642 Listek. Bogu, danes je česko-moravsko kulturno edinstvo tako močno, da se nt več bati niti nemškobirokratičnih niti slavjanofilskih atentatov na nje, ali ta za slavjanofile neizmerno karakteristična črta, meni že prej znana, naj se ne pozabi. Večkrat že sem imel namen, da priporočim svojim rojakom primerno rusko berilo. Zgodi se to pri tej priliki. Najbolje je seveda sezati po dobrih pisateljih; ruske knjige, tudi »nova«, nikakor niso drage. Navadno se naša mladina, če sploh čita kaj ruskega, ukvarja s časniki; to je dobro za vajo, ker je tam mnogo že znanih novic, ali pouk naj se išče v velikih mesečnikih, kjer je mnogo dobrega in sistematičnega iz ruskega in zapadno-evropskega življenja. Najboljši mesečnik je zmerno liberalni »Včstnik Ev . ropv* v St. Peterburgu (stane na leto za nas 19 rubljev), nekoliko radikalna je »Russkaja Myslo« v Moskvi, »istinno-russkij« v duhu sedanje sisteme je »Russkij Včstnik« v Peterburgu. Dr. M. Murko. J- LISTEK. Slovenska čitanka za tretji razred srednjih šol. Sestavil in izdal dr. "Jakob Sket, c. kr. profesor. III. V Celovcu, 1892. Tiskala in založila tiskarna družbe sv. Mohorja. 184 str. Cena 80 kr. — Obširneje o priliki. Slovensko gledališče. Vrsta slovenskih dramatiških predstav v novem deželnem gledališči se je pričela dne" 29, m. m. s slavnostno predstavo, o kateri pa, žal, danes še ne utegnemo poročati obširneje. — Za prihodnjo gledališko dobo je priskrbelo »Dramatično društvo« obsežen in zanimljiv repertoar ; tako pridejo na vrsto osobito nastopne igre: ..Testament", ,,Pota javnega mnenja", ,,Naša kri", „Adrienne Lecouvreur", ,,Va-lenska svatba", ,,Pokojni Toupinel", „Knjižničar", ,,Skopuh", „0 ti možje", ,,Moj Mirko", ,,Krivoprisežnik", ,,Drugi obraz", „Otva", ,,Snegulčica", „Pot okolo zemlje" (igra z bogato sceniško opravo in dr. Vosnjakova drama ,,Lepa Vida". Izmed oper in operet se uprizore": ,,Cavalleria rusticana", Ipaiicevi ,,Teharski plemiči", „Planinska koča", „Stari ženin", ,,Strašni dvor", ,,Orožar" i. t. d. — Stalno angažiranih je 12 igralcev in igralk pri drami; pri operi sodeluje 8 pevskih močij za solo-partije, izmed katerih sta novič angažirana tenorist g. Dostal iu basist g. Fediczkoivski; operni pevec g. Nolli je obetal sodelovati kot gost. V zboru je 12 pevk in 12 pevcev; vojaški orkester si je izposlovalo društvo z jako ugodnimi pogoji. Da si pridobi učitelja za svojo dra-matiško šolo, poslalo je ,,Dramatično društvo" na Dunaj g. Toporiša. — Od srca želimo ,,Dramatičnemu društvu" v novem gledališči najlepšega uspeha in zajedno izražamo nadejo, da bode slovensko občinstvo dejanski kazalo, kako ve" ceniti požrtvovalni trud tega pre-važnega društva za našo dramatiko ! Seminar za slovansko jezikoslovje v Gradci. Naučno ministerstvo je z razpisom z dne" 2. malega travna t. 1. odobrilo pravila slovanskega seminara, ki se otvori letos na vseučilišči v Gradci. Iz teh pravil posnemljemo tole : Seminar je javen zavod, Listek. 