodelo, menažko> ali vsaj s pločevinastim kozarcem. Drugi so samo potegnili v nos vonj tekočine in niso šli blizu. Marsikdo si je tokrat zadnjič privoščil to ponosno kretnjo. Toda večina se je bila v zaporih in internacijah že tako vživela v jetnisko miselnost, da se je načeloma in avtomatično nadrenjala okrog vsakršnega kotla, iz katerega se je kaj delilo, pa četudi so potem, zlivali godljo po tleli. Tako tudi zdaj. V naslednjih mesecih pa je poslala hrana osnovno vprašanje vsega našega življenja.
Nekako	ob pol	devetih so	se pojavili	v kopalnici interniranci
v progastih	opravah in nekaj	SS-ovccv.	Eden izmed teh nas je
spravil v skupine in pobrali ano morali vse svoje stvari. Bil sem v eni zadnjih skupin. Rečeno je bilo, da moramo iti vse oddat v skladišče. Medtem leo je naša skupina čakala, da pride na vrsto, so se že začeli	vračati	listi, ki so	bili v prvih skupinah. Prihajali so
čisto nagi, v	diru in	šklepetaje	z zobmi od	mraza,	(Dalje)