Industrija je bolj preskrbljena z energijo ELEKTRICNA ENERGIJA (akildjaiki k\Vh) PREMOG (tisoči ton) SUROVA PREDELAVA NAFTA NAFTE (tisoči tou) (lisoči ton) Tta ttOO- Ena izmed največjih težav za normalni razvoj proizvod- je je bilo pri uas v zadnjih letih pamanjkanje energije in riva, posebno pa električne energije iii prcmoga. Tako je iiela lanska sarazmerno nizka proizvodnja električne energije i težavni pogoji za proizvodnjo in prcvoz premoga resne ,*>sledice. ' Letos se je ta položaj občuitno izboljšal. V prvem trome-sečju ]. 1956 smo proizvedli iia primer inalijardo 120 milijonov kilovatnih ur električnc eaergije, v prvcm tromesečju letos i miJijardo 429 milijouov kilovatnih ur, kair pomeui, več ka-»r 300 milijonov kilovatnili ur ali 28% več (v isti dobi je [joraski vsa industrijsica proizvodnja' za 21 °/o). Mimogrede naj oraenimo, da je to več kakor vsa letna proizvodnja" 1. 1939. Hkrati so se izboljšali pogoji za prenos energije, posebno z dograditvijo daljnovoda Jajce—Zagreb, po katerem prena-šamo presežke Bosne in Hercegovdne v zagrebški bazen, kjer je elektrike primanjkovalo. Proizvoduja prenioga se je povečala v istem razdobju od - na 4.7 milijona ton. Potrebe so za sedaj krtte, tu pa tam pa - Jbile tudi težave s prodajo preinoga, vendar so bile te težave začasne. Posebno se je znatno povečala proizvodnja koksa, oraj za tretjino. Za sedaj povzroča to še vedno tudi porast »oza premoga za koksiranje, ker se lahko odstotek domačega premoga v proizvodnji koksa povečuje le postopao. Povečanje prodzvodnje nafte je treba posebej zabeležiti. Surove nafte smo proizvedli 93.000 ton t primerjavi s 65.000 ionami v prvem tromesečju 1. 1956, predelava pa je znašala 241.000 ton proti 169.000 tonam. V proizvodnji in predelavi aafte smo torej dosegli povečanje, ki zmaša nad 4O°/o. Kljiib tako pomembnim rezultaitom pa vse to še vedno ar pomeni, da smo v proizvodnji energije doseglii tisto raven, ustreza čedalje večjim potrebara industrije in gospodar- a v celoti. T*> je še vediio problem, ki mu posvečamo po- !>no pozornosit *v pripravljanju programa za perspektivni /voj gospodarstva. Fo bo verjetno v določeni ineri obfiutitii di v prihodnjih mesecih, ko bo prišlo do nadaljnjega jx>ve- tija industrijske proizvodnje Okot je znano, raste industrij- a proizvodnja z malimi izjemainii proti koncu leta). Vendar ¦ razlogi, zaradi katerih laliko upamo, da bo industrija že letos v povprečju znatno bolje in redneje preskrbljena z ener- gijo kakor prejšnja leta. to pa je edan izmed osnovnih po- gojev za vzdržanje doseženega zamalia in ravni Lndustrijske prodzvodnje.