643 združen z modroslovno fakulteto, in njega namen je najprej ta, da se vadijo člani samostojno znanstveno obravnavati slovniška in književna vprašanja zlasti v obsegu jugoslovanskih jezikov i 11 književnostij; po drugi strani pa podaja seminaristom priliko, da se uče" utrjevati in praktično uporabljati pridobljena znanja, pri čemer je osobito gledati na pripravljanje za učiteljske službe po srednjih šolah. Zato so uvedene vaje po dve, ako treba, tri ure na teden, ki obsezajo pismene naloge in ustna jezikovna in stvarna razlaganja književnih del. Člani slovanskega seminara so lahko redni slušatelji modro-slovne fakultete ali pa tudi takšni slušatelji drugih fakultet, ki imajo že dov61j znanja, da se resno bavijo s temi študijami. Člani so redni in izredni. Izredni člani se udeležujejo samo ustnih vaj, redni člani pa predlagajo mimo tega pismena dela, in sicer vsaj po jedno na semester. Tisti člani, ki se odlikujejo po temeljitih delih in pridnosti, dobe" ustanovo po 30 gld na semester; za sedaj so odločene štiri ustanove. — Radostno pozdravljamo novi seminar, ki bode izredne važnosti za naše vseučiliščnike, zajedno pa nam je iskreno zahvaliti g. prot. dr. Kreka, da ga je izposloval pri naučnem mini-sterstvu. XI. izkaz darov za Prešernov spomenik. Preuesek . gld. 753"39 Drugoletniki mariborskega semenišča............. „ 12" 15 Andrej Mahorič v Ptuji.................,, y — Pet slovenskih abiturijentov ljubljanske realke..........,, 32'— Skupaj . . gld. 804*54 Osebna novica. Kanonik in profesor č. g. Jožef Mam, predsednik »Matici Slovenski«, bil je o priliki svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križem Frančišek -Jožefovega reda. Castitamo! Književnost hrvaška. (Konec.) Tiste, ki se bavijo s politiko, zanimala bode Zivkovičeva brošura ,,K ako je postala hrvatsko-ugarska n a -godba?" — Za gospodarje je v Zagrebu v vseučiliški knjigarni v hrvaškem prevodu izšla francoskega strokovnjaka Emila Gautiera knjiga ,,Preokret u p olj od j els t v u", ki je konec lanskega leta vzbudila veliko pozornost pri Francozih in Rusih. Knjiga dokazuje, da bi pri umnem gospodarstvu na Francoskem lahko živelo sto milijonov, na Hrvaškem pa deset milijonov ljudij. — V Zadru se je osnovalo novo hrvaško društvo ,,Pučka knjiga", ki bode udom svojim za letnino 50 krajcarjev ali pa za ustanovnino b goldinarjev dajalo vsako leto po 4—b knjig nravne in gospodarstvene vsebine, namenjene zlasti preprostemu kmetskemu ljudstvu. Prva knjižica ima prvi del ,,Pučkih razgovora", ki jih je prav po domače spisal znani pisatelj in rodoljub, duhovnik Mate Nekič. — O lanski ,,h r v a t s k i j u b i 1 a r n i i z 1 o ž b i" je napisal Janko Ibler z nekaterimi drugimi strokovnjaki vred precej obširno knjigo, katero pojasnjuje 47 portretov iu 22 drugih podob. Ta lepa knjiga bode posebno zanimala posetitelje lanske zagrebške razstave. — Jugoslovanska akademija znanostij je izdala svoj ,,Lje t o p is" za leto 1891. in tri nove knjige svojega glasila ,,Rada" (zv, 107., 108. in 109.). V letopisu čitamo, da je štela Akademija 6 častnih, 29 pravih in 35 dopisujočih udov; izdala pa je 12 knjig razne vsebine, ki smo jih navedli v lanskih književnih poročilih. V 107. knjigi ,,Rada" je priobčil sedaj že pokojni dr. N. Selak obširen životopis slavnega Dubravčana, zdravnika Jurija Armana (1668.—1707.), ki se je po svojem vzgojitelji tudi zval Ba-glivi. Prof. dr. Kispatič je priobčil v isti (in v 109. knjigi) razpravo o ,,Potresih u Hrvatskoj" začenši od XIV. stoletja do naših dnij. Dr. Sulek je spisal članek ,,0 p r i-tlikovcih"; a predsednik Josip Torbar zanimljivo razpravo o ljudeh, ki ne ločijo in ne čutijo nekaterih barv. V 108. knjigi čitamo najprej prof. dra. Milivoja Srepela razpravo